Poštnina plačan« v gotovinf. Leto XXII., št 228 Upravmštvo; Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ui. 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749 VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije in inozemstva Ima Unione Pubblieitš Italiana S.A., Milano Ljubljana, nedelja 28. septembra 1941-XIX Cena cent. 70 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—■, sa inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica St. 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubbn<*ft& Italiana S. A„ Milano ti trojnega pakta M j vi red na svetu se bo opiral na zmagovito solidarnost osi in privlačno moč trojnega pakta po zamisli Mussolinija in Hitlerja Te dni je minilo leto dni od velikega zgodovinskega dogodka, ki ga obeležuje trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko. S to pogodbo so se omenjene sile zvezale k političnemu, gospodarskemu in vojaškemu sodelovanju z namenom, da se uvede in obdrži nov red v soglasju z osnimi in življenjskimi koristmi vseh treh podpisnic. Pogodba je obratnega značaja ter prihaja do polne in neposredne veljave, kadar »bi bila ena izmed treh podpisnic napadena od kake sile, ki ni zapletena v evropsko vojno ali v kitajsko-japonski spopad«, vendar pa ima v sebi veliko udarno silo ter so njeni učinki vedno očitnejši, bodisi v tem, da so mnogi narodi srednje in vzhodne Evrope pristopili k osi. bodisi zaradi postopnega osamljenja Anglije ali zaradi njenega postopnega stapljanja s politično-gospodar-si:im sistemom Zedinjenih držav. člen 5. pogodbe določa, da trojni pakt po svojem nastanku, po svoji prirodi in po svojem namenu v ničemer ne izpreminia politične odnose, ki so ob podpisu pogodbe obstojali med Sovjetsko Rusijo in med vsako izmed imenovanih podpisnic. V resnici obstoja informativni del pogodbe v odločni obsodbi britanske kapitalistične hegemonije ter vmešavanja tujih narodov v zadeve Evrope in Azije, toda enako kakor vsi veliki diplomatski instrumenti, ki so nastali spričo realne zgodovinske in socialne potrebe, ima tudi ta to funkcijo, da reagira na imperialistično politiko Sovjetske Rusije. Ta politika ni bila samo prisiljena, da je v oportunem trenutku — o priliki pohoda na Balkan — razkrila svoje temne ambicije in svoje pogubne protievropske namene, marveč je bila prisiljena odkriti svojo dvoumno igro in se izdati kot udeleženka pri angleških in ameriških načrtih proti Evropi. Da bi bil podan dokaz, da se je trojni pakt v tako kratkem času pokazal ne le kot »silna zapreka«, kakor je to dejal Galeazzo Ciano, nasproti vsemu nekdanjemu svetu, ki se je sedaj zaman j združil, marveč tudi kot silno orodje, iti »proicira svojo tvorno moč v bodočnost«, bi zadostovale že čamo te velike posledice njegove tvorne življenjske sile. Ni mogoče oporeči, da je pakt dobrodelno učinkoval tudi na Daljnem vzhodu. Odveč bi bilo ugotoviti na položaju v Evropi ob prvi obletnici pakta, da je zmaga obeh sil osi, ki sta jo ustvarili in izvedli prevladujoči činitelj na vsem kontinentu in da je ustvarila na zgodovinskem terenu neobhodno potrebne pogoje za ustvaritev onega novega reda, ki jamči za realizacijo osnovnih aspiracij glede svetovnega miru. Ta red bo rimski in germanski in se bo pri izvajanju svojih visokih smernic opiral na granitno zmagovito solidarnost osi in dinamično privlačno moč trojnega pakta, spričo katerega se že pojavljajo obrisi nove Evrope Benita Mussolinija in Adolfa Hitlerja ter novi svetovni red. & Berlin, 27. sept. d. Vodilni motiv komentarje v današnjih jutranjih nemških listov, v katerih se spominjajo prve obletnice berlinskega trojnega pakta, je ta, da se Anglija bori za onemogočen je novega reda na svetu. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše v svojem komentarju med drugim: Danes pred letom dni, 27. septembra 1940, je bila nasproti temu destruktivnemu cilju angleške vojne prvikrat postavljena nasproti volja evropskih narodov, da doseže nov mir. Končni cilj pogodbe, ki je bila podpisana v berlinski vladni palači, je svetovni mir, ki ga pripravljajo in zahtevajo podpisnice na podlagi dinamične diplomacije s sodelovanjem vseh držav, ki so to pogodbo ustvarile, in tistih, ki so z njimi istega mišljenja. »Volkischer Beobachter« objavlja komentar pod naslovom »Zveza bodočnosti« ter piše med drugim: Bodoči svet bo lahko samo tedaj svet trajnega in zajamčenega miru, ako bo zgrajen na temelju misli trojnega pakta. Včerajšnji svet je po svojem zavezništvu z boljševizmom zaigral še svojo poslednjo moralično opravičbo za vodstvo. »Berliner Borsenzeitung« orisuje cilj m pomen pakta treh velesil v naslednjih besedah: Leto veljavnosti trojnega pakta, ki je bilo do vrha napolnjeno s svetovno-zgodovinskimi dogodki, je upravičilo tako njega sklenitev, kakor tudi njegova načela in cilje. Pakt je bil od svojih stvariteljev podpisan in od njihovih narodov potrjen kot pogoj trajnega miru, kot instrument za izgradnjo novega boljšega reda, ki stremi k svetovnemu miru kot svojemu poslednjemu cilju, nadalje pa kot svarilo tistim silam, ki so stremele po podaljšanju in razširjenju vojne. Zamišljen je bil kot mogočno kristalizacijsko jedro za vse, kar se prišteva k novemu redu. Trojni pakt pomeni zvezo 250 milijonov ljudi, pripadajočim trem mladim, močnim, sposobnim in vojaškim narodom, odločenim enkrat za vselej priboriti si svoje mesto na tem svetu. »Berliner Lokalanzeiger« primerja berlinski trojni pakt s sestankom Roosevelta in Churchilla na Atlantiku ter piše: Trojni pakt ne zadeva notranje strukture narodov, kakor je primer pri zakasnelem sestanku na Atlantiku in prav tako ne pro-klamira svetovnega gospodstva pod poli-ciiskim nadzorstvom, kakor sta to storila Churchill in Roosevelt. Berlinski pakt jamči vsakemu narodu njegov lastni politični razvoj in pospešuje odnose med posamez- nimi državami, brez katerih si ni mogoče misliti obstanka sveta na zdravi podlagi. & Če je kdo takoj ob sklepu pakta dvomil o njegovem uspehu in daljnosežnem pomenu, se je moral v teku tega leta prepričati o njegovi veliki važnosti, resnobi in glo boki zgodovinski nujnosti. Rim in Berlin sta začela takoj izvajati pakt, ko sta v še tesnejšem zavezništvu otvorila neizprosno borbo za vzpostavo novega reda. To zavezništvo je rodilo bogate sadove ne samo v obliki zmag na vseh frontah in v osvojitvi ogromnih ozemelj, marveč je geslo o novem redu prodrlo globoko v evropsko javnost. Napovedi o novem redu so prisluhnili manjši narodi ter se osvobodile misli oprijeli kot zvezde-vodnice. Cela vrsta narodov, ki so doslej bili potisnjeni v ozadje je zaslutila vstajajočo zarjo m zato danes \ndimo v borbi z Nemci in Italijani ramo ob rami Slončke. Madžare, Rumune in Fince, ki kujejo na fronti boljšo bodočnost, ozarjeno z novim redom, ki ga propovedujeta Italija in Nemčija. Štirje angleški bombniki sestreljeni Uspešne borbe nemških oddelkov na fronti pri Šotama Vrhovno poveljništvo Oboroženih Sil je 27. t. m. objavilo naslednje 481. službeno vojno poročilo: V severni Afriki so nemški oddelki v akcijah na kopnem na fronti pri Solumu ujele nekaj angleških vojakov in zaplenili nekaj motornih vozil. Letala so napadla Trlpolis, Bengazi in Palermo. Žrtve ni bilo nobene. Protiletalska obramba v Bengaziju je sestrelila dva sovražna bombnika. Tretjega so sestrelili naši lovci. Četrto letalo pa je bilo prisiljeno pristati za našo bojno črto. Posadka je bila ujeta. Rim in Berlin sta v pravem pomenu besede ona os. okoli katere se vrti najvažnejše dogajanje današnjega časa. Rim in Berlin sta tudi središči. okoli katerih se zbirajo narodi, ki hočejo sodelovati pri gradnji novega reda in biti deležni njegovih ugodnosti. Trojni pakt je nov evangelij, ki si je osvojil duše narodov in ki daje takt seda-nfim zgodovinskim dogodkom. •65.000 sovletskih ujetnikov Doslej je bilo vzhodno cd Kijeva uničenih S sovjetskih armad — Pred odločilno bitko za Harkov - Siloviti boji za Petrograd Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. sept. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil je objavilo naslednje vojno poročilo: Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, se je velika bitka pri Kijevu zaključila. Na ogromnem prostoru se je z dvostransko obkolitvijo posrečilo omajati dnje-prsko obrambo in uničiti pet sovjetskih ar«-mij, ne da bi mogli niti slabotnejši deli teh sil ubežati temu oklepu. Pri teh operacijah, ki so jih izvedle vojska in letalske sile v tesnem sodelovanju, je bilo skupno ujetih 665.000 mož, 884 oklopnih voz 3718 topov in neštete množine drugih vojnih potrebščin pa so bile zaplenjene ali uničene. Krvave izgube nasprotnika so zopet zelo visoke. S tem je bila dosežena zmaga v vrsti bitk, kakršne zgodovina doslej ni poznala. Doseženi uspeh se v polni meri izrablja. Letalski sile so bombardirale sovražne tovarne orožja okrog Tule, kakor tudi vojaške naprave v severnem okrožju. V borbi proti britanski oskrbovalni plovbi so bojna letala v zadnji noči potopila dve tovorni ladji s skupaj 15.000 br. reg. tonami, ki sta pluli v nekem konvoju vzhodno od Hulia. Nadalje so letala napadla pristaniške naprave ob južni in vzhodni obali otoka. Manjše število sovražnih letal se je v pretekli noči pojavilo nad Nemškim zalivom in zapadno Nemčijo. Bombe so povzročile le neznatno škodo. Stockholm, 27. sept. d. Na skrajnem južnem odseku vzhodnega bojišča se bije-jo borbe velikega obsega na kopni ožini, ki spaja polotok Krim s edino. Nemška ofenziva, v kaiteri sodeluje približno 100.000 mož, je pri mestecu Perekopu zadela na dokaj močne sovjetsko-ruske obrambne postojanke, ki jih sedaj uničuje močan ogenj nemškega topništva in letalstva. Na širokem področju vzhodno od Kijeva se je odigrala poslednja faza velike nemške uničevalne akcije proti sovjetskim armadam, ki so bile na tem področju obkoljene. Po zadnjih nemških poročilih je bilo v tej poslednji fazi bitke za Kijev uničenih 5 sovjetsko-ruskih armad. Število