Študijska kniiznica Kranj ST. 15 24. NOV. 1966 LETO V GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELERTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO. AVTOMATIKO IN -ELEMENTE, KRANJ Biro za avtomatizacijo železnic se vedno bolj uveljavlja »TO NE BO KAJ PRIDA,« SO DEJALI OB NASTANKU Prav takšne in podobne je bilo slišati'pred leti, ko se je formiral Biro za avtomatizacijo železnic pri Prodajno-servisni organizaciji. Mnogi so na ta biro gledali zares z dvomi, bolj -umirjeni Jso se vzdrževali izjav, na tihem pa so računali, da bo iž BAŽ, kakor se temu-oddelku reče . v skrajšani obliki, morda Čez čaš" le postalo kaj koristnega. Sprva maloštevilni delovni kolektiv, ki- pa danes šteje že okrog 60 zaposlenih, pa se ni menil za takšne, in podobne izjave,' pač pa se je z vso resnostjo lotil dela. In rezultati? Z zadovoljstvom lahko danes zapišemo že marsikaj pozitivnega o njih, čeprav biro še ni dolgo »na svetu.« V leto 1964, takrat, ko se je Iskra intenzivneje- začela vključeyati v avtomatizacijo naših železnic, segajo prvi resni dogovori iri konkretni delovni pogodbi, po katerih naj bi BAZ oskrbel novo, progo Sarajevo—Ploče. in progo Ljubljana—Jesenice z modernimi signalno-varnostnimi in telekomunikacijskimi napravami. Prav tako je tedaj prišlo do podpisa pogodbe za sodobno avtomatizacijo železniških vozlišč Ljubljana in Jesenice. Skupna vrednost vseh teh naiog nekako presega 15 milijard starih dinarjev, kar je predstavljalo za tako maloštevilen delovni kolektiv Vsekakor veliko, težko, pa hkrati tudi zelo odgovorno nalogo. Biro za avtomatizacijo železnic je na lanski licitaciji del Za avtomatizacijo magistralnih železniških prog ok- škem iri sicer na progah Rije-ka—Zagreb, Novska—Tovar-nik in Zagreb—Dobova. Te pogodbe pa za sedaj obetajo za okrog 18 milijard starih dinarjev poslov. S tem pa nalog BAZ seveda še ni konec. Prav v naslednjem mesecu , .pričakujejo namreč podpis pogodbe za: dela na avtomatizaciji nove. proge Oprešnica—Koper ter železniškega vozlišča Bosanska, Poljana, kar pomeni, skupno ‘s '’še'"'Vrsto manj obsežnih pogodb, nadaljnji-dobri dve milijardi brutopro-dukta BAZ. S pogodbama, ki bosta v-kratkem : podpisani znašajo trenutno naloge BAZ nekaj več kot 35 riiilijard starih dinarjev, kar je vS&kakor obsežna in odgovorna naloga, ki pa jo kljub nekaterim objektivnim težavam, ki daries pač nikomur niso tuje, izvršuje SREDI NAJBOLJ NEIZPROSNIH IN TRDIH BORB, V NOČI MED 28. IN 29. NOVEMBROM 1943, JE V JAJCU DRUGO ZASEDANJE AVNOJ SPREJELO ZA JUGOSLOVANSKE NARODE NAJPOMEMBNEJŠI, ZGODOVINSKI SKLEP — NOVA JUGOSLAVIJA NAJ BO REPUBLIKA. TAKRAT SK JE 208 DELEGATOV IZ VSB JUGOSLAVIJE ODLOČNO IZREKLO ZOPER KRALJA IN EMIGRANTSKO VLADO. KI STA JUGOSLOVANSKO UUDSTVO ZAPUSTILA V NJEGOVIH NAJTEŽJIH TRENUTKIH, KO SO SE PODIVJANI OKUPATORJI NA VSO MOC TRUDILI, DA BI NAS ZA VSELEJ IZBRISALI. REVOLUCIONARNOST NAŠEGA LJUDSTVA SE JE ODRAŽALA TUDI PO OSVOBODITVI, OB USTVARJANJU MATERIALNE OSNOVE ZA GRADITEV SOCIALIZMA, IZRAŽA PA SE TUDI DANES, KO VEDNO BOLJ ODLOČNO IZVAJAMO GOSPODARSKO REFORMO, KI NAJ USTVARI TEMELJE ZA NAŠO 3B LEPŠO PRIHODNOST. - Z zasedanja DS podjetja Peto zasedanje DS ZP se je pričelo v nekoliko »razredčenem ozračju«, »Razredčenem zato, ker je bilo navzočih- le 34 članov in še od teh jih je deset predčasno zapustilo, sejno, dvorano. Zaradi nesklepč-^ nosti je predsednik DS ZP Valter Križman prekinil zasedanje in odredil nadaljevanje : ORDEN »BRATSTVA I JEDINSTVA« ZA ISKRO Po ukazu predsednika republike je te dnt naše podjetje dobilo orden »Bratstva i jedjnsiva« s srebrnim vencem za delež, ki so ga podjetje, kot tudi člani delovnega, kolektiva, prispevali Za obnovo porušenega Skopja po katastrofalnem potresu pred tremi leti.: solidno in v popolno zadovoljstvo investitorjev. . Pri vseh teh poslih znaša delež Iskre —* za projektantska in montažna dela ter za dobavo sigriajno-Varnostnih naprav in telekomunikacijskih naprav okrog 35 %, med- naslednjo sredo, vendar to pot v dopoldanskem času. Tega zasedanja pa so se člani udeležili v: sorazmerno lepem številu, saj je tajnica Vera, Peterc zabeležila le osem neopravičenih- izostankov. Poglavitne točke dnevnega reda so bile: poročilo o deblor kiranju starega žiro računa, poročilo o izvajanju sanacijskega načrta za obdobje ja-nuar—avgust, finančni rezultati organizacij po osmih mesecih'poslovanja. Vsa ta poročila ož. obrazložitve je podal finančni direktor Alojz Vidmar. V četrti, točki dnevnega reda so sledila poročila proizvodnje, Nabavne organi-zacije in PSO. Posredovali so jih po predhodnih pismenih obrazložitvah predstavniki pristojnih skupnih služb. Sledilo je • soglasje h kooperacijski pogodbi ZP ISKRA - BRAUN za proizvodnjo brivnikov (poroča direktor programsko-tehničnega oddelka Vladimir inž. Klaus) in predlog za včlanjenje našega ZP podjetja v poslovno združenje . »Mašino-uniori«. Člani DS Z,P so nato izrazili .Soglasje za najetje investicijskega kredita s katerim bo tovarna v Semiču asfaltirala' celotno dvorišče in imenovali dva sod- nika-pofotnika za Višje ' gospodarsko sodišče v Ljubljani. Zlasti pomembne so bila prve tri točke dnevnega reda, kar dokazuje nekajurno razpravljanje, in precej različna stališča članov, o Ukrepih , za dehidracijo in. sanacijo. Vsi člani pa, So si bili edini, da je treba ostreje-ukrepati zoper organizacije,., ki ne izpolnjujejo zastavljenega sanacijskega načrta. - Ker je problematika teh vprašanj pravzaprav življenjsko važna za poslovanje našega celotnega podjetja, hkrati tudi precej zamotana in d® neke mere tudi še vedno nejasna, je ni moč prikazati v nekaj . stavkih tega sejnega poročila. Posamezne točko dnevnega reda bodo zato v prihodnjih številkah -našega glasila obravnavali posebej i« izčrpno, upoštevajoč še, najnovejše , dopolnitve in ustrezen komentar tako,'da se. bodo baši bralci o vsem tem dodobra seznanili. Marjan Kralj , tobra v Beogradu lepo uspel s svojo ponudbo. Tako je uspel zaključiti letos še nove posle. V Bosni in Hercegovini se je po pogodbi lotil avtomatizacije železniške proge Sarajevo—Vrhpolje, v Sloveniji pa proge .Ljubljana—Dobova, medtem ko je kot kooperant znane zah. nem. firme Standard Electric Lorenz dobil del nalog tudi ha Hrva- tem ko ostalih 65 % odpade na vrsto drugih kooperantov ter • domačih ' in tujih dobaviteljev. Doslej je realiziranih delovnih nalog že za nad. 7 milijard starih dinarjev, preostale pa naj bi bile dokončane do leta 1970, kar bo, če ne. bo večjih . nepredvidenih težav, BAZ tudi izpolnil. (Dalje na 5. strani) . Dnevni red je obsegal devet točk, od tega je bilo. prvih pet zelo pomembnih. Resnici | na ljubo moram zabeležiti, da je bilo to zasedanje prenatr--pano z dnevnim redom. V prihodnje bi ga kazalo zato skrčiti na največ 5 do 6 točk, zlasti če je pričakovati razgibano razpravo z neenotnimi mnenji. Samoupravni organi, organizacije, uprava in uredništvo čestitajo vsem članom kolektiva k dnevu republike Nihanje proizvodnje elektromotor] ev v Železnikih TOVARNA ELEKTROMOTORJEV ŽELEZNIKI JE NAŠIM BRALCEM