RESOLUCIJA XIX. GLAVNE SKUPŠČINE JUU Xa XIX. glavni skupščini Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, ki se je vršila 19., 20. in 21. avgusta v Banja Luki, je bila sprejeta sledeča resolucija: I. Glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja tudi o'b tej priliki naglaša, da so vsa stremljenja učiteljske organizacije postavljena v službo prosvetne stroke, učiteljstva in naroda, da slonijo na principih stanovske demokracije, in da je delo organizacije zasnovano samo na stanovski osnovi. Tako delo smatra organizacija za vrhovni imkerativ, od katerega ne more in ne sme odstopiti. Glavna skupščina obsoja vse one, ki so hoteli zadušiti svobodo besede in svobodno delo organizacije Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Za zagotovitev popolne avtonomije stanovskih organizacij je treba ukiniti nedemokratske predpise uradniškega zakona, da bi te organizacije mogle dobiti svojo popolno vrednost za narod in državo. II. Zahtevamo reformo šolske zakonodaje, demokratizacijo šolske uprave in avtonomijo šolskih oblasti. Demokratizacijo šolske uprave smatramo kot neobhodno potrebo za ureditev razmer. Iz tega razloga ugotavljamo: 1. Predvsem je treba izvesti ločitev šolske uprave in šolskega nadzorstva od upravne policijske oblasti, ker je ta povezanost najbolj ovirala neodvisno in uspešno delo učiteljstva v šoli in izven nje. 2. Šolskemu in prosvetnemu delu, kakor tudi kulturnim in nacionalnim zaslugam je treba zopet vrniti popolno veljavnost. 3. Šolsko nadzorstvo je treba postaviti na sodobnejšo osnovo in za nadzornike postavIjati najboljše učitelje, ki so se teoretično in praktično poglobili v sodobne težnje narodne šole, ki razpolagajo s potrcbnimi moralnimi kvalifikacijami, taktom in objektivnostjo pri ocenjevanju učiteljstva kakor tudi v odnošajih do učiteljskega udruženja. Nadzorniki naj se postavljajo na predlog glavnega prosvetnega sveta. Izvrši naj se revizija nadzorniških postavitev od 1931. dalje. 4. O vseh pedagoških in šolskih vprašanjih naj se zasliši mišljenje učiteljstva, a v vseh prosvetnih korporacijah naj bo zastopano učiteljsko udruženje po svojih izvoljenih zastopnikih. 5. Zvišanje šolske obvcznosti je nujen problem, in ta problem predstavlja za nas ne samo šolsko, temveč tudi državno in narodno vprašanje, tako v pogledu narodne obrambe, kakor tudi v pogledu napredka in gospodarskega tekmovanja z ostalimi državami. 6. Vzdrževanje narodnih šol zahteva nove spremembe. Krediti za vzdrževanje narodnih šol naj se povsod povečajo, predvsem pa v zetski banovini. 7. Preskrbeti učitelju stanovanje in hrano pomenja ustvariti glavne pogoje za uspešno in zadovoljno delo učitelja v šoli in izven nje ter tudi voljo za daljše bivanje v službenem kraju. Temu se ne posveča zadostna pažnja. 8. Rešiti je treba vprašanje pouka v vaških šolah in dovesti ga v sklad s problemi modernega pouka tako, da se nove zahteve postavijo na stališče interesov naroda in države, in v tej smeri naj se izvrši reforma in revizija učnih načrtov in programov za narodne šole. 9. Narodni in državni interesi zahtevajo, da ,S€ učiteljstvu da možnost za proučevanje problemov manjšinskih šol. 10. Šolski otrok kot bodoči državljan se mora z moderno reformo šolskega zakonodajstva vsestransko zaščititi in ustvariti se morajo vsi pogoji za njegov popoln razvoj. Učiteljstvo se vsestransko zanima za probleme zaščite otroka v miru in vojni, zato je potrebno, da akcijo v tej smeri podpirajo vse oblasti. 11. Da bi se mogle čim popolneje rešiti naloge in uresničiti nade, ki jih polagata narod in država učiteljstvu, zahtevamo radikalnejšo in popolnejšo rešitev vprašanja višje učiteljske izobrazbe. Treba je izdati boljše zakonske osnove učiteljskim seminariem, vadnicam za praktično delo učiteljskih kandidarov, poizkusnim šolam in institucijam za splošno in strokovno izpopolnjevanje učiteljstva. 