ujetnikov presega že 650.000. Vojni plen, ki so ga tu nenadomestljivo izgubile Budio-nijeve vojske, pomeni veliko oslabitev še tistih Budjonijevih čet, ki jim je uspelo umakniti se proti Harkovu. V kratkem je treba pričakovati, da bodo nemške čete pričele odločilno borbo za Harkov in s tem borbo za važno sovjetsko Industrijsko področje v kotlini Donca. Na osrednjem bojišču je ostal položaj v glavnih potezah neizpremenjen. Strahovita bitka za Petrograd besni dalje z nezmanjšano silovitostjo. Navzlic temu, da je položaj bivše ruske prestolnice kritičen, vendar poročajo dopisniki švedskih listov iz Berlina, da računajo v ta-mošnjih krogih, da se Petrograd ne bo mogel držati še enako dobo kakor doslej, da pa se utegne obleganje zavleči še za fee-den dni ali morda celo še za dalje časa. Po mnenju švedskih vojaških opazovalcev je za petrograjsko obrambo na razpolago še vedno približno 3 milijone mož vojske in milice in tudi zaloge živeža ln municije utegnejo biti še precejšnje. Posebno močne napade je izvršila nemška pehota zadnji čas z jugozapadne strani. Ti napadi so si sledili v kratkih presledkih s silno močno podporo nemškega letalstva in tankov. Sovjetska rdeča mornarica, ki je stisnjena med Kronštatom in Petrogradom, še vedno navzlic hudim -poškodbam, ki so jih utrpele nekatere njene edinice, dokaj močno obstreljuje levo krilo nemških napadalnih vrst. še zmerom se oglašajo tudi topovi kronštatske trdnjave, dasi poročajo finski viri, da so bile mnoge baterije že prisiljene k molku. V Finskem zalivu nadaljujejo nemške čete zasedanje stratežko važnega otoka Dagoe. Sovjetsko-ruske čete so tu številčno dokaj slabejše in bo njihova obramba v najkrajšem času strta. S finske fronte vele zadnja poročila, ki pa službeno niso potrjena, da so finske čete na Karelski ožini prekoračile staro fin-sko-sovietsko mejo in prešle v napad proti Petrogradu. Finske čete, ki na drugi strani operirajo ob Ladoškem jezeru, so sedaj popolnoma obkolile mesto Petroza-vodsk, ki je sedaj pod hudim topniškim ognjem. Finsko letalstvo ruši utrdbene naprave okrog Petrozavodska. Glede nadaljnjega razvoja ofenzive pri Petrozavod-sku so Finci zelo optimistični. Po uničenju dveh sovjetsko-ruskih divizij med Oloncem in Petrozavodskom se je sovjetsko-ruska obramba v tem odseku zelo oslabila. Opaženo je tudi bilo, da sovjetskim četam že primanjkuje municije. V skrajnem severnem odseku vzhodnega bojišča se razvija nemška ofenziva proti Murmansku, vendar pa napredovanje nemških čet ni tako naglo kakor v drugih odsekih. Najdaljša letalska uzbuna v Moskvi Berlin, 27. sept. u. V noči na četrtek so imeli v Moskvi doslej najdaljši letalski alarm. Trajal je 5 ur in 45 minut. Obleganje Petrograda Zahrbtnost sovjetskega vojevanfa — Nevarnost min — Vsa Izpadi sovjetske obrambe odbiti — Velika opustošenja Milan, 27. sept. u. Dopisnik »Corriere della Sera« poroča iz Berlina: Obleganje Petrograda je stopilo v fazo podrobne in oprezne borbe z minami. Napadalci napredujejo počasi, toda vztrajno korak za korakom, ker j-j treba vse zasedeno zemljišče skrbno preiskati ter očistiti in hoče nemško vrhovno poveljništvo s čim manjšimi žrtvami doseči čim večji uspeh. Rusko poveljništvo s® pri obrambi bivše carske prestolnice poslužuje v največji meri min kot zelo nevarnega in zahrbtnega orožja. Kakor Je nemškim četami znano že iz izkustva ob reki Lugi, imajo Rusi navado, da cela prostranstva naravnost pose je jo z minami in minskimi pastmi, kar zelo otežuje prodiranje. Vsako zasedeno ped zemlje morajo najprej skrbno preiskati pionirski udarniki, ki so si v sivojem delu pridobili že tako veščino, da z lahkoto odkrivajo najbolj skrbno zadelane mine. Zdi se, da so Rusi pri obrambi Petrograda dosegli vrhunec zvijač ter so se \zpo polnili v izdajskem načinu vojevanja. V vaseh in v manjših zaselkih, ki so jih osvojili e nemške čete, je bilo mnoštvo peklenskih ft it rojev razmeščeno na krajih, kjer bi nihče tega ne slutili. Ne samo v vojaških in javnih poslopjih, za katere so Rusi 'lahko slutili, da se bodo v njih takoj naselili nasprotniki, marveč tudi v zasebnih hišah ter stanovanjih je pretila večna opasmost nenadnih eksplozij. Ni namreč poslopja, kjer bi ne bile odkrite mine ali peklenski stroji v divanih, naslanjačih, v telefonskih aparatih ter v predalih najobičajnejšega pohištva. Prav tako so bile mine postavljene v stenah med vrati ter pod pragovi. Cesto je eksplozijo povzročil že sam dotik električnega stikala. Kakor rečeno, je vse posejano1 z minami, ki se razpočijo na dotik, na udarec ali s kakim skritim mehanizmom. Boljševiški tehniki so si pošteno belili glave, da so si izmislili čim podlejše pasti, ki pa seveda nimajo vedno zaželenega uspeha. Pionirji se počasi privajajo na to rusko zahrbtnost ter odkrivajo zvijače, preden so mine napravile večjo škodo. Mnogo je takih primerov, ko m> bile mine nameščene v zasebnih stanovanjih po odhodu civilnega prebivalstva. Ljudje so zapustili svoja bivališča v nadi, da so si oteli življenje in da je njihovo imetje oču-vano, v resnici pa so sli naproti še hujši usodi, medtem ko njihova bivališča rušijo mine, namenjene sovražniku. Na enak iz-dajski način se bori tudi ruska redna vojska. Neki oddelek nemške pehote, ki je v naskoku zavzel rusko utrdbo, je naenkrat zagledal, kako se iz globine betonske trdnjave dvigajo postave ruskih vojakov z dvignjenimi rokami, kakor da se hočejo predati. Komaj pa so se ganili nekoliko korakov od utrdbe, je ozračje pretresla silovita eksplozija, ki je pognala v zrak vso utrdbo in z njo vse, kar je bilo okoli nje. Po vsem videzu je nekdo počakali, da se je del posadke predal, nato pa zapalil mino, ki je pokončala nešteto človeških življenj. V splošnem se opaža pri sovražniku slepa upornost in neizrečena žilavost. Sovjetski oddelki se dajo rajši pobiti do zadnjega moža, kakor da opuste svoje postojanke, tudi takrat, kadar jim poide municija ter bi bilo edino umestno, da se umaknejo. Ponovni protinapadi in izpadi branilcev Petrograda so bili onemogočeni Rusko letalstvo je v sto in sto poletih nesporno močno oviralo akcije nemških bombnikov vendar pa ni moglo niti preprečiti niti zmanjšati vsakdanjih nemških pefletov nad Petrograd, dasi je sovjetsko vrhovno poveljništvo zbralo na petrograjskem odseku svoje najboljše letalske edinice. O nekaterih delih Petrograda se danes lahko reče, da so coventryrani, ako se poslužimo znanega izraza, ki je nastal ob priliki največjega uničevanja na Angleškem. Tud; rusko topništvo, ki brani Petrograd s pomočjo nekoliko še nepoškodovanih križark. si zaman prizadeva odbijati napade oblegovalcev. Nemci so v neprestani napetosti. Nekatere čete že cele tedne ne poznajo drugega ležišča kakor trdo zemljo, in druge odeje kakor šotorsko platno, toda Rusom se nikakor ne posreči razbit' črte napadalcev ter ustaviti njihovega prodiranja. Sovjetsko poveljništvo meče vsak dan v borbo nove skupine tankov, ne more pa zmanjšati pritiska nemških armad. Delovanje tankov se pričenja navadno ob zori in traja vse do zahoda .sonca. Kakor rečeno, se nemške čete vedno bolj približujejo svojemu cilju. Nemci dobro vedo, da jih čaka po prodoru v mesto še težko delo, kajti na stot tisoče hiš je izpremenjenih v utrdbe. Uničenje mesta bo torej povsem krivda sovjetskih oblasti, če ne bodo opustile svojega zločinskega namena, da žrtvujejo vse mesto. Nemške čete, ki so od meje dalje svojo zmagovito pot posejale s tolikimi grobovi padlih tovarišev, so presenečene, ker na bojiščih, od koder so pregnale boljševike, ni niti najmanjšega sledu o kakih grobovih. Nedavno pa se je razkrila tajna te čudne zadeve. Prednja straža nemških pionirjev je naletela na polje, kjer je bila zemlja nanovo prekopana in pokrita s čisto svež;m rastlinjem. P:onirj,i so se bali, da gre za minske pasti, zato so skrbno odkopa!i rušo ter odkrili množico trupel ruskih vojakov, ki so bili pokopani v skupno jamo, nad njimi pa je bila zemlja lepo zravnana, posejana s travniškimi cvetlicami ter posajena z mladimi brezami. Odstranjevanje sovjetskih min v Ukrajini Berlin, 27. sept. d. V teku zadnjih šestih dni so pionirji enega samega nemškega pionirskega bataljona v borbah ob Dnjepru odstranili 4500 sovjetsko-ruskih min, položenih na terenu. Kakor javljajo s pristojnega vojaškega mesta v Berlinu, so bile to skoraj izključno samo mine, položene proti nemškim oklopnim vozovom. Največ so nemške pionirske Čete odstranile v trudapolnem in nevarnem delu 2000 min na dan. Ta široko organizirana sovražnikova minska polja so imela namen kriti sovražnikov umik v Ukrajini. Flamski prostovoljci na vzhodni fronti Anvers, 27. sept. d. Zaradi neprestanega novega priglašanja flamskih prostovoljcev, ki se vpisujejo v prostovoljske čete za borbo proti boljševikom, je bilo treba osnovati več nadaljnjih polkov preko števila, določenega v začetku. Večje število flamskih prostovoljcev je že odpotovalo na vzhodno bojišče. V nekaj dneh jim bodo sledili še nadaljnji vlaki prostovoljcev, namenjenih proti vzhodu, da tamkaj na viden način dokažejo svoje sodelovanje v organizaciji novega evropskega reda. pomoč Sovjetski zvezi New York, 27. sept d. Kakor poroča list »New York Herald Tribune« iz Londona, se bo angleška spodnja zbornica posvetovala o pomoči za Rusijo na posebni tajni seji, na kateri bo sam Churchill podal naj-točnejše informacije ter bo med drugim navedel tudi število tankov, ki jih Velika Britanija lahko obljubi Sovjetski zvezi. Letalski boji na zapadu Berlin, 27. sept d. Britanski bombniki so v noči na soboto prodrli nad obalno področje severozapadne Nemčije ter nad juž-nozapadno Nemčijo. Kakor je bilo davi objavljeno s pristojnega nemškega mesta, niso zažigalne in rušilne bombe, ki so jih britanska letala metala na več krajih, povzročila nobene škode. Pariz, 27. sept. s. Angleško letalstvo je napadlo mesto Rouen. Bombnikom pa ni uspelo bombardirati industrijskih naprav in so zato odvrgli svoje bombe na sredo mesta. 