ZNANA PO OZKI SPECIALIZACIJI IN TUDI PO TEM, DA JE VEČINA PROIZVODNJE IZVOŽENE NA AMERIŠKI TRG OZ. JE BILA NJENA PROIZVODNJA VEČ ALI MANJ ODVISNA OD ENEGA KUPCA. ŽE PRED LETI SO NEKATERI OPOZARJALI, DA JE OMENJENA ODVISNOST PREVELIK RIZIKO ZA OMENJENO TOVARNO, IN DA SE V SVETU TUDI VELIKE FIRME IZOGIBAJO VELIKEGA TVEGANJA. POSLEDICE SO NA PLANI: NAJ-VECJI INOZEMSKI KUPEC ZARADI ZASTOJA NA TRŽIŠČU NE NAROČA VEČ TOLIKIH KOLIČIN MOTORJEV, POSLEDICE PA OBČUTI KOLEKTIV, KER ZARADI MAJHNIH NAROČIL NE MORE V POLNI MERI IZRABLJATI KAPACITET. KER JE PREDVIDENI PLAN S TEM PRECEJ OKRNJEN, JE RAZUMLJIVO, ČE JE BIL DS ZP NA ZADNJI SEJI SEZNANJEN Z DEJSTVOM, DA JE IZ OSEMMESEČNEGA FINANČ-NEGA POROČILA RAZVIDNO, DA »ELEKTROMOTORJI« V TEM ČASU IZKAZUJEJO POSLOVNO IZGUBO. S TEM V ZVEZI JE DS ZP SPREJEL SKLEP, NAJ ODGOVORNE STROKOVNE SLUŽBE ZP V SODELOVANJU S PRIZADETIMI ORGANIZACIJAMI IZDELAJO PREDLOG, DA BO IZGUBA DO KONCA LETA CIM MANJŠA OZIROMA SE IZGUBA ODPRAVI. , ZADEVNO JE UREDNIŠTVO POSLALO NEKAJ VPRAŠANJ SAMOUPRAVNIM ORGANOM, DIREKTORJU TER SEKRETARJU ZK ZP IN PREDSEDNIKU SINDIKATA TOVARNE ELEKTROMOTORJEV ŽELEZNIKI. roč ju kvalitete. Toda tudi tu smo ivezani na rešitve, ki pa so izven nas, so pa znane in o njih vedno diskutiramo, a premalo ukrepamo. Vsi pogoji, vsakodnevno stanje in vsi bistveni problemi so bili sproti posredovani samoupravnim organom. Le-ti sp spoznali bistvo nastalih problemov in podpirajo vse ukrepe, ki so potrebni", da se v sami tovarni izvršijo kvalitetni premiki in da dosežemo stanje, ki ga od celotnega kolektiva zahtevajo vsi ukrepi, povzročeni z gospodarsko reformo, stanje na zunanjem trgu pa še posebej. Tudi vsi odgovorni se nalog, ki stojijo pred njimi, temeljito zavedajo in se polno angažirajo, da bi. dosegli optimalno možne rešitve. Ob koncu bi rad poudaril, da bi morali dobiti od orga- nizacij več materialne podpore, saj je naš kolektiv v časih, ko so bili drugi v potrebi, z dejstvi dokazal, kako se lahko in mora pomagati. Izkušnje in spoznanja, ki smo jih dobili pri tako visokem in forsiranem izvozu — ne samo zaradi potreb tovarne, temveč nas vseh — so nas mnogo naučile, kar bomo znali v prihodnosti koristno uporabiti.. Prispevek je precej kritičen. Napisal sem ga z željo« da osvetlim situacijo in položaj, v katerem tovarna v zadnjem času je, za katerega pa same sama m odgovorna. Želim, da me vsi, ki želijo pomagati, da nastalo situacijo čimprej ugodno rešimo, dopolnijo v pozitivnem smislp, kar bo zagotovo v korist tako našemu kolektivu kot celotnemu Združenemu podjetju. Za zdaj smo prejeli dva odgovora: od direktorja in predsednika sindikata, ki ju v tej številki v celoti objavljamo, bralcem pa pustimo, da jih pazljivo preberejo, sprejmejo ali pa pošljejo uredništvu svoj komentar. MNENJE DIREKTORJA TOVARNE TOV. FRANCA ŠIFRERJA jenih kapacitet v celoti izkoristiti. V kratkem sestavku bora-skušalvosvetliti bistvene probleme in s tem tudi odgovoriti na postavljena vprašanja. Vzrokov za nastalo situacijo je več in so objektivna posledica poslovne politike, ki jo je moralo voditi vodstvo podjetja v stari organizacijski obliki. Poleg mnogih ob- _ vez ob izvajanju rekonstrukcije je bil tudi povečan izvoz, ki ga je moralo podjetje doseči za vsako ceno, ne oziraje se na ekonomske posledice? Naša tovarna je bila med redkimi, ki je imela »ustvarjene pogoje za izvoz na konvertibilno področje. Prav zaradi tega se je izvoz zelo forsiral (rezultati niso izostali) tovarna pa. je dosegla v preteklih letih naslednji izvoz: Leto $ 1962 1963 1964 1965 314.899 289.414 . 514.193 1,065.917 Izvoz je bil dosežen skoraj 100 % na konvertibilno področje — ZDA in Italija. Iz tega je sledila tudi ozka specializacija in opustitev" proizvodnje vseh izdelkov s področja gospodinjskih aparatov. Leta 1963, ko je tovarna sprejela odločitev za specializacijo, je komercialna služba »ISKRA« obetala vrsto novih kupcev in nova naročila, ki bi pokrila vse naše kapacitete, prav tako pa »MIKRONO-VE« v Prilepu. Resnici ha ljubo pa takih naročil nikdar ni bilo in tako nismo mogli z novimi investicijami ustvar- Tovarna. sama je skozi pretekla 3 leta nenehno vztrajala, da dobi še nove kupce na zunanjem trgu, vendar do pridobitve resnih ih močnejših kupcev ni prišlo. Po drugi strani pa je bil v 1. 1964 in 1965 v planu izredno forsiran obstoječi ameriški kupec, tako da so bili v tovarni polno angažirani vsi pripravljalni oddelki, prav tako pa tudi proizvodnja. Bojazen, da lahko pridemo v tako situacijo, kot smo sedaj, je bila stalno prisotna. Prav to pa je bil razlog, da je tovarna vedno zahtevala nove kupce. PSO je iskal nove kupce,, vendar sistematične raziskave trga ni bilo niti. v ZDA, prav tako tudi ne v Evropi, še manj pa na vzhodu. Tovarna je dobila vrsto povpraševanj po novih motorjih, na osnovi tega izdelovala vzorce ali pa dajala informacije o možnostih proizvodnje obstoječih ali o novih motorjih, ' vendar posebnih rezultatov ni bilo. Od programskega področja in službe za raziskavo trga smo dobivali v preteklih letih le razne ideje, letos pa je bila V-programskem področju večja intenzivnost. Tovarna sama se je obstoječe nevarnosti resno zavedala že dlje časa. V okviru podjetja je bilo odločeno, da v ZDA pošlje strokovnjaka, ki bo analiziral obstoječe kupce in pridobil nove, predvsem močnejše. Poudariti moram, da tovarna vse do letos ni imela potrebnih, če ne rečem, osnovnih komercialnih informacij- na ameriškem trgu« dokler ji ni- bilo dovoljeno, da sama s strokovnjaki iz tovarne izdela realno oceno. Zaradi pomanjkanja osnovnih komercialnih informacij je morala sprejemati vse pogoje, ki so ji bili po kupcu posredovani, tako da je bila "na* področju komercialnih odločitev,popolnoma vezana. Proučevanje tržišča in iskanje novih kupcev v letošnjem letu pa se je tako na PSO, tovarni in Upravi Združenega podjetja, bistveno povečalo. Tovarna je že v. preteklem letu začela uvajati prakso, da. so bili strokovnjaki tovarne ves čas prisotni pri kupcih, tako na domačem kot zunanjem trgu. Za to se je odlo-čila “predvsem zaradi skrajša-nia dolgih procedur (kupec — PSO — tovarna), še posebej pa se je ,na tem angažirala letos. Odločila se je, da predvsem vse zunanje kupce obiščejo strokovnjaki iz tovarne. Tako je za 6 mesecev poslala svojega strokovnjaka v ZDA. Le tako ji je bilo omogočeno, da je spoznala realno situacijo. Ugotovili smo, da je 7 bil ta ukrep tovarne pravilen oziroma koristen, vendar vsaj eno-leto prepozen. Ta ukrep je omogočil pridobitev novih — boljših in večjih’ kupcev. Vendar s tem situacija še ni rešena. V bistvu gre tudi v tovarni Sami za kvalitetnejši premik tako v tehničnem kot ekonomskem pogledu. Tovarna se tega zelo resno zaveda in izvaja vrsto ukrepov. Dejstvo, da moramo vsak dan bolj smotrno gospodariti s sredstvi, ki so nam dana v upravljanje, je tudi v tovarni odprlo vrsto novih nerešenih problemov. Ti so organizacijske kot tehnološke narave, še posebej pa zaostrene na pod- MNENJE PREDSEDNIKA SINDIKATA TOV. PETRA GORTNERJA Dvomim, da bi mišljenje posameznikov