12. Delu učiteljstva za narodno prosvetljenost ni določena smer, niti ni sistemizirano, ni zadostno upoštevano od prosvetnih oblasti, niti ne uživa učitelj zaščite in podpore. Učitelji celo trpijo zaradi uspešnega svojega delovanja za narodovo prosvetljenost. V zadnjem času se še posebej naglaša potreba po kulturnem dvigu vasi, kateremu pro blemu posveča uciteljstvo vso pažnjo. Za delo na pobijanju nepismenosti je treba zahtevati povsem nove zakonske osnove. Za- gotoviti je treba čim večji kredit za otvarjanje analifabetskih tečajev. Prolem pobijanja nepismenosti je treba razumeti kot najresnejši problem družbe, naroda in države. III. Reguliranje materialnega in pravnega položaja učiteljstva je treba izvesti z neodložljivo revizijo uradniškega zakona in uredbe o dokladah. IV. Ekonomsko socialna preskrba učiteljstva je eden od prvih pogojev za uspešno vršitev službe in za izpolnjevanje državljanskih dolžnosti glede družine. Učiteljske plače ne ustrezajo današnjim življenjskim razmeram in potrebam, zato je nujno potrebno re- Zahtevamo : 1. da se izpraznjena mesta oddajajo z ra;?pisom, tako da v komisijo pride tudi zastopnik JUU; 2. da se premestitve vršijo samo v ve^ikih počitnicah, in da se učiteljstvo, premeščeno po potrebi službe, ne razrešuje dolžnosti, dokler ne dobi akontacije na potne stroške; VI. Disciplinske prcdpise za učiteljstvo narodnih šol je treba preurediti tako, da bodo v skladu z učnimi in vzgojnimi dolžnostmi učiteljskega poklica. Zahtevamo: 1. da se učiteljevo delo v šoli ocenjuje samo kot uspešno ali neuspešrjo. VII. Edini izhod za pravilno rešitev na- iani iii uuiicuuni, zaiu c iiujiiu uuircono re- j • ¦ , , , — guliranje prejemkov. Še v prav posebno tež- P^0™^ Ł sPrefemba zakonskega predkem položaju se nahajajo učitelji začetniki, P S* '? vrnitev avtomaticnega napredovanja, katerih potreb pri vstopu v prvo službo in ^1 f J^ ucteljstvo prej imelo. Z zakonom je F - - * treba zagotoviti tudi korekture dosedanjega nepravičnega zapostavljanja. v samostojno življenje zakon ni upošteval. Zahtevamo : 1. da se povrne draginjska doklada in stanarina poročenim učiteljicam p-o principu »enake dolžnosti — enake pravice«; 2. da ponovno stopi v veljavo čl. 87. uradniškega zakona, ki daje učitel.jicam - materam s 3 otroki pravico, da smejo biti na prošnjo brez drugih pogojev upokojene do 20 službenih letih; 3. da se ukine tretji draginjski razred, a nčiteljstvu na jugu in v težjih krajih vrne posebna doklada za težja službena mesta; 4. ostavka na učiteljsko službeno mesto zaradi odslužitve vojne obveznosti naj ,se odpravi, a čas, prebit v vojaški službi, naj se smatra kot brezplačen dopust, da bi se učitelj po odslužitvi roka lahko takoj vrnil v službo; 5. da se učiteljem. ki so odpuščeni zaradi nepoloženega praktičnega izpita, prizna za osebno pokojnino čas, prebit v službi do dne odpusta in to že zaradi tega, ker so v tem času vplačevali v pokojninski sklad. V. Stanje personalne prosvetnc politike se ne bostabiliziralo in popravilo, dokler se ne sprejmejo nove zakonske odredbe o komisijskem postavljanju, premeščanju in odpuščanju učiteljstva, ki bodo na prvem mestu vsebovale stalnost na službenem kraju. Zahtevamo: 1. da se vsi učitelji, uradniški pripravniki, ki so položili praktični izpt, takoj prevedejo v IX. skupino ne glede na napredovanja v ostalih skupinah; 2. da se ukine oniejitev za napredovanje v V. skupino, in da prvenstveno napreduje ono učiteljstvo, ki gre v pokoj; vsa napredovanja naj se vršijo po rangni listi. VIII. Zahtevamo: 1. da se ukinejo sprejemni izpiti za gimnazije. IX. Povezanost učiteljstva s prosvetnimi delavci ostalih kategorij, v prvi vr&ti s profesorskim udruženjem, kakor tudi z ostalimi uradniškimi organizacijami, smatramo za potrebno in obči stvari koristno. Zahtevamo: 1. da se ukine točka 11. člena 76. uradniškega zakona, ki onemogoča kolaboracijo raznih profesionalnih organizacij. Tajnik: Milinko Lazič s. r. Predsednik JUU: Ivan. Dimnik s. r.