14 ljudi je bilo ubitih, 18 ranjenih. Bomba je zadela tudi civilno bolnico. Vojna na morju Rim, 27. sept. s. Angleška p ,ena agencija objavlja, da je v času ou 1. avgusta letos dalje angleška trgovinska mornarica izgubila nad 900 mornarjev. New York, 27. sept. d. Kakor poroča agencija Associatea Press iz Havane na otoku Kubi, so tamkajšnje službene radijske postaje prestregle klice SOS 2437ton-skega parnika »Muncore«, ki javlja, ia se potaplja na Karibskem morju ob vhodu v Venezuelski zaliv. Parniku so bile z c-.oka Jamajke poslane na pomoč reševa ne ladje. WaveUov ekspedicijski zbor Stockholm, 27. sept. s. »Sociaidemokra-ten« objavlja vest, da se general Wavell sedaj bavi z organizacijo ekspedicijskega zbora, ki naj bi iz Indije preko Irana krenil na prve kavkaške postojanke, da bi tam skupaj s sovjetskimi silami zadržal nemško prodiranje. Transiranska železnica je prav te dni hudo obremenjena. Vse njene postaje so prepolne čet, ki potujejo proti severu. Stoekholm, 27. sept u. »Socialdemokra-ten« poroča, da prihajajo velike množice vojaštva in velike množme vojnih potrebščin v luko Bendar Šahpur v Perzijskem zalivu, odkoder se s transiransko železnico odvažajo proti severu na kavkaške meje. Vojne potrebščine prihajajo po večini iz Indije. Med drugim prevažajo oklopne in tovorne avtomobile in letala. New York, 27. sept. d. Kakor poroča agencija Associated Press iz Teherana, zatrjujejo v tamkajšnjih dobro informiranih krogih, da Angleži doslej preko iranskih prometnih potov niso dobavili Sovjetski zvezi še niti ene same granate, dasi gospodujejo v Iranu že mesec dni. Vse, kar je šlo preko Irana v Sovjetsko zvezo, je bilo nekaj ton indijske jute. Ameriška agencija poroča nadalje, da sicer sovjetsko-ru-ski in britanski vojaški eksperti z vso vnemo delajo za organiziranje transportov angleškega blaga za Rusijo, da pa so naleteli na sto in sto krajih na ovire. V iranskih krogih zatrjujejo, da Rusi uvidevajo, kakšne težave ima Anglija že s samim oskrbovanjem svoje ofenzivne armade na Bližnjem vzhodu ter da se začasno zadovoljujejo s samimi britanskimi obljubami v nadi, da bo s časom mogoče vendarle najti kje nekaj trgovinskih ladij za prevoz britanskih tankov in municije ter letalskih sestavnih delov v iranske luke, odkoder bi se ti transporti usmerili naprej proti Sovjetski Rusiji. Ukinitev iranskih konzulatov v Nemčiji Berlin, 27. sept. s. Zaradi stališča, ki. ga je zavzela iran-Jca vlada nasproti nemški koloniji v Iranu po vpadu nemških in sovjetskih sil. je bila nemška vlada prisiljena, odrediti ukinitev vseh iranskih diplomatskih in konzularnih uradov v Nemčiji in na zasedenem ozemlju. Določila je rok 10 dni za odhod iranskih diplomatskih in konzularnih funkcionarjev. Ljubljanski velesejem 4.-1J. oktobra Mogočen pregled industrijske, obrtniške in kmetijske produkcije kraljevine Italije in njene nove ljubljanske pokrajine. Novozgrajeno moderno razstavišče Celotno razstavišče z vsemi razstavami je občinstvu dostopno do 9. ure zvečer. Polovična vožnja na železnici Pri postajni blagajni kupite cel vozni listek v Ljubljano m ga pustite žigosati pri velesejmski blagajni, nakar velja za brezplačen povratek. — Vstopnina za enkraten obisk L. 4.—, žigosanje voznega listka nrezplačno. Borba za ameriški nevtralnostni zakon Zaradi naraščajočega odpora v kongresu Roosevelt ne bo zahteval njegove popolne ukinitve VVashington, 27. sept s. V tukajšnjih krogih pričakujejo z napetostjo novo razpravo, ki jo namerava Roosevelt sprožiti v kongresu, da bi se otresel zakona o nevtralnosti. Parlamentarni krogi, ki napovedujejo novo politično bitko, govore, da bi predsednik postavil takoj celo vrsto zahtev, če bi mu uspelo doseči, da bi kongres ukinil nevtralnostni zakon. Med drugim bi zahteval 3 milijardno posojilo za gradnjo velikega števila tankov, topov novega tipa in drugih vojnih potrebščin, ki bi vse nemudno poslal na Srednji vzhod in v Rusijo. Admiral Stark, vrhovni poveljnik ameriške vojne mornarice, je glede na pošiljanje vojnih potrebščin v Evropo na seji finančnega odbora reprezentančne zbornice izjavil, da ga neprestane izgube ameriških ladij na Atlantskem oceanu hudo skrbe. New York, 27. sept. d. Kakor izjavljajo v poučenih diplomatskih krogih, vlada od kongresa ne bo zahtevala takojšnje popolne ukinitve nevtralnostnega zak, na, ker se je pokazal proti temu premočan odpor v ameriški javnosti, marveč bo zaenkrat zahtevala edino le izpremembo posebne klavzule zakona, ki se tiče oborožitve trgovskih ladij. Na ta način bi se hotela vlada izogniti dolgotrajnim debatam v kongresu, ker hoče dobiti naglo odobritev za Rooseveltov sklep, da se ameriško trgovsko bro-dovje ob&roži. O izpremembi te klavzule bodo glasovali na podlagi posebnega predloga, ki ga bo vložil predsednik zunanjepolitične komisije senator Conally. Po mnenju poučenih političnih krogov pomeni pristanek intervencionistov na to, da se glasuje samo o delni izpremembi nevtralnostnega zakona ,le taktično potezo in si intervencionisti pridržujejo pravico v drugi fazi razprave o tem zakonu izsiliti še nadaljnje izpremembe. Berlin, 27. sept. s. Glede na manevre, ki j se razvijajo v ameriških krogih, da se pri- j pravi ugoden teren za odpravo nevtralnostnega zakona, ki naj bi po nazorih Roo-seveltovskih vojnih hujskačev predstavljal oviro za zagotovitev svobode morja, pravi »Borsenzeitung« v svojem komentarju, da te mahinacije nikogar ne vznemirjajo. Ko je Roosevelt sprožil akcijo Knoxovih in Starkovih fanfar, je objavil v reviji »Co-vers Magazine« članek, v katerem pravi: Nemčija in Italija sta računali, da Zedinjene države Angliji in Franciji ne bodo utegnile dobaviti vojnih potrebščin m orožja, in sta zato pospešili vojno. Nemški list pripominja, da je povsod znano, da sta zapadni sili, ki sta odklonili svoječasne predloge Hitlerja Poljski, napovedali vojno in poskrbeli skupno z Washingtonom za to, da je pomenil odgovor na mirovne predloge novo vojno izzivanje. List opozarja tudi na sodelovanje ameriških diplomatskih zastopnikov v snovanju vojne in prav, da je prav to dokaz za Rooseveltovo odgovornost za vojno in njen dosedanji razvoj. Dejstvo, da je računal, da bo vojna izbruhnila že L 1937, predstavlja naravnost vrhunec cinizma. Tudi »Deutsche Allgemeine Zeitung« pobija argumente v predsednikovem član- ku in pravi, da se Roosevelt samega sebe obtožuje, saj je prav on hotel, da bi vojna izbruhnila že L 1939, torej še preden je prišlo do monakovske konference. Sever-no-ameriški diplomati, njegovi osebni zastopniki so kroge v Varšavi ln Parizu podpihovali in so to svoje delo pozneje nadaljevali na Balkanu. Ta ameriška politika kaže poteze vojnega hujskaštva tako jasno, da bo lahko v zgodovini služila za vzgled. Obtožbe proti Willkieju New Yoik, 27. sept. ti. Kakor poročajo iz Oaklanda v Kaliforniji, je imel včeraj demokratski senator Wheller pred odborom organizacije »Amerika First« govor, v katerem je zahteval preiskavo o trgov skih zvezah bivšega predsedniškega kandidata VVillkieja. Kakor poroča nadalje agencija Associated Press je Wheeler v svojem govoru izjavil, da je Willkie član upravnega sveta neke newyorške ladjedel niče, ki Ima milijonska naročila za ameriško oborožitev. Pred odborom iste organizacije v Bostonu je republikanski senator Nye izjavil, da se poslužuje predsednik Roosevelt propagande najnižje vrste, da bi zapletei Zedinjene države v vojno. Senator Nye je v svojem govoru napadel tudi VVillkieja zaradi njegove »podganje taktike«, s katero je vpletel protižidovskl problem v debato o vojni in miru. Senator Nye je poudaril, da sta Churchill in Roosevelt nesramno ogoljufala pripadnike svojih narodov. Odpor proti novim davkom New York, 27. sept. s. Finančni Krogi na Walstreetu so bili konsternirani spričo predloga finančnega državnega tajnika Morgenthaua, da bi se uvedel 100®/o davek na posebne dobičke delniških družb ln omejilo obrestovanje glavnice na 6% Jasno je, da takih ukrepov v državi, kjer naj veljajo liberalna gospodarska načela, veliki kapitalistični krogi ne morejo odobravati. V finančnih krogih se je takoj pojavila močna opozicija proti temu načrtu m splošno napovedujejo, da bo v kongresu odklonjena. Poslanec Wisney je izjavil, da je ta predlog absurden, in je pripomnil, da niti Angleži kljub vojni niso tako hudo obremenjeni. Dohodki takega izrednega davka bi bili seveda namenjeni za oborožitev Amerike in za financiranje angleških vojaških izdatkov. V poučenih krogih sodijo, da bi dohodki Zedinjenih držav po omenjenem načrtu narasli za 4 milijarde dolarjev na leto. Dodatna črna lista Washington, 27. sept. d. Kakor poročajo tukajšnji listi, je ameriška obrambna komisija napovedala objavo dodatka k presluli črni listi, na kateri so podjetja in osebnosti, ki delajo v prilog Nemčiji in Italiji. Baje bo vseboval ta dodatek nadaljnjih 300 imen podjetij in posameznikov, ki vzdržujejo gospodarske zveze z državama osi. 65 imen s prvotne liste bo v dodatku izbrisanih. Vojna na Kitajskem Tokio, 27. sepit d. (Domei.) Kakor javlja list »Niči-Niči« v posebni brzojavki, iz Šanghaja, je general Čangkajšek prispel z letalom na vojno področje pri mestu Čang-ši, kjer se bijejo ogorčene borbe. Čangša je glavno mesto kitajske pokrajine Hunan in je sedaj neposredno ogroženo od japonske ofenzive, ki napreduje proti temu mestu. Poveljništvo japonskih čet upa, da bodo japonske vojaške sile v kratkem zlomile odpor tega mesta. Stockholm, 27. sept. d. Po poročilu, ki je bilo v sredo ponoči objavljeno v Londonu, bo odpotovala na povabilo generala Čang-kajška v kratkem posebna britanska delegacija v Čungking. Delegacijo bo vodil sir Otto Nimeyer. Britanski misii j i se bo pri-druž*! tudi zastopnik washingtonske vlade Merie Cochrane. Glavna naloga te misije naj bi bil razgovor s &angkajskom o finančnih in gospodarskih problemih. Britanska pacifiška konferenca v Singapuru Tokio, 27. sept. d. Kakor poroča hong-konški