lahko odločilno vplivalo na reševanje nekaterih problemov. Mislim, da bo tako zbiranje mišljenj lahko dalo neko sliko, ki bo samo odraz stanja podjetja, pa tudi vzrokov za takšno stanje, če bo ta akcija rodila kakršen koli uspeh, ki bo za podjetje pozitiven, je upravičena. Osebno sem pesimist na osnovi lastnih izkušenj. Stališča, ki jih bom navedel, so samo moja, osebna. Ne trdim,, da so pravilna, vendar sem prišel do njih na osnovi podatkov, ki so mi bili dostopni in na osnovi skle-, panj iz teh podatkov. Možno je, da'že podatki niso bili pravilni, kar je vplivalo tudi na moje gledanje. Vprašanje »ozke specializacije« je problem, ki v Jugoslaviji odpira še vrsto vprašanj, zate- ga ne mislim obravnavati s teoretičnega stališča, ker nisem zadevni strokovnjak, iz prakse pa vem, da je ozka specializacija neke proizvodnje preveč odvis- na od pogojev, na katere tovarna nima vpliva — vsaj neposrednega ne (nabava in prodaja). Ozka specializacija zahteva velike serije, tekočo dobavo pa tudi tržišče, ki lahko tako velike serije absorbira, Prav to slabost gospodarstva naša tovarna najbolj občuti, ker je od vseh ISKRINIH tovarn najbolj ozko specializirana. Kakršna koli delna ali začasna preusmeritev- proizvodnje zahteva mnogo časa, pa tudi zaradi finančnih sredstev je v današnji .situaciji v naši tovarni neizvedljiva. (Dalje na 6. strani) Proizvodnja ZP v oktobru 1966 Tovarna Plan v 000 N din Izpolnitev v 000 N din % Elektromehanika 17.245 16.655 96,6 Elementi 6.795 5.227 76,9 Avtomatika 5.805 6.694 115,3 Sprejemniki 2.406 3.838 159,5 Aparati 3.662 4.475 122,2 Avtoizdelki 8.002 6.936 86,7 -j Elektromotorji 2.141 1.901 88,8 Naprave 1.759 1310 74,5 Elektronika 1.103 1.409 127,7 Kondenzatorji 2.620 3300 122,1 Instrumenti 1.217 1.456 119,6 Polprevodniki 1.582 1.489 94,1 Usmerniki 990 1.022 ' 103,2 Mikron 2.283 207 9,1 SKUPAJ PODJETJE 573511 55.819 96,9 Na vabilo uredništva v'št. 44., naj bi k članku tov, Antona Bukinlsa prispevali svoja mnenja še drugi odgovorni tovariši, nam je kot pi*vi poslal naslednji sestavek tov. Alojz Vidmar, direktor finančno-raču-novodskega področja ZP. Pod teni naslovom je v .43. štev. izšel članek tov.- Antona Bukinisa, pri čemer je uredništvo povabilo odgovorne tovariše,, naj bi s svojimi prispevki dopolnili ali pojasnili navedbe tov. Bukinisa. S tem je dana široka možnost, da člani kolektiva povedo svoja gledanja in mnenja o teh vprašanjih ter, da predlagajo učinkovite ukrepe za rešitev tega težkega vprašanja, ki nam povzroča toliko skrbi in stroškov. Predvsem je v tej zadevi poklicano dati svoje mnenje in stališče finančno-računo-vodsko področje združenega podjetja. To s tem sestavkom tudi hpče in si prizadeva,' v njem objektivno, neosebno in naslanjajoč se predvsem na dejansko odvijanje dogodkov, ki so spremljali to občutljivo vprašanje: Pri tem vsaj za zaaj ne mara navajati kakršnih koli številčnih podatkov ali listin, s katerimi ta strokovna služba ZP razpolaga. Finančno-računovodsko, področje na splošno nikakor ne zanika resničnosti in resnosti trditev, kakor tudi ne možnosti za uresničitev predvidevanj tov. Bukinisa, ker se je zoper dejstva pač težko bo- riti, prav tako pa tudi ne more mimo dejstev, ki so to stanje povzročila in, ki so nujna posledica neupoštevanja predlogov in ukrepov, ki jih je že nekaj let sem dajala prav ta strokovna služba in sicer dosledno, nenehno in z vso resnostjo, pred vsemi organi in činitelji v podjetju in njegovih organizacijah, kakor tudi na pristojnih mestih zunaj podjetja.' četudi' je alarmni signal tov. Bukinisa docela utemeljen ‘in njegova skrb za raz-voj podjetja zasluži vse priznanje, pa finančno-računovodsko področje vendarle-poudarja, da v izvajanjih tov. Bukinisa ni ničesar takega s čimer ne bi bili seznanjeni že davno tako organi samoupravljanja, organizacij, strokovni kolegiji in šefi finančnih sektorjev vseh organizacij. Če bi hoteli iz izvajanj tov. Bukinisa izluščiti dejstvo, bi prišli do naslednjih ugotovitev: — kolektivi so o pereči problematiki (zlasti ekonomsko-finančjii), .seznanjeni samo iz suhoparnih sklepov UO in DS v časopisu »Iskra«, jz le-teh pa ni dovolj jasno razvidna resnost položaja; PO POLŽJE IN SEVEDA — V NAŠO ŠKODO OST — PA NE ZLONAMERNA Po nesreči mi je. prišla pod roko 35. lanska številka našega tednika »Iskra«, pa sem jo nehote, čeprav po tolikem času, spet prelistal. In ob tem sem. naletel ria. članek o priznanju, ki si ga je v Stutt-garttu pridobil naš novi, zelo lepo oblikovani telefon. Kolikor vem, je zahodnonemška državna ustanova LGA Zentrum-Form dokaj ugleden organ, čigar priznanje kakemu izdelku, industrijsko okusno in solidno oblikovanemu, nedvomno precej pripomore k njegovemu uspešnemu plasmanu na tržišču. To priznanje torej ni od muh in me prav zato tudi tembolj čudi) da kljub večkratni udeležbi tega ^našega novega telefona na raznih domačih in tujih sejmih in razstavah, vse do danes teh telefonov še ne zaslediš v prodaji. Zakaj so trgovine še-vedno prepolne naših prejšnjih — nič ne rečem tudi solidnih telefonov, medtem ko pa je za novi tip telefona hkrati vedno večje zanimanje. Mar od prototipa in poskusne serije teh lepih aparatov res še ni preteklo dovolj časa, da bi prvi poskusni seriji lahko že sledile večje serije? - Sicer nisem poklican ugotavljati, kje se je zataknilo, niti kritizirati, vendar pa .se mi zdi, da res ni-, najboljši način ta, da nek izdelek napoveš, neštetokrat pokažeš in z njim^razdražiš zainteresiranega potrošnika, potem pa mu hladnokrvno pokažeš figo in ga pustiš čakati. Po moje bi bilo pa res že čaš, da bi se police v trgovinah šibile pod težo novih namesto starih telefonov, ne pa da se ob uspelem in ličnem izdelku* samozadovoljno smehljamo in ga ne znamo, ali nočemo poslati na trg takrat, ko bi ga zlahka prodajali. Primer našega novega — bolje bodočega — telefona menda ni osamljen primer, zato pa že ob tako prepolnem repertoarju raznih večjih in velikih težav po moje tem manj potreben. -In- — stari žiro račun je še vedno blokiran, kar pomeni veliko breme za organizacije in jim zmanjšuje dohodek; — nerešeni so premoženjski odnosi med organizacijami ZP; — pojavlja se nelikvidnost organizacij; — ogroženi so osebni dohodki delavcev; — pojavljajo se neizterljive in dvomljive postavke med terjatvami (kupci); — UO nima zadostnih pristojnosti za korenito ukrepanje, po mnenju tov. Bukinisa pa je UO premalo odločen v zahtevi za predloge za takšne korenite ukrepe. Vse te trditve in misli tvorijo celoto, vse izhajajo iz enega vira in imajo eno vzročno zvezo — to je slabo gospodarjenje enot, neurejena obratovalna sredstva, pomanjkljiva' ali slaba tehnologija, pomanjkljiv odnos do sredstev, nevestnost v poslovanju, itd. Stanje in predvidevanja, nanizana v sestavku tov. Bukinisa so — kot rečeno bila tako ustno, lcpt tudi pismeno posredovana samoupravnim organom že v maju 1963, ko je vodstvo takratnega finančnega sektorja analiziralo in prikazalo vse elemente finančnega stanja po takratnem stanju aktiv, pasiv, obveznosti in terjatev, s posebnim poudarkom na stanje obratovalnih sredstev, njihove viré, obračanje teh sredstev, proizvodne programe, ki so s tem nujno povezani; itd. in tudi način, kako je mogoče ozdraviti finančno stanje podjetja. Zlasti je bil poudarek na tem, kako je treba urediti obratovalna sredstva, za kar je predvsem potrebna zavestna finančna disciplina enot, brez katere so vsi • napori uprave Sizifovo delo, t. j. delo brez vsake perspektive ' in ustreznega, . pričakovanega uspeha. Že od maja 1963, ko so vsi organi upravljanja' obljubili vso . pomoč v premagovanju finančnih težav in v saniranju že tedaj težke finančne situacije podjetja, pa do danes, je finančni sektor nenehno opozarjal na težave, v katerih in na katere bomo neizogibno naleteli, hkrati pa dajal konkretne predloge, kako naj bi rešili te težke probleme, življenjsko pomembne za: ' vse organizacije ZP. Ti predlogi so se zlasti nanašali na ureditev obratovalnih sredstev in njihovih virov, na.pri-dobivanje novih virov, na hi-' trejše obračanje sredstev, na tesnejše sodelovanje med trgom, proizvodnjo in nabavo, itd. 0 tem obstajajo dokajšnji kupi vsakomur dostopnih poročil, ki so jih obravnavali ni bilo posebno težavno. Ko pa so ti viri usahnili, se je problem pomanjkanja obratovalnih sredstev pokazal v vsi organi upravljanja, ožji in razširjeni kolegiji. Če teh gradiv izvoljeni zastopniki niso posredovali svojim kolektivom, jim to štejemo za velik greh, če pa so jih, še vprašamo — zakaj niso upoštevali predlogov in priporočil, pa uspehi ne bi bili izostali. Naše finančne težave so obstajale že davno preden smo se integrirali v današnjo Iskro. Nelikvidnost je obstajala že v preteklem, desetletju, sreča v nesreči pa je bila edino v tem, da so banke takrat bile. likvidne in, da pridobivanje kratkoročnih kreditov govega gospodarskega pošlo vanja. - Zavedati se moramo, da kreditni potencial -naše družbe ni tolikšen, da bi vedno in povsod mašil finančne vrzeli v naših gospodarskih organizacijah, ne glede na njihovo gospodarjenje in na resnične, nujne in utemeljene potrebe. Naši kriten;: so sS postavili na edino pravilno stališče, namreč, da je treba iskati izhod iz finančnih težav najprej v vsaki organizaciji sami, šele nato se družba čuti dolžna, da priskoči na pomoč tam, kier za to obstajajo ekonomsko uteme- Desetmesečna proizvodnja Sir zp n H.......'.’ Tovarna v Pian 000 N din Izpolnitev v 000 N din % Elektromehanska 149349 154/685 103,6 Elementi 59.743 52.768 88,3 Avtomatika 57.142 60.139 105,2 Sprejemniki 31.896 31.274 98,0 Aparati 33.888 41.836 123,5 Avtoizdelki 73.895 . 69.749 94,4 Elektromotorji 19.400 16.751 86,3 Naprave 23.520 19.087 81,2 Elektronika 12.497 12.484 99,9 Kondenzatorji 23.974 25300 106,8 Instrument« 11.976 12.857 107,4 Polprevodniki 13-561 13.033 95.1 Usmerniki 9.504 9348 101,5 Mikron 14.813 4.640 31,3 SKUPAJ PODJETJE 535.158 524.451 98,0 —y vsej svoji ostrini, posebno še takrat, ko so izšla zvezna določila o restrikciji kreditov, naša proizvodnja pa je vezala toliko sredstev, ki jih pa .naše finančne zmožnosti nikakor niso dovoljevale, četudi se je ta proizvodnja forsirala z vseh strani. . Toda tudi ta snov je bila vsestransko in neštetokrat obdelana in priložena organom upravljanja in bankam, ki prihajajo na tem področju narodnega gospodarstva v po: Jtev uspehi so bili različni, toda v »naših kreditnih razmerah nadvse zadovoljivi za naše podjetje, saj je dobivalo kreditov sorazmerno največ v republiki. Tudi o tem obstajajo številni elaborati, predstavke in pojasnila, s katerimi so bile seznanjene zbornice in banke, kakor tudi najvišji predstavniki oblasti. Rezultati so bili odvisni od različnih po iožajev in zakonitih možnosti, pa tudi od kreditne zmožnosti našega podjetja in nje-, ljeni. razlogi in potrebe, da bi podjetje lahko dobivalo kredite inriker' n i-vetl ir pri poročila za ureditev vpraša: nja obratovalnih sredstev niso pomagali. Uprava sama je izdelala sanacijski načrt, ki so ga samoupravni organi sprejeli jin so ga kot predpis zNvsemi posle-' dicami morale izvajati vse naše enote. Rezultati te sanacijske akcije so bili lani pozitivni in so znižali vezavo obratovalnih sredstev za pet milijard starih dinarjev, kar se je nadvse močno odrazilo na likvidnosti podjetja, oz. pravilneje na sunkovitem padanju blokacije žiro računa. Uspehi, doseženi s sanacijskim načrtom v preteklem letu so potrdili splošno znano dejstvo, da v podjetju, oz. njegovih organizacijah obstajajo rezerve, ki jih lahko sprostimo in, ki omogočajo lažje poslovanje ter znižujejo poslovne stroške, bodisi pri najemanju kreditov, ali pri obveznostih do dobaviteljev, t.j. pri zniževanju zamudnih obresti, penalov, sodnih stroškov itd., kar v skrajnem primeru zvišuje dohodek in omogoča ustvarjanje skladov podjetja.. Po sklepih samoupravnih (Dalje na 6. strani) Prodaja v oktobru Prodaja na domačem tržišču je imela za oktober plan v višini 33.42d.100 novih dinarjev, vendar pa ga je uspela izpolniti s 94 %, oz. v višini 31.536.337 -novih dinarjev. Ce upoštevamo, da je v letošnjih poročilih zajeta prodaja samo tistih tovarn, ki se poslužujejo uslug Prodajno-servisne organizacije, torej brez tovarn »Avtoelektrika«, »Naprave« in »Elementi«, potem nam primerjava med lanskimi in letošnjimi desetimi meseci pove, da je bilo letos na domačem trgu prodanega. za 16% manj. Kako so posamezne branže v oktobru izpolnile svoje obveznosti po operativnem planu je razvidno iz spodnje tabele: Branža Operat plan Realiz. Indeks R/OP Zveze 4.926.748 3.822.432 78 Naprave 6.061.457 4.791.816 79 Merilna tehnika 8.173 775 5.186.905 s ' 63 Stikalna tehnika 2.063.400 2.709.804 131 Rotac. stroji 3.666.050 2.942.407 80 Elementi 2211.536 1.481.938 67 Široka potrošnja 6.317.134 10.601.035 168 SKUPAJ 33.420.100 31.536.337 94 Oktobrska prodaja na do- za 13 % več, kot je znašala za mačem tržišču .je bila po vrsti odjemalcev taka: kupci 97 %, prodajalne Iskra 2,3 % in organizacije združenega podjetja le 0,7 %. Problematike domače prodaje, ki 'je vsekakor dovolj pereča, tudi danes ne objavljamo, ker še vedno čakamo na • obljubljeni sestavek šefa domače prodaje PSO, -ki bo verjetno tudi temeljiteje obdelana, kot če bi jo povzeli iz mesečnega poročila, ■ Montaža je v času od januarja do-oktobra realizirala to obdobje njena planska zadolžitev, nasproti? lanski v enakem obdobju pa je celo za 32 % ^ečja in je tako montaža v oktobru izpolnila’ že 90% svojega letnega plana, kar je lep uspeh. Seveda bi bil ta uspeh ob rednejšem dotoku opreroe in kritičnega materiala na gradbišče lahko še občutneje večji.' Prodaja rezervnih delov je v oktobru realizirala ? 95 % svoje mesečne zadolžitve, vendar je v desetih mesecih še vedno presegla svojo planirano obveznost za 21 %, oz. v tem času že za 1>% presegla tudi rebalansirani letni plan prefdaje rezervnih delov. Prav. tako dobro še je odrezala ..tudi servisna dejay- j nost, oz. servisne delavnice, ki so prekoračile v gktobru svoj operativni mesečni plan kar za 52,%, oz.. svoj -letni plan. za 4%, V oktobru šobile najboljše .naslednje servisne ■ delavnice: Sarajevo . 