dopisnik lista »Jomiuri«, se bo v kratkem pričela pod predsedstvom Duffa Cooperja v Singapuru tako imenovana britanska pacifiška konferenca o ureditvi in koordinaciji britansike vojaške politike na Daljnem vzhodu z britanskimi gospodarskimi ukrepi. Po mnenju dopisnika japonskega lista bodo tej konferenci prisostvovali tudi britanski poslanik v Čungkingu Archi-bald Clarkker, ameriški poslanik Gauss in britanski poslanik v Hongkongu Crosby kakor tudi zastopniki Indije in Avstralije. ' Šanghaj 27. sept. d. V zadnjem tednu ;e dospelo v Singapur več edinic indijskih čet za ojačenje singapurskih posadk. Kakor javlja posebno semkaj dospelo britansko službeno poročilo, so te čete moderno oborožene in bodo uporabljene tudi za ojačenje britanskih posadk v Malaji. Njihova glavna naloga bo, braniti najvažnejšo britansko luko v Aziji Odhod avstralskega poslanika iz Tokija Tokio, 27. sept. u. Avstralski poslanik John Latham se je vkrcali na parnik »An-hui«, ki je odpeljail večje število angleških državljanov iz Japonske. Pred odhodom je izjavil, da odhaja iz Japonske po nalogu avstralske vlade. Izrazil je upanje, da se bo kmalu vrnil. Avstralsko poslaništvo ni objavilo nikakega pojasnila o njegovem odhodu in o njegovem morebitnem povratku na Japonsko. Tukajšnji krogi smatrajo za značilno, da se bo poslanik ustavil v S;nga-puru, kjer se trenutno mudita Duff Cooper in angleški poslanik v Bangkoiku. Japonci zapuščajo Singapur SanghaJ, 27. sept. d V nedeljo bo z ladjo »Fusoma Fuso Maru« zapustilo Singapur 557 japonskih državljanov, povečini žen in otrok, ki se vračajo na Japonsko. Med begunci je tudi večje število japonskih trgovcev s svojimi družinami. Mnogi med njimi so dolga leta živeli v malajskih deželah. Razširjenje angleške blokade na Švico Bern, 27. sept. s. Sklep londonske vlade, da razširi blokado tudi na Švico, bo gotovo neugodno vplival na položaj v deželi, izjavljajo v tukajšnjih vladnih krogih. Zvezni svetnik za narodno, gospodarstvo je glede na to izjavil: Senzacionalna vest, da bo v bodoče omejen uvoz surovin v Švioo, pomeni za našo deželo izredno pomemben dogodek. Ta omejitev bo povzročila velik, obžalovanja vreden porast nezaposlenosti. Petainova posvetovanja z generalom Dentzom Vichy, 27. sept. d. Maršal Petain je imel v petek dolgotrajni razgovor s francoskim generalnim guvernerjem za Sirijo generalom Dentzom, ki se je vrnil z inšpekcijskega potovanja pri vojaških edinicah, ki so se vrnile v Francijo. Vichy, 27. sept. d. General Henry Dentz, ki mu ni uspelo ubraniti okupacije Sirije po britanskih in gaulističnih četah, bo še nadalje opravljal posle kot visoki komisar za Sirijo in Libanon. Dentz je snoči govoril francoskemu prebivalstvu po radiu ter ga pozval k vztrajanju v borbi proti Dritan-skim nasilnikom. Sporočil je, da so Angleži v Siriji izgubili 4500 mrtvih in ranjenih ter 1500 ujetnikov. Da se britanskega napada ni bilo mogoče ubraniti, je vzrok v številčni premoči britanskih čet, ki pa so se jim francoski vojaki navzlic temu upirali celih 35 dni, dasi je britanska propaganda o pri-četku napada na Sirijo govorila, da bo dežela zavzeta v dveh dneh. Bern, 27. sept. s. Iz Vichyja poročajo, da je obsojen na smrt bivši general Gentill-homme, ki se je prilružil de Gaulleovemu pokretu. Vichy, 27. sept. d. Japonski poslanik v Vichyju Kotomatsu Kato je včeraj odpotoval v Berlin. Zopet letalska nesreča na Švedskem Stockholm, 27. sept. s. Letalski incidenti v Švedski se nadaljujejo. Zvedelo se je, da se je včeraj pripetila nova nesreča, ki je zahtevala življenje višjega letalskega oficirja. Letalo se je zaletelo v drog z električnim tokom in se je razbilo. Mehanik je bil ranjen. Italijansko-hrvatski gospodarski razgovori Zagreb, 27. sept. s. Pred odhodom v Benetke je hrvatski finančni minister Vladimir Kosak dal zastopniku »Hrvatskega gospodarstva« nekaj izjav: Zasedanje stalnega italijansko-hrvatskega trgovinskega odbora, ki se bo pričelo v Benetkah, bo posebnega pomena za obe sosedni in prijateljski državi. Smatram, da je važno, ker bo to zasedanje v Benetkah, ker so v gospodarskem pogledu že od nekdaj bile v stikih s Hrvatsko. Vesel sem, da lahko povedem na to zasedanje hrvatsko gospodarsko delegacijo, in upam, da bodo vsi problemi, ki bolo na dnevnem redu, rešena v zadovoljstvo obeh držav. Dopolavoro v tovarni »Stori" Ljubljana, 27. septembra. Kakor ia prej v Tobačni tovarni in potem v Saturnusu, je bila danes dopoldne prireditev Dopolavora v tovarni Stori. Nekaj pred 10. se je zbralo delavstvo v prostrani dvorani prvega nadstropja tovarne. Prireditve so se udeležili t uda upravni svetnik g. Dermastija, ravnatelj g. Vogl in obratovodja Vrevc. Ob 10. so prispeli pokrajinski tajnik Dopolavora inšpektor Libe-rati, poverjenica ženskega Fašija ga. De Vecchijeva in funkcionarji Pokrajinske delavske zveze. Prireditev je otvoril orkester glasbenega društva Zarje z »Giovinezzo«, ki so jo prisotni poslušali stoje. Godben:ki so nato dovršeno zaigrali Gabettijevo »Kraljevo koračnico«, Blancovo »Mladost«. Stiplove »Graške fante«, Dvorakovo »Humoresko«, Leharjevo »Zlato in sa-ebro«, Schubertovo »Podoknico« in Vejvodovo »Rozamundo«. Za vsako odigrano točko so bili nagrajeni a ploskanjem. Zastopnica delavk se je inšpektorju L'beratiu in organizaciji Dopolavora zahvalila za pozornost in razvedrilo, ki ga nudijo delavstvu. V krajšem govoru je inšpektor Liberati med drugim izjavil, da bo Dopolavoro s kulturnim Jn prosvetnim delovanjem skušal delavcem lajšati tegobe. Neprijetnemu topotanju strojev bodo odgovarjali ubrani zvoki godbe. Tovarne bo treba urediti tako, d« bodo delavstvu drugi dom, ne pa kraj, kamor bodo hodifli z nejevoljo. Dopolavoro bo vedno skrbel, da bodo ustvarjeni pogoji za potrebni počitek delavstva. Po naročilu Duceja prihajajo predstavniki organizacije med delavstvo, da mu izpolnijo vse želje, ki se izpolniti dajo, pa naj bodo sovražniki ali prijatelji. Dopolavoro bo delavstvu na razpolago v vseh stvareh, ki ne spadajo v področje strokovnih organizacij. Pismeno ali ustno naj se delavstvo obrne nanj po obratnih zaupnikih. Na koncu je inšpektor Liberati izjavil, da je načelo Dopolavora izključno pomoč delavstvu brez kakih političnih prizadevanj. V imenu ženskega Fašija in organizacije za delavke, k* se pravkar ustanavlja, je pozdravila zbrane poverjenica ženskega Fašija ga. De Vecchijeva. Pozvala je delavke naj brez skrbi pridejo po pomoč in podporo, ki jo je Dopolavoro po Ducejevem naročilu vsakomur dolžan dati. Povedala je, da tih posodah. Po kratkem zasliševanju so ugotovili. da je Brcnna prodal Franccscu 32 litrov olja po 65 lir. on pa je olje dalje prodal dvema kupcema po 70 lir. Prodajalca, pa tudi oba kupca sta se morala nato zagovarjati pred sodiščem. Brenna in Francesca sta bila obsojena vsak na 20 dni zapora in 4000 lir globe, prav tako pa tudi kupca, eden na 200, drugi pa na 100 lir globe. Z Gorenjskega Popravljanje bohinjskega predora. Dela v predoru med Bohinjsko Bistrico in Pod-brdom napredujejo in bo škoda po eksploziji, ki Jo je povzročila bivša jugoslovanska vojska, kmalu odpravljena, nakar bo spet omogočena redna zveza med Nemčijo in Italijo. Zastopniki prehranjevalnega ministrstva, o katerih potovanju po Koroškem smo že poročali, so prispeli tudi na Bled, kjer jih je pozdravil šef civilne uprave Franc Kutschera. Pri večerji jim je orisal zgodovinski razvoj gorenjske pokrajine, ki bo v kratkem priključena koroškemu državnemu okrožju. Izvajal je: Kdor hoče pri delu na Gorenjskem pomagati, mora deželo poznati. Gorenjska je kakor Koroška pretežno kmetska dežela. Zemlja ni revna, ljudje so pridni. Vendar je treba še izvesti temeljito agrarno reformo ter ročno delo v čim večji meri nadomestiti s stroji- Gostje so se pomudili precej časa v družbi šefa civilne uprave. Naslednje jutro so se odpeljali na ogled po gorenjskih krajih, potem pa so nadaljevali pot na Spodnje Štajersko in proti Gradcu. Triglav na posebnih znamkah. Nemška poštna uprava bo za čas od 29. septembra skem letu venomer opozarjati otroke na življenjsko nevarnost, če se igrajo na železniški progi. Starši v vojnem času pogostokrat ne utegnejo žalosti nadzorovati otrok, zato naj se otroci kolikor le mogoče igrajo pod nadzorstvom učiteljstva na šolskih dvoriščih. Novi grobovi. V mariborski bolnišnici sta umrla 83 - letni železniški kovač Jernej Brodnjak in 42-letni mesar Anton Cizelj, oba s Pobrežja. Nadalje je umrla v Mariboru 71-letna polkovnikova vdova Ida Vu-čičeva. Nesreče. V neki mariborski tekstilni tovarni je 371etni delavki Mariji Lubečevi padel na noge težek del stroja, pri čemer je dobila hude poškodbe na nogah. Pri delu se je ponesrečil tudi 251etni pomožni delavec Jurij Krajnc s Pobrežja. Na nait mu je padel težek kos železa, da ima Kranjc desno nogo huio poškodovano. Oba ponesrečenca ležita v mariborski bolnišnici. Tam je 23. t. m. umrl 691etni mizarski mojster Janez Hallecker. Dva delavca zasuta. Pri delih na neki novi stavbi v Lajtaršpergu sta bila med drugimi zaposlena 31-letni France Cernec iz Gradiške ob Pesnici in 19-letni Lojze Dečman iz Krčevine. Naenkrat ju je zasula zemlja, šele po daljšem reševanju se ju je posrečilo oteti izpod zemlje, tramov m desk. Oba ležita precej poškodovana v mariborski bolnišnici. Dva otroka v goreči hiši. V št. Jakobu v Slovenskih goricah je viničarka Liza Krapševa zaprla svoja dva otroka v hišo. Pustila je na mizi vžigalice. 3 in pol leta stari Srečko se je začel igrati z vžigalicami ob postelji in je zanetil požar Na pomoč je prihitel vinogradnik Franc Roj, ki je udri v viničarijo in naglo razpahnil okna. Srečko in njegov enoletni bratec sta bila že napol zadušena od dima. Orožništvo je uvedlo preiskavo. Otroka ie zdravnik rešil. Pričetek trgatve bo 10. oktobra. Za zagrebško mestno področje je razglašeno, da se sme trgatev v okoliških vinogradih pričeti dne 10. oktobra. Prej se sme obrati samo zgodnje grozdje. Kdor prekrši to določbo, bo strogo kaznovan. Hrvatski teden v Bolgariji. Kakor poročajo hrvatski listi, bo Bolgarsko-hrvat- do konca novembra izdala štiri vrste do- i Ji „ .. . ... , c , ..h.,,. .7 . VIOI-e sko društvo v Sofiji priredilo od 5. do 12. sebnlh znamk, katerih osnutke ie napravil i .. v. .. , • r ^ n * , - ciiiro,. TT-^T, u • 7v? J :f . oktobra »hrvatski teden«, v katerem bodo slikar Erik Meenvald m so bile natisnjene „ na Dunaju. Piva znamka predstavlja Ma riborski grad (3 + 7 Rpf), druga Bled (6 + 9 Rpf), tretja mestni stolp in gledališče v Ptuju (12 + 13 Rpf) in četrta Triglav (25 + 15 Rpf). Te posebne znamke bodo prodajah vsi poštni uradi v Nemčiji. Prve civilne poroke. V Dravognadu je začel te dni uradovati urad za civilne poroke pri političnem komisarju. Mladi zakonci so prejeli poročne listine v imenu države in so bili proglašeni za može in žene. Urad vodi g. Strehmeyer. Prvi dan so bili zvezani trije pari. V Šenčurju pri Kranju so pokopali 19-letnega dijaka Jožefa Eržena. Bil je sin malega kmeta iz Hrastja. Dovršil je 8 gimnazij z odliko. Zadnji čas je bil zaposlen piS meritvenih delih. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi, tudi je bilo poklonjenih več vencev. Na Jesenicah so odstranili 3 lesene prodajalne nasproti kolodvoru. Trg, ki se imenuje po Adolfu Hitlerju, so polepšali. _ Pri delih s kaljenim železom so se ponesrečili delavci: France Legat, Janez Od-man, Gregor in Stanko Robič, Andrej Rah-ne in Srečko Miami. Zdravijo se v jeseniški bolnišnici. b Spodnje štajerske Novi vodje glasbenega pouka. Preureditev glasbenega pouka na Spodnjem štajerskem je v polnem teku. Pooblaščenec za Spodnjo Štajersko bo Karel Romih, doslej vodja glasbene šole v Koflachu-Voitsbergu. Heinz Liebninger, doslej glasbeni vodja v Brucku na Muri, je pooblaščen za ustanovitev glasbene šole v Celju. Robert Lobov-sky, učitelj glasbe v Feldbachu je imenovan za vodjo v Ptuju, Konrad St6ckl iz Ju-denburga pa v Trbovljah. Za začasne učitelje glasbe so imenovani Herman Frisch v Mariboru, Gustav Miiller v Celju in Herman Erjavc v Ptuju. Maribor Je dobil nove cestne napise. Te dni so začeli izmenjavati v Mariboru napise na ulicah. Cestne table so iz emajlirane pločevine in imajo na zelenem polju bele črke. Nove table imajo poleg označbe ceste tudi številko mestnega okraja. Slab denar je treba zamenjati. Občinstvo se je zadnji čas pritoževalo, da drobni papirnati denar kroži predolgo, zato ;leda vsakdo, da se umazanega in zmečkanega denarja čim prej iznehi. Listi pa opozarjajo, da lahko vsakdo zamenja tak denar pri bankah in na pošti, ker Državna banka želi spraviti preveč izrabljeni denar iz prometa. Zato so trgovci pozvani, naj umazanega in razcefranega denarja ne >ddajo dalje, marveč naj ga zamenjajo za novega. Nemška vojna mornarica sprejema prostovoljce. Listi objavljajo, da sprejme nemška vojna mornarica naraščaj, ki se je izučil v kaki obrti ali industriji. Sprejem se izvrši že s 1. novembrom ali pa s novim letom. Sprejmejo se tudi mladi glasbeniki. Otroci morajo s proge. Ker so se zadnji čas ponovno zgodile nesreče zavoljo Igranja otrok na progi, je nemSki minister za vzgojo odredil, da J« treba v letošnjem kol- ine d Bolgari propagirali bratske stike s Hrvati. Novice lz Bosne. Bosanska zdravilišča ?e obnavljajo. Zdravilišče Kiseljak dobi nov zdraviliški dom, zdravilišče Kasindol pa nove paviljone. — V Sarajevu so ustanovili policijsko šolo za Bosno in Hercegovino. Smrtna kazen za verižništvo. Na Hrvatskem je bila objavljena posebna naredba, po kateri bo odslej naglo sodišče kakor tudi potovalno sodišče sodilo o kopičenju živil, o verižništvu in drugem takem neso-cialnem početju. Pred naglo sodišče pridejo tudi vsi pomočniki in zavezniki verižnihov. Nova naredba je bila uveljavljena 24. t. m. Kazen se bo izvrševala z ustrelitvijo. Vse te stroge določbe so bile objavljene po listih in po radiu. Gospodarski minister Si-mič je napovedal poostreno nadzorovanje cen. Sam bo dnevno nadzoroval cene is določeval najvišji dopustni cenik, ker hoče, da bi hrvatski narod v kratkem čutil, da se vlada briga zanj. Trgovec, ki se ne bo držal cenika, bo trpel hude posledice. Dar hčerki Pavla Radiča. Poglavnik je izročil Nadi Radičevi, hčerki Pavla Radiča, ki je bil leta 1928. ustreljen v beograjski narodni skupščini, častno darilo 50.000 kun. Iz Srbije Obisk v muzeju princa Pavla. Vojaški poveljnik v Srbiji general Danckelmann je te dni z nekaterimi strokovnjaki obiskal muzej kneza Pavla. »Donauzeitung« prinaša v tem povodu obširnejši opis zanimivih starih in posameznih mojstrovin, med katerimi se posebno odlikujejo kipi Ivana Meštroviča, bronaste plastike kiparja Kr-šiniča in stvaritve Tome Rosandiča. Muzej kneza Pavla po bombardiranju ni bil prizadet. Strogi ukrepi proti navijalcem cen so bili ponovno objavljeni. Velik del življenjskih potrebščin je označen z najvišjimi dopustnimi cenami. Kjer ni označenih cen, veljajo določbe izpred 5. aprila 1941. Kdor navija cene, se kaznuje z zaporom do 30 dni, z denarno kaznijo do enega milijona dinarjev, s pristnim delom, z zaporo obrata, z zaplenitvijo odvišnega zaslužka in postavitvijo komisarja. Huda železniška nesreča ob ženevskem jezeru Bern, 27. sept. d. Dodatno k poročilu o eksploziji, ki se je pripetila v četrtek pri mestecu Chateau Chillon ob ženevskem jezeru, poroča »La Suisse«, da je eksplozija zahtevala 7 smrtnih žrtev. Eksplozija je nastala ob 16.30 in tovorni vlak, ki je prav tedaj vozil mimo usodnega kraja, Je bil skoraj zasut od kamenja in skalovja, ki ga je sprožila eksplozija. 20 vagonov z lokomotivo vred je skočilo s tira. železniške tračnice je iztrgalo v dolžini 40 m ter jih vrglo 150 m daleč v stran. Tudi dve stano-vajski hiši sta bili tako poškodovani, da so se morali stanovalci seliti. Obnavljajte naročnino mifcica 2. Plavutka Ko se Evici zazdi, da je pokore dovolj, zapre Murčka v shrambo za premog in drugo ropotijo. Mikica, ki je s silnim veseljem gledala mucovo ponižanje, pa zdaj šopiri čopek in se pogovarja z ribico Plavutko. »Živ, živ, kako je bil tepen!« ščebeče Mikica. Plavutka zamahne z repkom v znamenje, da je razumela, in vljudno spusti iz gobčka velik mehurček. Mikica z občudovanjem gleda Plavutko: mehurčke spuščati ni kar si bodi! V tem pride iz kuhinje Evica. »Mikica,« za-kliče, »pridi, Mikica, v šolo poj deva!« Mikica ne razume, kaj se pravi »v šo- VUtulo utto mojo hrustančasto hrbtenico!« de sama pri sebi Plavutka in zamišljeno odpira škrge. »Prisegla bi, da je Mikica pravkar sedela Evici na prstku. Zdaj jo razločno slišim, videti je pa ni nikjer.« Nato potrese z glavo, poje nekaj vodnih lo«, vendar pa radostno zacvrči in stopi Evici na prst. A kaj je to? Evica prime Mikico in jo vtakne V papirnato vrečko. Takšna predrznost! Mikica skače in frfota v vrečici, zunaj pa sliši Evičih smeh. \ bolh, napravi krasen »vrtinčasti obrat« ter Odplava v nasprotni konec akvarija k pupku na obisk. 3. Evica gre v šolo Ta Čas, ko se Plavutka pomenkuje s pupkom, pa Mikica skače in razsaja po vročici, ki se venomer ziblje in ziblje, da Mikico kar premetava. Papigi ca se nazadnje razjezi, kolikor le more, udari s kljunčkom po papirju, in rrrsk, se vrečica pretrga. Evica tega ne opazi. Z dolgimi koraki stopa proti velikemu Plavutka debelo gleda z bolščečimi očmi in pritiska gobček na steklo. »Na sivemu poslopju. »Dekliška narodna šola«, se bleste zlate črke nad hrastovimi vrati. Trume deklic postajajo pred šolo, ker so vrata še zaprta. »O, Ljubica!« zavpije Evica čez ulico. — »Hej, Eviča!« se odzove drobno svet- lolaso dekletce. Evica steče Čez cesto in zmagoslavno za vihti Skmicelj. »Glej, gospodična je rekla, naj danes prinesem Mikico v šolo,« kliče in hiti pokazati Ljubici ptička. »Ne vem, čemu jo potrebuje. Glej, kako prisrčna jel« Evica odpre vrečico in ostrmi. Mikice ni, vrečica je prazna, da nu pa se škodoželjno sveti velika luknja, ki lo je napravil Mikičin kljunček »Mikica!« zajoče Evica Še Ljubici planejo sol2e v oči. Okrog Evice se zgrne gruča deklic. ki jo sočutno gledajo Tudi gospodična učiteljica pride pogledat, kaj imajo punčke. »Nič ne jokaj,«' jo tolaži, »moj brat ima tudi papigice, haprosim ga, naj ti dš katero.* V tem prižvižga mimo paglavec in žarečih lic ogleduje svojo pest, v kateri se dere in otepa — Mikica! Ko deček zagleda gručo, takoj ugane, koliko je ura. Hop, jo hoče pobrisati, preden bi ga deklice opazile, a prepozno. Evica jo Udere za njim, pa še tri ali štiri tova-rišlce ji planejo na pomoč. Kmalu ga dohitijo. Deček obstane, in lop, lop, lop, mu padajo bunke po hrbtu. »Mikico mi daj nazaj,« sopiha VSa solzna Evica in skuša iztrgati fofotajo-čega ptička fantku iz rok. »Boš dal ali ne, pobalin!« se razburja Ljubica in ga vleče za roke. Med tem pritečejo še ostale Šolarke, vrišč in prerivanje pri-kipita na vrhunec. Mimogredoči se ustavljajo in začudeno gledajo razburjeno kopico. »Kaj pa to pomeni?