210*%, .Bijgkat-.188 %, Skopje 156 %', Ljubljana 151 %, Beo-■ grad 146.%, i. t. d. Mesečno plansko zadolžitev. P? je z, 10% prekoračila v oktobru tudi maloprodaja, ki je dosegla realizacijo v višini . 1.616.095 novih dinarjev, oz. je izpolnila rebalansirani let-, ni plan s 76 % M Na Pržanu so že formirali štab civilne zaščite V tovarni za elektroniko in avtomatiko na Pržanu so pred nedavnim že formirali štab civilne zaščite, Le-ta si je brž nato izdelal delovni program za vse ekipe, ki naj bi. priskočile na ponioč ob primeru elementarnih in drugih nesreč. V delovnem programu štaba civilne zaščite so točno opredeljene nalpge vsake posamezne ekipe, kateše sq formirali štiri in sicer: požarno, tehnično-reševalno, ekipo Za zveze in obveščanje ter radio-biološkd-kemijsko. Clanbm ekip bodo priredili potrebna'strokovna predavanja in jih tudi praktično usposobili za delo ob primeru elementarnih katastrof, ko so za reševanje Vsega, kar je še mož rešiti potrebne' spretne in priučene roke reševalcev.': Za slpdnjo izmed ekip.— to je za radio-biološko-kemijsko ekipo so člane že začeli, izobraževati. V ta namen sp 17. novembra že izvedli prvo strokovno predavanje za 27 članov te ekipe, drugo predavanje pa so imeli 24. t?m. Vendar nameravajo v bližnji prihodnosti z delom takšne reševalne-, ekipe podrob-• neje seznaniti tudi širši krog zaposlenih v tovarni, za katere bodo prav tako priredili poljudnc>-znah-stveno predavanje, morda spremljano s strokovnimi filmi ali diapozitivi. KLUB ŠTIPENDISTOV ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA prireja dne 10. 12. 1966 za vse štipendiste Združene ga podjetja Iskra enodnevno EKSKURZIJO z avtobusom v Tovarno elementov: — Obrat uporov v Šentjerneju in — Obrat v Žužemberku. Prijavite se do vključno 6. 12. 1966 v Referatu za štipendije, Miklošičeva 28, kjer boste prejeli tudi ostale informacije. ATN v Kranju Pred uvedbo obračuna dohodka po delovnih enotah v »Elektromehaniki« V petek, 4. novembra je bil na širšem sestanku predstavnikov obratov in delovnih enot tovarne »Elek-tromehanike« Kranj prikazan osnutek sistema ugotavljanja dohodka po enotah. Strokovno izdelan predlog so navzoči z nekaterimi pripombami potrdili, s čemer se lahko začne splošna obravnava. članek, ki ga je napisal šef računovodstva v »Elektromehaniki« tov. Miro Gogala — naj bi prikazal le bistvene značilnosti predlaganega sistema za ugotavljanje celotnega dohodka in dohodka p» enotah, članom kolektiva, ki so uredništvo že spraševali o poteku priprav za obračun dohodka po enotah v letu 1967 in drugim članom naj bi bil ta sestavek informacija z željo, da s predlogi in mišljenji prispevajo k izpopolnitvi sistema. Izdelava sistema notranjega obračuna po delovnih enotah z ugotavljanjem doseženega dohodka je obsežno strokovno delo, ki mora upoštevati: — obstoječe predpise ugotavljanja celotnega dohodka in dohodka ter njegove delitve, — določila statuta. -- možnosti takojšnje prilagoditve Obstoječega sistema organizacije notranjega poslovanja novemu sistemu, — racionalnost sistema v takem smislu, da nam nudi čim več in čim popolnejše podatke ob naj nižjih stroških, — izsledke sodobnih metod obračuna in njihove uporabe v naših razmerah. Poglejmo v kakšni meri predlagani osnutek odgovarja opisanim zahtevam! Poznano nam je, da celotni dohodek podjetja izhaja iz višine plačane, realizacije. Temu dejstvu se ne moremo izogniti v notranjem obračunu. Drugače povedano: ugotovljeni celotni dohodek po delovnih enotah nam v seštevku ne more dati drugega rezultata, kot ga izkazuje tovarna kot celota, isto pa lahko trdimo tudi za doseženi dohodek. Obrati in delovne enote dele le tisti dohodek, ki ga je ustvarila tovarna. Ker dosega tovarna svoj celotni dohodek le z eksterno realizacijo ter realizacijo tistih lastnih storitev, ki se po predpisih štejejo v celotni dohodek, mora- mo v notranjem obračunu po enotah ugotoviti s kakšnim deležem posamezna enota participira na tako ugotovljenem celotnem dohodku. Kot bo razvidno v nadaljevanju opisa predlaganega sistema, se tej zahtevi osnutek v celoti-podredi. 67. člen tovarniškega statur ta določa, da se celotni dohodek obratov oblikuje iz priznane eksterne realizacije, ki se poveča za oddano in zniža za prejeto medobratno realizacijo. Predlagani osnutek podrobno- opisuje tehniko postopka pri korekturi eksterne realizacije zaradi oddane in prejete medobratne realizacije. Tudi v pogledu določanja cen v poslovnih odnosih med obrati (člen- 85. statuta), so določila v celoti upoštevana. Enako bi lahko trdili za vsa ostala določila statuta, ki zadevajo notranje poslovne odnose ter ugotavljanje dohodka, čeprav je bilo potrebno ,v nekaterih primerih, kot npr. pri pokrivanju stroškov skupnih služb tovarne (čl. 69), zaradi same tehnike obračuna, nebistveno odstopati. Ker je rok za pripravo sistema notranjega obračuna izredno kratek, ni bilo možno misliti na spremembo organizacije notranjega poslovanja v večjem obsegu. Zahteve za leto 1967 so postavljene realno: sistem vkljub močni prer pletenosti proizvodnih postopkov med obrati upošteva obstoječo tehnologijo, razčlenitev tovarne na enote in stroškovna mesta -ter razdelitev skladišč. Jasna in popolnoma brezkompromisna zahteva se postavlja edino v pogledu vsklajenosti med tehnološko in dejansko dokumentacijo ter doslednim zajemanjem stroškov na odgovarjajočih delovnih nalogih in stroškovnih mestih. Z novo organizacijo ne bi dosegli zaželenega učinka, v kolikor bi z notranjim obračunom na delovnih enotah zahtevali znatno povečanje administrativnega dela. Administracija se vkljub obsežnej- Biro za avtomatizacijo prog... Iz oddelka za kontrolo . števcev v kranjski tovarni Kolektivi za praznik republike Vsako leto prirejajo, naši kolektivi športne in kulturne, prireditve za naš praznikr-«Jan republike. — Letos, kot vse kaže, so večino kulturnih prireditev, prenesli iz: tovarniških prostorov v loulturne dcanove oz. so se pridružili ' skupnemu slavju občanov. Nasprotno pa je športna dejavnost še vedno izredno živa/med kolektivi. -Tajnik ssimd. podružnice »Elektromehanika« tav. Franc Fajmut je sporočil tole: Kulturni program si bodo člani lahko Ogledali, v Prešernovem gledališču, kjer bo gostovalo Mestno gledališče.; iz Ljubljane. V tovarno bodo povabljeni zastopniki pionirjev osemletk- im tp iz Predoselj in šole »France Prešeren« iz Kranja, kjer se bodo pogovorili. s predstavniki samoupravnih organov. »Eldktro- mehanika« 'je namreč pokrovitelj obeli šol, zato je povezava že tradicionalna. — Predstavniki sindikata bodo obiskali im obdarili. vse bol--nike, ki šo že 2 meseca v-bolniškem staležu in jim čestitali k prazniku republike. Športni referent ' tov, Janko Košnilc pa je povedal, da so množična športna tekmovanja že. v teku im sicef v kegljanju, namiznem tenisu in malem nogometu. O rezultatih pa bomo lahko poročali šele po praznikih. ' Naš dopisnik iz obrata urnih mehanizmov v Lipnici tov. Ivan Mihelič je sporočil, da bodo- kulturni program prenesli' na 