« začujejo nenadoma debel glas. Vsi se ozro. Velik stražnik jih strogo ogleduje. (Dalje prihodnjič.) Za mlade kiparje Česa bi se danes lotili, kaj menite? Napravimo podlasico! Še lažja bo in še preprostejša od mornarja, ki nam je kakih 20 cm dolga. Prednje noge napravimo 2 cm, zadnje pa 3 cm dolge. Vse ostalo pove slika. Enako lahko ob- Pisemska znamka, ki bo gotouo de prau redka Daleč tam na Tihem morju leži otoček Pitcairn (izg. Pitkern), ki je angleška posest. Na angleški ladji »Bounty« (izg. Bavnti) so se leta 1790. uprli mornarji, ker so z njimi kar preokrutno ravnali. Petnajst jih je zapustilo ladjo in ae z dvanajstimi polineškimi domačinkami naselila na Pitcairnu. Danes ima otok kakih 200 prebivalcev, ki so skoraj vsi potomci teh upornikov. nedavno tako imenitno uspel. Zvaljaj- , likujete razne druge figure. Samo po-mo si 1 cm debelo klobasico, ki naj to I skusiti je treba! Dosihdob je imel otok kaj slabe poštne zveze. Zdaj je menda dobil v očeh Angležev večji pomen. Izdali so namreč posebno poštno znamko za Pitcairn. Risba je prav čedna. Mož v starinski uniformi, ki ga vidite na levi, je poročnik William Blight (izgovori Viljem Blajt). Temu surovemu zatiralcu mornarjev gre namreč »zasluga« za upor na »Bountyji« in s tem tudi za to, da je naselbina nastala. Na desni vidite ladjo »Bounty«, na sredi pa angleškega kralja in cesarja. Ker je prebivalstvo otoka tako maloštevilno, gotovo niso natisnili kdo ve koliko znamk. Lahko se torej zanesete, da bo pitcairnska pisemska znamka že čez nekaj let velika redkost. Dobro jo hranite, če vam pride katera v roke! Listnica uredništva M. J. T.: če utegnete, se zglasite, prosim, v petek popoldne med 16. in 17. uro v našem uredništvu. * L. J., dijak: Odgovoril sem Ti pismeno in upam, da si pismo prejel. Manica: Za bistre glauice i. Katera zvezda nam je najbližja? II. Kje se nebo in zemlja dotikata? Bluze za nove kostume dom Nove jesenske Muze &i zamišljamo iz lahkega volnenega tvoriva, ki ni samo lepo, ampak nas tudi greje. Z last', volnela fla-nela, ki jo tudi lahko peremo, je prikladna v to svrho. Taksno flanelasto bluzo, ki si jo zamišljamo v lepi jesenski barvi, lahko' okrasimo z elegantno položenimi gubami ali a kakšnim drobnim vezen;m motivom, da učinkuje boli j prijazno na pogled. Pri športnih jesenskih bluzah so večinoma v veljavi kratki ali poldollgi rokavi, ker so videti bolj sproščeni da kruh d •j'to namoči, ne da b ga rrer>'av;\ Postavite v rcč!cc in pustit1; peč' 30 nvnut. da dobi po »'astica lepo z'atorjavu skorjo. Servirajte m:z'o ali vroče. Kromstfr barsz masti Od prejvnicgi dne si prihranimo 5 do 6 dl ze!en;adne juhe. 1 kg krompirja olupimo. (Vperemc in zrežemo na kocke, če pa je droben, ga Khko pustimo kar celega. Skuhamo ga v ze^erpHni juhi in ko ie mehak. ga denemo v sk'cdo s teko-* no vred. povrh pa ga izdatno posujemo z droHnr sesekljanim d robnikom in prav fkr Ijanim peteriljem. Zelfssati gulfai Vi kg surovega, na kratko 2rezanega zelja. 2 do 3 na rezance zrezane čebule, koaec maščobe. ma'o sladke paprike, štiri žlice Obnovite naročnino! Yrodoravno: 1. evropska država, 6. čistilno sredstvo, 12. poldragi kamen, 13. Ibse-nova drama, 14. strast, 15. reka na meji med Slovenijo in Hrvaško, 16. stara oblika veznika, 17. g:banje zraka, 19. prestolnica baltiške države, 21. darilo, 22. francoski svojilm zaimek, 23. gorovje na evropskem polotoku, 25. ogljikovodikov plin, 27. -»taro-slovanska črka, 29. mesto v Italiji, 30. pripadnik starega slovanskega plemena, 31. arabski pCglavar, 33. ločilo, 34. kratica za »hrvatski klub«, 35. konsonant in vokal, 36. žu2e!ka, 38. božja pot pri Sušaku, 40. prostrane ravnine v Rusiji itd., 42. nota, 43. vaditi, 45. vzročni veznik, 46. bivši svetovni prvak v boksu, 48. služabnik vitjih ki-ogov, 49. po (d) smeh, 50. lesena hifla. Navp.čno: 1. ruski pisatelj, avtor »Idiota«, 2. češka pritrdilnica, 3. soli solitme kisline, 4. rezolucija, odločitev, 6. tekoč na v rastlinah in podobno, 7. povrSinska mera, 8. stopljena ru la, ki prihaja iz ognjen ka, 9. jadranski otok, 10. pripadmk germanskega plemena, 11. staro vojvodstvo na ozemlju današnje Koroške in Kranjske, 13. hud d«ž (množ.). 18. doba (množ.), 20. rusko mesto ob črnem morju, 21. srbska denarna enota, 24. pijača grških bogov na Olimpu, 26. določen način postopanja, vojna umetnost, 28. ljubitelj (nasprotno od profesionalec), 32. kaznivo dejanje, 34. mesto v Abesiniji, 37. povratni zaimek (sklon), 39. rimski državnik, Marijev nasprotnik, 41. oseba iz Gotovčeve opere, 42. ime pisateljice Faturjeve, 44. kazalni zaimek, 47. medmet. * manjka: 5. navpično: ime pisatelja Meška. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1. Kersnik, 7. kor, 10. Man-tova, 17. Ararat, 18. senat, 20. Njemen, 21. mj, 22. Prater, 24. kreten, 26. št. (evU-ka). 27. nav, 29. tlak, 31. Oton, 33. Ivan, 35. Oktavijan, 36. trik. 37. kelih, 39. SA (Sturm Abteilung), 40. ap(ostol), 41. Drina, 42. cvreti, 44. ala, 46. as, 48. aga, 50. avba, 51. Grant, 53. tebi, 55. Laza, 57. neon, 53. tara, 59. Unec, 61. Adonaj, 63. Boris, 65. rokade, 67. karavana, 68. teodo-iit. Navpično: 1. Kamnik, 2. Erjavec, 3. Ra, 4. srp, 5. nart, 6. Italo, 7. ker, 8. on, 9. rak, 11. Anton, 12. njen, 13. ten, 14. om, 15. veščina, 16. antika, 18. sekta, 19. Troja, 23 taksi, 25. etapa, 28. Valvazor, 30. svila, 32. ortginal, 34. nirvana, 36. trabuko, 38. Heb, 43. Tanja, 44. Arno, 45. Anti, 47. staro, 48. vlak, 51. goba, 52. tast, 54. oc«t, 56. Ada, 60. Edi, 62. a(d) v(erbum), 64. ro, 66. od. »JUTRO« St. 228 6 Nedela, IX. »41-30* Mars v opoziciji PEGA 2 --i i*—— te » «»r- «*> m ' ■ I I ■ I I I I ■ ■ I I t I I I I ' I 1 I I ■ vo ON/ t T ' ' I ' ti ' 1 ' 1 1 Izmed planetov Je Mars naš drugi sosed, Zemlji najbolj podoben. Dan in noč ter letni časi se menjavajo na njem kakor na Zemlji. Njegovo leto traja 687 dni, dan pa 24 ur in 37 minut. Os mu je nagnjena napram ravnini njegove poti okrog sonca za 240 (pri zemlji 23.5°). V premeru meri 6840 km, Zemlja pa 12750 km. Spremljata ga dve brzi luni — prva se zavrti okrog njega trikrat na dan, druga pa v 30. urah. Planeti ne krožijo okrog Sonca v točnih krožnicah, temveč, kakor znano, v bolj ali manj podolgovatih elipsah, s Soncem v enem gorišču. Ono točko elipse, ki je Soncu najbližja, imenujemo perihel (prisončje), tej nasproti pa afel (odsončje). Elipsi zemlje in Marsa ter njuna medsebojna lega sta razvidni iz si. 2. Pri Marsovi elipsi stoji Sonce izredno daleč od njenega središča. Ako označimo srednji polumer Zemeljske poti okrog Sonca, ki znaša 149.5 milijona kilometrov z R, je Mars oddaljen od sonca v perihelu (točka P) 1.381 R, v afelu (točka A) pa 1.666 R. Razlika med obema razdaljama je torej 0.285 R, to je 42.5 milijona kilometrov. še večje so razlike med razdaljami Marsa od Zemlje. Ob Marsovi konjunkciji, to je kadar je Mars na eni, Zemlja pa na drugi strani Sonca, je njuna razdalja največja ter doseže 2.666 R. Veliko bližji sta si pa takrat, ko se srečata oba na isti strani v ravni črti s Soncem. To srečanje imenujemo opozicijo Marsa. No, zaradi različnega položaja obeh elips, razdalje Zemlje in Marsa ob opozicijah niso vedno enake. Kadlar nastopi opozicija blizu Marsovega perihela (perihelska opozicija), je njima razdalja najmanjša in znaša 0.38 R, ob opozicijah blizu Marsovega afela (afel-ske opozicije) pa naraste na 0.68 R. V kilometrih so posamezne oddaljenosti Marsa od Zemlje sledeče: ob perihelski opoziciji 57 milijonov km, ob afelski opoziciji 102 milijona km, ob konjunkciji 399 milijonov km. Opozicije Marsa se ponavljajo povprečno na vsakih 780 dni, vendar so perihelske opozicije, z najmanjšimi razdaljami Marsa od Zemlje, zelo redke. Odkar imamo daljnoglede (od leta 1606.) se je pripetila takšna opozicija prav za prav samo enkrat in sicer 27. januarja 1719. Perihelske opozicije z nekoliko večjimi razdaljami so bile 1781, 1798., 1805 itd. (približno na vsakih 15 let), zadnja v tem stoletju pa 1924. Za redke perihelske opozicije vlada v astronomskih krogih — razumljivo — vedno največje zanimanje. L. 1719. sta Ma-raldi in Bianchini motrila Marsa že z 5 in 11 m dolgimi daljnogledi. Nekoliko let pozneje je C as sini določil prav točno dolžino Marsovega dneva. L. 1877 je Schiapa-relli v Milanu z 8colskim refraktorjem zapazil na Marsu fine, temne črte, glasovite »kanale«. Italijanski parlament je, ponosen na svojega rojaka, odobril 250.000 lir za nov 18-colski refraktor, s katerim je SCH. ugotovil, da so se kanali podvojili. Mnogim bralcem bo še V spominu, kako je to senzacionalno odkritje odjeknilo po svetu in kaj so vse pisali o teh kanalih, ki naj bi jih razumni Marsovci izkopali za promet in namakanje svojih suhih celin od morja do morja. Po Schiaparelliju se je opazovanje in proučavanje Marsa nadaljevalo z vedno boljšimi opazovalnimi pripomočki. Uspehe teh študij do opozicije 1. 1924 naj v kratkih besedah navedemo: 1. Mars ima vsekako skorjasto površino s temnozelenimi m svetlorjavimi pegami. Po analogiji z Zemljo bi bile temne pege morja, svetle pa celine. 2. Na obeh Marsovih polih se pojavljajo kakor sneg bele kape, nestalne oblike, v zimskih Marsovih mesecih večje, poleti pa manjše. Citta isiglese — Angleško mesto nei bagDore delle esplosionl delle bombe tedesche — razsvetljeno od eksplodlrajočih nemških bomb 3. Marsa obdaja zelo redko, nizko, vedno čisto in vedro ozračje brez vodnih par. Temperatura na njegovi površini se le redko dvigne nad ničlo. 4. Temne črte (kanali) niso realne tvorbe. Pojavljajo se verjetno zaradi svetlobnih kontrastov na njegovi površini: kakor so pač posamezni deli različno osvetljeni. Za Marsovo opozicijo 1. 1924. so se po raznih, posebno ameriških zvezdarnah že nekaj let poprej vršile velike priprave v nadi, da bo ob tej ugodni priliki uspelo razvozljati marsikakšno Marsovo tajnost, žal pa je vladalo ves čas te opozicije, zlasti v Evropi, zelo slabo vreme. Observatorij, ki so ga prav za to opozicijo opremili na Jungfraujochu v Švici 3450 m visoko, je imel komaj nekoliko jasnih večerov. Nekoliko boljše vremenske prilike so imeli Američani. Na Lyckovem observatoriju se je astronomu Wrightu posrečilo fotografirati s posebnimi filtri Marsovo površino z najmanjšimi podrobnostmi. One fine črte, ki so jih dolgo smatrali za kana le, so se razkrojile v same večje in manjše pike. Temne in svetle pege ter polarne snežene kape so pa VVrightove fotografije potrdile v celem obsegu. S posebno duhovito metodo je W. fotografiral tudi Marsovo atmosfero samo (odvojeno od celine) in v veliko začudenje so bile na teh ploščah polarne kape mnogo večje in svetlejše, kakor pa na fotografijah Marsove površine same. Polarne kape pripadajo torej le deloma Marsovi skorji, po večjem delu so pa nekak odsev v njegovi atmosferi. Ta atmosfera sliči povsem zemeljski in m tako redka m neznatna, kakor so dotlej mislili. Njeno višino je W. ugotovil na 200 km. Velike uspehe so dosegli tudi v zvezdar-ni na Mountu Wilsonu. S posebno občutljivimi termometri jim je uspelo določiti temperature na posameznih točkah Marsove površine. V njegovih toplejših pasovih so namerili do 25 stopinj nad ničlo. Točnost svojih meritev so preizkusili na ta način, da so naperili istočasno dva enaka termometra na dve različni točki na Marsu. Prvega na točko, v kateri je stalo Sonce ravno v zenitu (Marsovo poldne) in drugega na točko, v kateri je Sonce ravno vzhajalo, m res so se pokazale že vnaprej izračunane temperaturne diference obeh točk popolnoma točno. Prejšnje meritve so bile nepravilne, ker niso upoštevali močne Marsove atmosfere. Nizke temperature, ki so jih ugotovili, vladajo v resnici na površini Marsove atmosfere, ne pa na njegovi celini. Naj navedemo še to zanimivo ugotovitev ameriških astronomov: Svetlorjave pege so pokazale 15 do 20 stopinj nižje temperature kot temne pege. To bi pa moralo biti ravno obratno, če bi bile prve celine, druge pa morja. Tudi barva temnih peg ni vedno enaka. V Marsovem poletju je najtemnejša, na jesen ta zimo pa postane znatno svetlejša, kar tudi močno potrjuje domnevo, da temne pege ta predeli niso morja, temveč so najbrže nizko ležeče stepe, na katerih vsako pomlad vegetacija bujno oživi, jeseni pa usahne. Svetlorjavi predeli oziroma pege leže verjetno 1000 do 2000 m višje, so zaradi tega hladnejši in ker zaradi slabe vegetacije ne vsrkavajo toliko sončnih žarkov, tudi svetlejši. Tajanje snega ob polih ln oblaki v Marsovi atmosferi, ki so jih pogosto in zanesljivo opazovali, dokazujejo, da je na Marsu voda Presenetljivo malo so pa namerili kisika. Mogoče je, da ga iz kakšnih neznanih vzrokov njihovi, dasi nadvse precizni aparati, niso pravilno beležili, verjetno je pa tudi, da se je kisik v stotisočih letih polagoma izčrpal pri okMdaciji železnih rudnin, kakor bi se dalo sklepati iz rjave barve Marsove površine. Upajmo, da nam bodo ta in druga nerešena vprašanja pojasnila bodoča raziskavanja. Letošnja opozicija bo za opazovanje Marsa prav posebno ugodna. Mars se nam približa na 0.41 R. Od zemlje bo oddaljen za 5 milijonov km več nego L 1924, to razliko v daljavi bodo pa odtehtale druge ugodnosti. L. 1924. se je Mars nahajal ves čas opozicije nizko pod ekvatorjem. Povzpel se je komaj 30 stopinj nad horicont, tako da je bilo njegovo opazovanje skozi gosto zemeljsko ozračje, ki prevladuje v teh nizkih plasteh, zelo otežkočeno. Pretežni del letošnje opozicije bo pa Mars visoko na nebu, v čistem ozračju, celo za naše severne kraju do 60 stopinj nad horicontom. Tako ugodne opozicije v tem stoletju ne bo nobene več. V sliki I. je vrisana dozdevna pot, ld jo napravi Mars ob letošnji opoziciji na nebu, v sliki 2. pa prava pot Marsa ta Zemlje okrog Sonca za posamezne dneve od 5. VII. do 31. XII. t. 1. Ako zveze Zemlje in Marsa, zaznamovane v sliki 2. s števil- SI.2 i ; i \ 1 i i i 1 R » 14>9 900000 km 180" kami 1 do 8, prenesemo vzporedno ter jih v istem pravcu podaljšamo iz sredine sonca do zvezd, nam pokaže smer Marsove dozdevne poti med zvezdami. Treba je le še izračunati, kako daleč stoji Mars v posameznih dnevih od nebesnega ekvatorja, pa dobimo v sliki 1 vrisano krivuljo. 21. julija se je Mars povzpel nad ekvator ter se pomikal od tu do 3. septembra pravilno v vzhodno smer. Blizu dveh zvezd v sozvez-dju Rib se je za hip ustavil, napravil en korak nazaj proti zapadu, za katerega je rabil dober mesec, potem pa krene v elegantni krivulji tik ekliptike, vedno višje nad ekvatorjem, zopet pravilno proti vzhodu. Zemlji bo najbližji teden dni pred opozicijo, ki nastopi 10. oktobra. Po opoziciji se počasi oddaljuje od Zemlje ter bo konec leta oddaljen od nas že 0.93 R. V drugI polovici tega meseca vzhaja Mars kot žareča bakla kmalu po sončnem zahodu ter se dvigne do polnoči že dokaj visoko nad horizont .V oktobru ga bomo videli celo noč ta to v najlepšem delu našega zvezdnatega neba.. Na prilično majhnem prostoru bo sijalo v šestih ozvezdjih 8 zvezd 1., 8 zvezd 2. ta kakih 16. zvezd 3. razreda, med njimi pa trije naši veliki planeti. Mars v sozvezdju Rib med Ovnom in Kitom, od Marsa v ravni črti proti vzhodu Saturn tik pod Plejadami (Koklja), na to pa Jupiter v rogovih Bika med Hi-jadami in Kočijažem. Res lep pogled! Kdor se zanima za lepoto narave, naj ne zamudi pogledati v teh dolgih jesenskih večernih urah tu pa tam proti jugovzhodnemu nebu — ne bo mu žal. Fr. Vrhovnik Nov način lova na krokodile Lov na krokodile je zelo donosen, a tudi zelo težaven, pred vsem zavoljo tega, ker imajo ti veliki kuščarji izredno trdo kožo, da jo težko predrejo tudi krogle iz pušk največjega kalibra. Neki stari lovec ob Gangu po imenu Bari Thiwat je sedaj rešil vprašanje, kako naj bi se krokodili lovili brez težav. Thiwat je vzel majhnega kozlička, ga zaklal, mu izrezal drob in zašil vanj nekoliko kosov živega apna. Tako pripravljeno vabo je postavil k rečnemu bregu, sam pa je iz neke oddaljenosti opazoval, kaj se bo zgodilo. Ni dolgo trajalo, da je priplaval do brega velik krokodil, splazil se je do kozlička ta ga z enim hlastljajem požrl. Kratko nato pa ga je začelo živo apno v želodcu peči, tako da je bil prisiljen napiti se mnogo vode. To je bilo še slabše zanj, kajti plini, ki so se razvijali v dotiku vode ta apna, so mu na zadnje kakor eksplozivna krogla raznesli želodec in črevje. Cez eno uro je prekanjeni Thiwat zagledal plazilca, ki je plaval mrtev na površini reke ter ga je potegnil na suho. Pleme brez starih devic Neko beduinsko pleme v bližini nekdanjega Babilona goji zanimiv in učinkovit običaj, da ne ostane nobena njegovih deklet brez moža. Določenega dne v letu se zberejo vsa za možitev godna dekleta tega plemena na določenem mestu. Razdelijo jih potem v dve skupini po njihovi lepoti. Ce je deklet n. pr. trideset, jih pride petnajst najlepših na eno, ostalih petnajst manj lepih na drugo stran. Nato pozovejo ženitve željne mladeniče, naj navedejo neko ceno za najlepše dekle. Tisti, ki ponudi največ, do- Drobne zanimivosti Domačini na Novi Gvineji uporabljajo mreže nekega pajka, ki so posebno trdne, za ribarenje. V gozdu postavijo ovalno zvito bombusovo palico in čakajo, da sprede pajek v ta okvir svojo mrežo. — V nekaterih deželah so prave tovarne, ki Izdelujejo predmete za sleparske igralce, n. pr. karte, kocke s premaknjenim težiščem, preparirane kovance in podobno. — Kadar posvetijo budhisti na Kitajskem ali v Tibetu kakšen Buihov kip, zazidajo vanj živo žival, n. pr. ptico, kačo, pajka ali žabo. Prepričani so, da daje žival s svojo smrtjo kipu življenje. — Indijanci so imenovali svoje pipe tobago. Kolumb je mislil, da pomeni ta beseda rastlino, ki jo v svojih pipah kadijo, in jo je imenoval zato tobak. Ta beseda izvira tedaj prav za prav iz nekega nesporazuma — Rumunski kmetje uporabljajo za sklicanje svoje živine dolge, čudne rogove, ki so izlelani iz brezove skorje in so zelo lahki. S temi rogovi oznanjajo ponekod tudi ure s cerkvenega stolpa. Stara zgodba živela je kmetica. Ta je bila bogata z vsem, kar dajeta les in polje. V hlevih je bilo repov govejih, v svinjakih zalitih pras-cev jesencev, na gredah kokoši čopoglavih — vsega od sile. Bila pa je ošabna, prevzetna in skopa. Ni privoščila prosjaku drobtine, ne hlapcu tobaka, ne dekli nedelje. Vuninvun sta morala opravljati vsa dela sama, počitka ni bilo, z denarjem se skopači ni mudilo ta čudo res, da sta prestajala vse križe. Najlepša polja in gozdove je imela ona, največ denarja v vasi ta nič srca za siromaka. Posestvo je bilo v rodovitni gori, denar v skrinji, srce v kamnu. Zaničevala je dolince, ker so bili revni. A bili so usmiljeni ta nikoli ni berač zaman pokljukal na vratih. Ce je potem nanaeril korak v grič, so ga marili, ne hodi, baba nima srca, ta vsak se je ognil ženske. No, pa se je nekoč vendar ustavil siromak ta poprosil: »Dajte mi, mati, prosim vas, kos kruha.« Se je pa ženska namrdnila, opasala z rokami in se prevzela: »Kako pa, delat pojdi, delat, postopač nemarni. Misliš, da bo moja gora redila take capine!« še bolj milo je potožil siromak: »Usmilite se me! Imel sem zemljo — vzela mi jo je povodenj, mi je hiša pogorela, mi je, glejte, roka se vsušila... Dajte košček revčku!« »Ne dam« — je zarohneia — »da bi se ti le jezik lažnivi vsušil. Ni je nesreče brez lastne krivde; zanemaril si zemljo in hišo prodal, da si se, mrcina, opil ta roko zničil.« »Pomislite, mati, če vam kdaj nesreča, ki pravite, da je ni, kedaj goro vzame, kaj potem?« »Naj jo, kaj te briga« — in zagrabila je burklje ter nagnala siromaka ... Tisto noč se je zapodilo tisoč bliskov in je tisoč gromov zaropotalo v rodno goro. Utrgal se je oblak ter odplavil rodovitno zemljo z gore v dolino. V rodno prst so kmetje vsejali žito, ki je rodilo za grah debela zrna. Kmetica je pa preklela svojo goro, ki je bila pokazala skalna rebra ta le osat je še zagnal iz skale. Ni spoznala kazni, ni se poboljšala, še bolj je zasovražila dolince, se vsedla na skrinjo denarja in se le malokdaj zganila z nje. Cez leto in nekateri dan se je vrnil siromak in poprosil: »Mati, dajte revežu en sam droban nov-čič.« Ko ga je ženska zagledala, je šinila s skrinje ta zavreščala: »Poberi se, ki si me pripravil ob goro, ne dam ti beliča. Naj se rajši ves denar udere v zemljo« — in skozi okno je za-! gnala za njim, kar ji je prišlo pod roko. Ko pa je odprla skrinjo, je zavekala. Skrinja je bila prazna... Drugi dan so dolinski kmetje orali za ozimlno ta je vsak iz slehrne brazde izoral kovanca. V dolino se je naselilo blagostanje, a v skopuljino hišo sta se zmuznila skrb in pomanjkanje. Prodati je morala vso živino, ker ni bilo krme za njo, ušla sta hlapec ta dekla. Denar, ki ga je izkupila,- ni hasnil. Naj ga je skrila v skrinjo ali kamor koli, da ga je iz rok dela, že ji je pri tisti priči izginil, kakor da bi se vdrl v zemljo. Ko je spoznala, da je konec vsega ta da ni nobenega upanja več za njo, se ji je prikradla prva solza v oči, ki se dotlej še niso solzile. Cez noč se je postarala, osiveli so ji lasje ta čeljust se ji je tresla. Sedla je na prag ta gledala v dolino, ki se je košatlla pod njo. Videla je kmetiča na polju, ki si je zadovoljen popeval, žvrgo-lečega škrleca ta bel oblak na nebu. Vas se je veselilo, ona pa ni nikdar spoznala vsega tega, do danes ni bilo za njo druge lepote, nič lepše pesmi kakor svetli cekini. Sklonila je glavo in se še bolj postarala. Tedaj je iz doline krenil siromak ta se ustavil pred velo starko. Položil ji je roko na ramo ta poprosil: »Dajte mi, mati, drobtinico kruha mi dajte, lačen sem.