10. december, ko bo letna konferenca sindikata, kjer bo oktet pel borbene in narodne pesmi, recitirali pa bodo tudi pesmi partizanskih pesnikov. | Tajnik sindikata v tovarni elektromotor j fig žellezniki tov, Urban Doleilc maim je sporočil tole: Imamo veliko dela zaradi že znanih problemov naše proizvodnje, zato posebnega slavja ne bomo prirejali, pač pa se bomo zbrali z drugimi občani v kulturnem domu y Jželezpikih.,,. KUD namreč prireja akademijo in igro »Na -slepem tiru«, kjer sodeluje precej članov našega kolektiva. ' Predsednik sindikata tovarne, električnih merilnih . instrumentov Otoče, tov. Anton Rejc, je povedal, da se bodo pri kulturnem slavju pridružili občanom, med seboj 'pa se bodo pomerili na športnem polju in to v streljanju _in šahu. ABC (Nadaljevanje s 1. strani) Se letos bo razpisana nova licitacija za avtomatizacijo ranžirnih postaj. BAŽ se je bo seveda udeležil in. v td namen že pripravlja ponudbe,in je pričakovati, da bo tudi dobil kaka pomembnejša naročila ter si s tern zagotovil nadaljnjo perspektivo, saj za taka naročila še ima razpoložljive zmogljivosti. Iskra, je š.svojimi kooperanti na tem področju dosegla velik ugled, saj : je očitno dokazala, da je „ tudi dovolj sposobna za reševanje tako obsežnih in odgovornih kompleksnih nalog pri avtomatizaciji našega železniškega prometa. Dosedanji delovni rezultati Biroja za avtomatizacijo železnic s tem ne do-. puščajo tudi najbolj črnogledim dvomljivcem več nikakršnega dvoma o tem, ali je bilo prav, da je bil Ustanovljenih, da kot tak obstaja in solidno opravlja svoje naloge. Prav pri tem sta se zares dobro uveljavila specializacija in delitev,dela in zato danes na tem področju celotna formacija — torej Iskra s svojimi , kooperanti predstavlja realno silo, ki si je; že’ustvarila popolno zaupanje naših železnic, saj ie-te vedo, da pri njih lahko računajo ' na tehnično kvalitetno izvršitev naročenih del in na vsestransko solidnost. Za letošnji dan republike bo stekel promet na železniški prógi Sarajevo—Ploče. Tu BAZ hi utegnil y celoti izvršiti svojih načrtov, vendar rie po' lastni krivdi, pač zaradi tega, ker pravočasno niso bili dograjeni, vsi predvideni objekti, kjer naj bi bila montirana celotna in že dobavljena signalno-vamostna in tee lekomunikacijska oprema s strani Iskre. Kljub temu pa so bila dela dovršena vsaj do tiste najnujnejše mere, da bo na novi progi promet lahko stekel, s tem, da pa bo proga in vse z njo, dokončano do konca prihodnjega leta. ^ Med prvimi izmed prej naštetih delovnih nalog BAŽ' je bila dovršena L etapa avtomatizacije železniškega vozlišča Ljubljana, ‘ki že nekaj časa želo uspešno deluje in je takrat BAŽ uspešno prestal svoj ognjeni krst. Prav tako zadovoljivo potekajo dela na železniški progi Ljubljana—Jesenica, kje» so doslej montirali signalnovarnostne naprave že na postajah y Škofji Loki in Medvodah, v letošnjem decembru in januarju 1967 pa jih bodo montirali tudi na postajah v Podnartu in v Vižmar-jih, medtem ko bo za leto 1968 ostala montaža tčh naprav na železniških postajah' v Kranju, Lescah in na Javorniku, kakor tudi avtomatski progovni blok na celotni’ progi Ljubljana—Jesenice. , . Najbrže v tem kratkem zapisu nismo povedali vsega pomembnega, o Biroju za avtomatizacijo železnic, 'vehdai pa njegov direktor, inž. Drago Podlogar spričo obsežnih id odgovornih nalog biroja, zares skopari s časom za pogovore, kajti — treba je krepka delati! Zadovoljen sem moral biti s tem, kar sem izvedel to pot, vendar pa obljuba da še drugič kaj 6 tem, tudi nekaj velja. J. C. šemu planiranju in dodatnih evidencah v proizvodnih enotah ne bo povečala, ker se težišče dodatnega dela pojavlja le v finančni službi in me-hanografskem centru. Vendar pa bi bilo tudi na teh delih povečanje števila zaposlenih minimalno in daleč izpod porasta stopnje povečane proizvodnje v letu 1967. Predlagani sistem previdno vnaša v obračun proizvodnje sodobnejše metode, ki naj -z dodatnimi informacijami pripomorejo k poglobljeni analizi poslovanja enot. Obračun po planskih ali prilagojenih stroških je nova kvaliteta, čeprav v predlagani obliki v perspektivi ne bo zadoščala. Pri tem je potrebno poudariti, da bo sama praksa pokazala v kateri smeri je treba sistem izpopolnjevati in spremeniti, da bo notranji obračun dosegel svoj namen. OBRATI IN DELOVNE ENOTE Tovarna je razdeljena na obrate in'delovne enote. Obra- ti predstavljajo proizvodne enote s priključenimi tehničnimi in. planskimi službami, medtem ko še delovne enote javljajo kot strokovne službe. S stališča ugotavljanja dohodka ni razlike med obrati in delovnimi enotami, ker že 31. člen TZP določa, da delovne enote odločajo o ustvarjenem dohodku. Naših obratov ne moremo smatrati kot obrate s samostojnim obračunom, ki samostojno poravnavajo družt bene obveznosti. DE skupnih služb ne ugotavljajo 'svojega dohodka, ker ne poslujejo kot servisne enote z zaračunavanjem svojih štoritev. S pravne strani torej skupne službe ne bi mogle biti delovne enote, temveč zgolj obračunske enote. Poleg delovnih enot imamo kot ekonomsko enoto še prevozni oddelek,, za katerega sicer ugotavljamo. , dohodek, vendar ga enota samostojno ne deli; ker je samoupravno vezana na DE plan in nabava. V letu 1967 bodo dohodek ugotavljale - in delile enote: produkcija delov, rotacijski stroji, števci, kinoakustika, ATN, mehanizmi (Lipnica), stikala, orodjarna, merilne naprave, vzdrževanje ter plan in nabava za doseženi dohodek prevoza. Kot enote, ki dohodka ne ugotavljajo, bodo organizirane skupne službe: tehnična služba, služba kvalitete, plan in nabava, kadrovska služba, organizacijska služba, finančna služba, skupni stroški. Del realizacije, ki je ni mogoče pripisati nobeni DE, pa tudi nerazdeljive izredne dohodke ir izdatke bo imela tovarna kot celota, ki bo na ta način oblikovala celotni dohodek in dohodek za preostali del poslovanja. Znotraj. delovnih enot imamo zgolj zaradi zajemanja stroškov - stroškovna mesta, ki se v prihodnjem letu ne menjajo. Vsaka proizvodna enota ima skladišče lastnih polizdelkov za polizdelke, ki jih sama izdela in za polizdelke, ki jih prejme iz drugih enot. Zaloge lastnih polizdelkov vodimo po planiranih lastnih cenah. EKSTERNA REALIZACIJA IN STROŠKI VSEBOVANI V EKSTERNI REALIZACIJI Eksterno realizacijo priznavamo tisti enoti, ki se pojavlja kot nosilec delovnega naloga za finalno proizvodnjo. Iz označbe delovnega naloga vidimo, katera enota je nosilec naloga. Tabele, ki kažejo realizacijo enote, morajo torej izhajati iz označbe naloga. Po istem kriteriju so enote ; tudi obremenjene z obračunanimi stroški na naloge ne glede na to, v kateri enoti je bilo delo dejansko opravljeno. Tudi za opravljene lastne storitve, ki se tovarni priznavajo v celotni dohodek, se realizacija knjiži tisti enoti, ki je nosilec naloga, jjgggj MEBOBR&TNA REALIZACIJA S knjiženjem eksterne realizacije srno istočasno " •'voli po netto prodajni c-ni in obremenili z obračunanimi stroški tiste delovne enote, ki so v označbi delovnega naloga nastopale kot nosilci. Tak obračun je, torej istoveten z obračunom izdelka ali storitve, Povsetn jasno je, da finalistu ne pripada celotna vredftost realizacije izdelka, ker so pri proizvodnji sodelovale različne delovne enote. Naša naloga je, da ugoto-' vimo udeležbo posameznih enot v realiziranem izdelku. To bi bila enostavna stvar, če bi se proizvodnja enega izdelka od izdelave vseh sestavnih delov do končne montaže evidentirala na enem delovnem nalogu, če pa vemo, da proizvodnja sestavnih delov poteka- neodvisno od. lansiranih montažnih nalogov, da so, enote v procesu proizvodnje povezano, tudi z drugimi dejavnostmi, ki nimajo značaja osnovne proizvodnje kot na prw 1 mer poplavila orodja, vzdrževanje osnovnih sredstev, storitve k-iloričnc centrmfc, transporta in podobno, pO* Kako rešiti stare obveznosti ? (Nadaljevanje s 3. strani) organov smo letos nadaljevali s sanacijskimi načrti in sicer po predlogih samih organizacij. Uspeh tega prizadevanja je bil v prvih devetih mesecih sicer za podjetje pozitiven, zelo - slab pa pri nekaterih organizacijah, kjer se kažejo tendence po nenehnem zviševanju zalog, oz. vezavi sredstev. Analize obratovalnih sredstev so nedvomno že v preteklih letih pokazale, da tudi pri dobrem gospodarjenju našemu podjetju primanjkuje obratovalnih sredstev za realizacijo prevzetih proizvodnih obveznosti. In namesto,- da bi z vsemi silami delali _na tem, da »odmrznemo« vezana obratovalna sredstva, da bi pospešili koeficient obračanja in da bf našo proizvodnjo vskladili s finančnimi .možnostmi ter da bi poiskali vire' trajnih obratovalnih sredstev, naše organizacije zalog ne znižujejo, koeficient obračanja ne kaže večjih uspehov, proizvodni programi m njihova realizacija pa skokoma rastejo iz leta v leto, ne da bi temu primemo uredili'svoj e finančne vire. , Na ta nadvse nezdrav pojav'je finančna služba podjetja vedno in povsod dosledno opozarjala organizacije v združenem podjetju'ter vedno poudarjala, da takšno početje vodi organizacije m podjetje v neizogibno in globoko nelikvidnost. Toda, čeprav je bila vsem ta poslovna politika docela jasna pa smo le šli po stari poti in dvigali svojo proizvodnjo na račun obveznosti do dobaviteljev, — nismo pa bili v stanju poravnavati prevzetih obveznosti.! Predvidevanja finančne službe, ki jih navaja tudi tov. Bukinis se delno uresničujejo in se bodo uresničevala vsak dan bolj, dokler v našem poslovanju ne bo prevladal duh zdrave ekonomike. In ekonomika se začne pri načrtovanju proizvodnje, ki mpra sloneti na dejanskih finančnih možnostih in ne na predvidevanjih ali obljubah, na realnem načrtovanju prodaje in nabave, na solidni tehnologiji in specializaciji itd., ker je finančno poslovanje suhi odraz poslovanja teh panog gospodar, udejstvovanja. Jasno je, da iz poslovanja, ki temelji, ali ki se razvija na takšnih osnovah in predpostavkah, kot smo jih omenili, ne more biti drugačnega rezultata, kot je občasna ali stalna nelikvidnost podjetja z vsemi posledicami, ki znajo finančno zrahljati še tako perspektivna podjetja. Zvesta spremljevalka — nelikvidnosti pa je blokacija žiro računa, ki jo vsi občutimo. Z velikimi napori je ob reorganizaciji uspelo strokovni službi, da so organizacije odprle svoje žiro račune, ki niso bili obremeneni s starimi sodnimi izvršbami in so te obveznosti ostale na starem žiro računu, sicer bi jih morali prenesti na novo odprte žiro račune organizacij. Organizacije so na lastne žiro račune prejele kredite iz na-' slova kreditiranja kupcev, t.j. blagovne kredite. S tem so bile dane začetne možnosti, da organizacije začno nemoteno svoje poslovanje po žiro računu. Že ob odprtju novih žiro računov je finančna služba podjetja opozorila vse organizacije, da je njihova likvidnost samo začasna, da pa bi ostale trajno likvidne, morajo za manjkajoča obratovalna sredstva najeti ustrezne trajne ali občasne kredite in dosledno ter neizprosno nadaljevati z izvajanjem svojih sanacijskih načrtov. Toda, razen zelo redkih izjem organizacije ne kažejo prizadevanj, da bi uredile svoja obratovalna sredstva. - Vsa ta dejstva so dobro znana vsem Organizacijam, saj smo ta vprašanja obravnavali na vsaki delovni konferenci s šefi finančnih sektorjev naših organizacij in tudi ustrezno sklepali. ZASEDANJE TEHNIŠKEGA ODBORA 41 (ELEKTRIČNI RELEJI) MEDNARODNE ELEKTROTEHNIŠKE KOMISIJE V TEL AVIVU V sklopu 31. generalnega zasedanja Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC), ki je bilo letos oktobra v Tel Avivu v Izraelu, se je sestal tudi tehniški odbor št. 41, ki obravnava električne releje. Zasedanja odbora se je udeležilo 46 delegatov Iz ■ 13 držav, največ iz Francije (12 delegatov), sicer pa so na zasedanju sodelovali predstavniki skoraj vseh pomembnejših tovarn, ki izdelujejo releje. Jugoslavijo je zastopal dr. Antori Ogorelec, sekretar nacionalnega odbora za električne releje. Na zasedanju so obravnavali dokončno redakcijo priporočila za pomožne releje in predlog priporočila za časovne releje. Na oba dokumenta je daltudi naš nacionalni odbor pripombe, ki so bile v glavnem sprejete. V Tel Avivu sta zasedali tudi dve delovni skupini, 4-članska za kontakte in 5-članska za statistično obravnavo, v kateri sodeluje dr. Ogorelec. Glede na aktivno sodelovanje našega odbora na obravnavi problematike je bil na zasedanju sprejet sklep, da bo naslednje zasedanje tega odbora prihodnje leto jeseni v Ljubljani. S Razglas Kadrovska komisija pri DE »Umetne mase« Iskra »Elektromehanika« — Kranj, razglaša prosto delovno mesto UREJEVALEC NA OBDELAVI UMETNIH MAS Pogoj: KV delavec strojne stroke z dveletno prakso ali PK delavec z 8 do 10 letno prakso. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe oz. prijave sprejema Kadrovska komisija DE »Umetne mase« Iskra — Elektromehanika — Kranj. Nihanje proizvodnje... (Nadaljevanje z 2. strani) Ko je tovarna pristopila k ZP, je s seboj pripeljala tudi kupca, ki je takratni proizvodnji odgovarjal. Ko so bile potrebe kupca vedno večje, se je tovarna specializirala in opuščala maloserijsko proizvodnjo. Zaradi specializacije tovarne pa je- kupec postal premajhen, zato se kapacitete'" tovarne niso izkoriščale popolnoma. V tovarni smo predvideli položaj, ki je danes na tržišču. Osebno sem na vseh mogočih sestankih in srečanjih poudarjal, da nam je potrebnih, .več kupcev, vendar brez uspeha. Po predpisih so bile raziskave tržišča izven vpliva tovarne.. Tovarna sama pa ni imela zadevne službe, niti kadrov, ki bi iskali 'nove kupce. Posledica tega je današnje stanje. Se več! Celo v lastni hiši smo pomagali graditi konkurenta, ki nam je zaprl pot na domače tržišče. Ce nam je še ni, jo nam po programu bo. Koga zadela krivda? Takratno organizacijo podjetja ali morda nedelavnost služb? Tovarne prav gotovo ne, saj je od vsega začetka poudarjala, da je treba najti več kupcev in kar je predvsem važno, to niti ni bila naloga tovarne. Ce gledamo poslovanje v preteklem letu, so vzroki za današnje stanje zagotovo iz- ven tovarne. Situacija se je v letošnjem letu obrnila na bolje, vendar predvsem po zaslugi tovarne. ISKRA ima že več let predstavnika v ZDA, vendar ni dobila od njega naša tovarna toliko, kot je dobila od svojega predstavnika v manj kot enem mesecu. Trdim, da ni kriv predštavfiik za tako stanje, temveč služba-, ki ga je tja poslala. Morda je za druge tovarne ZP v redu. Za nas pa prav gotovo ni. Danes ima tovarna vrsto načetih dogovorov, toda do konkretnih pogodb ne pride. Ce pa bodo pogodbe sklenjene, bodo dobavni roki tako kratki, da bodo pri našem gospodarskem sistemu skoraj neizvedljivi. Poudaril sem Že, da pri stari organizaciji podjetja ni mogla tovanja drugega, kot prositi in pošiljati deklaracije na vseh mogočih „nivojih od sindikalnih do samoupravnih. Po vseh zagotovilih u-službencev ima tovarna lepo perspektivo, toda osebno vanjo" ne verjamem. Bilo bi čh-dovito, če bi se motil §... Ponovno poudarjam, da so to osebna mišljenja laika in ni nujno, da so pravilna. Pri akciji želim obilo uspeha in da bi se iz, rezultatov akcije vsi kaj koristnega naučili. Gartnar Peter stanejo medsebojni odnosi ritve izračunali z uporabo 2 Evidentirane vrednosti _ INTERNE PRODAJNE naenkrat zapleteni. V orga- planirane vrednosti izdelave medobratne realizacije pove- CENE V MEDSEBOJNEM nizaciji sistema notranjega za 1 proizvodno uro na od- čarno za odstotek, ki bo PROMETU obračuna je vprašanje med- govarjajočem stroškovnem predpisan z gospodarskim V medsebojnem prometu obratne realizacije najzahtev- mestu. Tudi medsebojni pro- planom,’, da dobimo vredno- uporabljamo netto tržne cene nejši del met s polizdelki zasieduje- str ‘ po internih prodajnih za gotove izdelke in za tiste Grobo opredelimo med- mo mesečno s primerjanjem cenah. polizdelke, ki predstavljajo obratno reahzacijo na: označbe naloga in ervidenčne 3. Višina medobratne -Tea- medobratno kooperacijo. Za — neposredno sodelovanje številke skladišča polizdel- Kzacžje se v enem obračun-1 vss ostale polizdelke in sto-v proizvodnji drugih enot, kov, Preko nalogov za indi- sfcam obdobju odobri v ce- ritve pa veljajo interne pro- — medsebojni promet s rektne stroške pa ugotavlja- l0tni višini. ^ dajne cene. polizdelki, mo vrednost storitev v bre- , Interna prodajna cena se — medsebojne storitve za me režije drugih enot. 4. Prejeta in oddana med- oblikuje tako, da na plani- indirektne stroške. Višino eksterno fakturira- obratna realizacija se, mora- rane vrednosti dodamo dolo- Omenili smo že, da ni mož- ne realizacije po enotah po- *-a tako na stroških kot pri £en odstotek, ki je predpi-no ugotavljati koliki del vred- večamo za vrednost oddane sami realizaciji v enem ob- san z gospodarskim planom, nosti realizacije enega izdel- medobratne . realizacije in .računskem obdobju izrav- -¿^ udeležbo na ostanku doka pripada drugim enotam, znižamo za vrednost prejete- atl- hodka, pokritju odpadajočih ki so na kakršnikoli način, medobratne realizacije. Isti 5 Kot "'načelo velja, da se nevkalkuliranih osebnih do-posredno ali neposredno, so- postopek opravimo tudi na medobratna realizacija pripi- hodkov enote ter njenih izdelovale v proizvodnji. stroških in osebnih dohod- še tisti enoti, ki je imela rednih izdatkov. Z doslednim označevanjem kih, vsebovanih v fakturira- primarne stroške. Ko smo iz-delovnih nalogov ter točnim ni realizaciji. Pri tem pa je vršili razporeditev sekundar- / UGOTOVITEV DOHODKA zajemanjem stroškov lahko važno vedeti: : » nih stroškov skupnih služb, PO DELOVNIH ENOTAH mesečno ugotavljamo' med- 1. Na realiziranih stroških vkalkuliranih primarnih stro- Ko smo fakturirano ekster-sebojne učinke. Ce smo na in osebnih dohodkih se ko- škov ne korigiramo, temveč no realizacijo povečali za nalogu pravilno evidentirali rektura izvrši v takih znes- so le-ti, povečani za sekun- oddano in znižali za prejeto norme ali efektivne proizvod- kih, kot so bili obremenjeni dame stroške, merilo ekono- medobratno realizacijo, smo ne ure, bomo vrednost sto- delovni nalogi. mičnosti poslovanja enote. dobili korigirano realizacijo enote. Tej realizaciji smo prišteli neplačano realizacijo iz preteklega leta in na celotni znesek uporabili enotni količnik plačane realizacije. Višino plačane realizacije enote povečamo še za izredne dohodke, ki jih lahko pripišemo enoti. Znesek predstavi ja celotni, dohodek enote. Po predpisanem postopku izračunamo - višino vkalkuliranih osebnih dohodkov v plačani realizaciji enote, če korigirane poslovne; stroške in osebne dohodke,^ ki jih vsebuje, plačana realizacija, znižamo za osebne dohodke, dobimo poslovne , stroške. Za izredne izdatke; povečane, pohlevne. stroške odbijemo od ugotovljenega celotnega dohodka. Razlika nam da dohodek, enote. Z dohodkom pokrije enota odpadajoči znesek izplačanih osebnih dohodkov, razlika pa .predstavlja ostanek dohodka oziroma Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov P O D J E TJ E SKLEPI 5. ZASEDANJA DS ZP j (9. in il. novembra 1966 ) 9 Delavski svet združenega podjetja sprejema na znanje inr potrjuje poročilo generalnega direktorja ZP o izvršitvi sklepov L, 2.,: 3. in 4. zasedanja sedanjega delavskega sveta ZP ter poročilo predsednika UO ZP o izvršitvi sklepov delavskega sveta, ZP iz prejšnje mandatne dobe., j DS ZP ugotavlja, da se nekateri sklepi prepočasi rešujejo in realizirajo, zato zahteva od strokovnih Služb, da pospešeno delajo ha izvajanju sklepov DS ZP. • DS ZP sprejema na znanje informacijo generalnega direktorja o planu proizvodnje za leto 1967 in potrjuje smernice poslovne politike združenega podjetja za leto 1967. Zadevno DS sprejme sklep, da se te smerhiee dajo vsem organizacijam ZP, da jih uporabijo pri Sestavljanju svojih proizvodnih, finančnih in gospodarskih planov ter pri vodenju poslovne politike v letu 1967. DS nadalje ugotavlja, , da nekatere službe, kot npr. PSO, razvoj itd., kakor tudi same proizvodne organizacije, ne gredo v korak s potrebami tržišča in s kapacitetami osnovnih sredstev, kar povzroča manjšo proizvodnjo. Zadevno smatra DS ZP za potrebno, da se morajo vsi faktorji v organizacijah in strokovnih službah maksimalno angažirati za 100 odstotno realizacijo poslovne politike v letu 1967. @ DS ZP sprejema sklep, da morajo prizadete strokovne službe ZP pripraviti plan proizvodnje za leto 1967 do I. 12. 1966 z naslednjimi pokazatelji: plan fizičnega obsega proizvodnje,— — število zaposlenih, s katerimi bomo plan realizirali, — razpoložljivi viri: obratnih sredstev, — dinamika zagotovljenih novih virov za obratna sredstva, — koeficient obračanja na tako ugotovljeno dinamiko obratnih sredstev, — stvarni koeficient obračanja pCr 39. 9. 1966. Nabavna organizacija mora do 1. 12. 1966 pripraviti poročilo o problematiki nabave materiala v prihodnjem letu. 9 DS ZP sprejema na znanje odgovor finančno-računo-vodskega področja na člansko vprašanje tov, Jožeta Šurca. 9 DS ZP potrjuje sklepe II. in 13. seje dpravnega odbora združenega podjetja, v zvezi z deblokacijo in likvidacijo starega žiro računa. 9 DS ZP sprejema na znanje in potrjuje poročilo o izvajanju sanacijskega načrta za obdobje januar-avgust 1966.