« Starica pa ni dvignila glave, solze so ji pritekle med suhimi prsti. »Kako naj ti reva dam, goro mi je pobrala nesreča, denar mi je bil zaklet. Ni je drobtine v hiši. tudi jaz bi jedla.« še bolj bridko je zajokala. Siromak ji je trkal na srce: »Niti jo ni nesreča vzela, niti denarja ni kdo uklel. Spoznaj, da nisi bila vredna tega, kar si imela, ker ni bilo v tebi srca ne hvaležnosti za vse te dobrine.« In je starka začudeno dvignila glavo ter spoznala siromaka. Ni se ujezila, ni ga zapodila, ker je bila hudo skušana. »Prav govoriš, vredna nisem bila.« Bridke solze so ji privrele iz dna srca. In čudo! Ko je prva solza resničnega kesanja padla na tla, se je izvila iz nje drobna ptičica in sedla na starktae rame. Začela je nebeško žvrgoleti. Ko je odpela prvo pesem, so se starki zjasnila lica, ji je prejšnja mladost šinila v obraz. Ko je drugič odpela, so se ji lasje stemnili, in v tretjič se ji je nehala tresti brada Siromak se je milo nasmehnil ln dejal: Spoznala si kesanje, blagor ti. Glej, ta ptičica ti bo prepevala do smrti. Vsako jutro se ji bo iz kljuna strkljal svetal cekin. Pol ga por§.bl zase, pol ga naj bo za siromaka. To ti naj bo odškodnina za Izgubljeno bogastvo. Ne pozabi pa nikoli, da sta dobro, usmiljeno srce ta ponižnost pol bogastva.« Ko je Izgovoril, ga nI nikoli več videla. še dolgo časa je kmetica zadovoljna živela. Vsako jutro je bil drug cekin ta tega je bilo zadosti na vse strani. Ko je umrla, je vsa dolina jokala za njo. Pa je tudi ptičica odfrčala in nihče več je nI slišal do današnjih dni. A. A. bi najlepšo lepotico, nato »izdražijo« na isti način drugo najlepšo, tretjo itd., dokler je vrsta najlepših deklet odpravljena. Darovi v konjih, lepotičju, denarju, oblekah itd. so določeni za drugo vrsto mladenk. Kdor vzame takšno mladenko, prejme tudi nekaj izmed darov, in sicer sedaj ne izbirajo mladeniči sami, temveč izklicuje dekleta poseben razsodnik, čim manj. lepa je mladenka, tem več mora razsodnik ponuditi dote. Tako dobi najgrša končno največjo doto, ki eo jo izdražili z najlepšim dekletom. Na ta način ne obsedi nobena in pleme nima starih devic. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Dober dan, rad bi kupil dežnik.« »Prosim lepo — tu — čudovit dežnik — 100 lir — zajamčena svila!« »Tako?« — Hm — malo drago je. Ali imate kaj cenejšega?« »O, prosim, prosim — tu — ta nad vse fini dežnik stane samo 50 lir.« »Tudi svila?« »Samo ob sebi umevno, tudi svila!« »Tudi jamstvo?« »Tudi jamstvo!« »Tudi zajamčena svila?« »Ne — to ne.« »Kakšno jamstvo tedaj?« »Da je pač tudi dežnik.« • * • »Kako je z boleznijo vašega moža, gospa Angelica?« »Ah, slabo, slabo — sedaj me je že začel imenovati .angela'!« AN E K D 0 T A ""Bavarski kralj Ludovik I. je Ml velik prijatelj umetnosti. Nekoč je potoval po svoji deželi, v mestu Lohru ga je sprejelo prebivalstvo z velikim sijajem. Toda okrasitve, ki so si jih izmislili za to priliko, niso godile vladarjevemu umetniškemu očesu. Ko je stopil v mestno posvetovalnico, se je naravnost ustrašil slike, ki je visela na zidu. »Koga predstavlja ta nakaza?« je vprašal kralj. »Vaše veličanstvo,« je odgovoril župan. »To je strašno?« je vzkliknil Ludovik L »Nu, nič za to,« je menil župan, »glavno je, da je slika podobna vašemu veličanstvu U VSAK DAN ENA »Ali je to zadnja moda?« »Ne, samo zemljišča so tako drag*!« ŠPORT Na štiri strani pojdemo .. • Ved nogometnih tekem, juniorski atletski miting in kolesarska dirka za prvenstvo pokrajine Dolgo že ni bilo v športu tako kakor danes, ko se morajo prijatelji športa — že tako jih je tako malo, in vendar jih je zadela ta usoda — kakor koli odločiti za enega izmed športnih prostorov, ki bodo danes oživeli skoraj istočasno na štirih straneh naenkrat. 2e nekajkrat smo imeli letos pomisleke proti taki razdelitvi nedeljskih sporedov, ker je pri nas občinstva premalo, da bi lahko vsaka prireditev imela dovolj svojega, toda kljub temu je ta slaba stran še posebno izrazita. Nogometaši imajo dve konkurenčni prireditvi med seboj, obema so se pridružili še atleti s svojim juniorskim mitingom, skoraj vse popoldanske ure pa bodo razen vseh teh potrebovali še kolesarji za svojo prvenstveno dirko po cestah nad Zgornjo šiško. Res je sicer, da je naš šport v glavnem navezan nase in na peščico požrtvovalnih ljudi, ki gredo za njim kamor koli, toda ne ne glede na to je kopičenje dogodkov po današnjem vzorcu vsem skupaj vendarle v škodo, predvsem v propagandnem pogledu. Toda danes se glede tega ne more nič več spremeniti, samo izbirati imamo! Ali na nogomet? šest ali sedem tekem so pripravili naši k:ubi za danes in revijo našega nogometa so jih tudi imenovali, toda pri vsem tem, da bo nastopilo skoraj vse, kar se pri nas zdaj bavi s tem športom, bo manjkalo tej »reviji« glavne privlačnosti, in sicer borbe, onega glavnega gibala v tem športu, ki vliva nastopajočim elan in voljo do smage, gledalcem pa šele nudi pravi užitek. Tega vsega današnje tekme žal ne boio imele, ker so pač samo prijateljske, kar pomeni, da bodo tekle v glavnem v znamenju priprav za važnejše prilike. Edina izjema je tekma med Elanom in Ljubljano, ki je konec koncev zanimiva že zaradi gostovanja Novomeščanov, ki so se v zadnjih mesecih zelo razgibali, pa je verjetno, da bo to srečanje v znamenju re-vanše za nedavni remis Ljubljane v Novem mestu vendarle prineslo nekaj napetih trenutkov. V ostalem slišimo, da se bo položaj v nogometu kmalu izboljšal, ker so se zveza, in klubi le nekako sporazumeli za prvenstveno tekmovanje s pričetkom dne 5. oktobra. Za danes pa bodo morali prijatelji nogometa vleči slamico, ali naj gredo: na igrišče Marsa na nogometni turnir štirih ljubljanskih klubov po naslednjem sporedu: ob 9: Slavija - Moste, ob 10.30 Mladika - Korotan, ob 15. Jadran - Grafika in ob 16.30: Mars - Hermes. (Vstopnina je Lir 4,-za osebo in Lir 2.- za otroke, dijake in vojake.) Ali naj gredo na igrišče SK Ljubljane na prijateljsko tekmo med Ljubljano ln SK Elanom iz Novega mesta? Pričetek te tekme bo ob 17., prej pa bosta ob 14.30 in 15.30 dve predtekmi med mladino Ljubljane in mladino Most ter rezervama Ljubljane in Hermesa. (Cene so običajne.) Ali na miting? Za atletskim prvenstvom seniorjev, ki je bilo pred tremi tedni skupno za moštva in poedince v odsotnosti Hermesovih atletov na Stadionu in za prvenstvom atletinj, ki smo ga spravili pod streho v dveh delih, deloma v Novem mestu in deloma včeraj na telovaJišču v Tivoliju, je danes popoldne na vrsti še juniorsko atletsko tekmovanje za posameznike z udeležbo vseh klubov. Spored obsega 10 točk, med njimi v tekih na 100 in 300 m tudi predteke. Začetek je ob 16. Ali na dirko? Na prvi start naših kolesarjev smo čakali dolgo in kdor čaak dolgo, nazadnje tudi pričaka. Danes popoldne bodo šli na svojo otvoritveno dirko, ki bo obenem tudi najvažnejša, saj bosta v dveh skupinah udeležencev, med seniorji in juniorji, oddana naslova prvakov Ljubljanske pokrajine. Dirka bo na znani podutiški krožni progi od Zgornje Šiške proti Podutiku in mimo Dolnic ter Dravelj nazaj s pričetkom ob 13.30. Start in cilj bosta pri znani Martin-čevi gostilni poleg Gasilskega doma. Dogodkov bo torej danes na športnih terenih več ko preveč in želimo samo, da bi prirediteljem vsaj ne nagajalo vreme, če že niso mogli storiti tako, da bi imeli vse prijatelje športa v svoji bližini. Nekaj kronike s Hrvatske S precejšnjo zamudo objavljamo na kratko pregled številnih športnih dogodkov, ki so jih minilo nedeljo z uspehi in neuspehi opravili hrvatski športniki. Hrvatska in Slovaška se bosta v povratni tekmi za nedavni remis v Bratislavi srečali že to nedeljo v Zagrebu. Slovaki so za ta drugi nastop močno spremenili svojo sestavo ter postavili vse najboljše, kar i imajo, Hrvati pa nameravajo poslati v boj večino Gradjanskega, ojačenega morda samo s Pukšecem ali Pavletičem iz Concor-dije. Za sodnika so tudi za to tekmo povabili dunajskega sodnika Beraneka, s katerim sta bili že zadnjič zadovoljni obe stran ki. Gradjanski Je v prijateljski tekmi zmagal nad Haškom s 3:1, medtem ko je Con-cordia gostovala v Varaždinu in porazila tamkajšnjo enajstorlco Zagorca s 4:0. Hrvatski atleti so gostovali v Bratislavi proti slovaški reprezentanci in izgubili dvoboj s 56:60 točkam. Med imeni zmagovalcev na Hrvatsko je zabeležno tudi Kot-nikovo v teku na 3000 m, kjer je zmagal s časom 9:15.6. Na kolesarskem prvenstvu zagrebških kolesarskih klubov je pri Sokolu na 43 km dolgi progi zmagal Gabriel Celešnik, med tem ko Je v klubski dirki Orla na zelo kratki progi (25 km) prišel na prvo mesto Franjo Blakšič. Obe dirki sta v ostalem potekli v znamenju mučnega vtisa zaradi smrti znanega kolesarskega prvaka Niko-le Penčeva, člana zagrebškega Sokola. Penčev se je na dan pred dirko zadržal po končanem treningu pri nekem prijatelju v predmestju in se v mraku po strmi cesti spustil proti domu. Na poti je dohitel otroka, ki se mu je hotel izogniti, pri tem pa ga je vrglo s kolesa ter priletel tako nesrečno v hišo, da je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je v torek umrl, ne da bi se bil zavedel. Prvo nogometno prvenstvo na Hrvatskem se bo začelo 5. oktobra z udeležbo osmih klubov v tako imenovanem hrvatskem državnem razredu. Kvalifikacijske tekme za določitev sedmega ta osmega udeleženca še niso zaključene, izmed ostalih 6 udeležencev pa so štirje iz Zagreba ter Zagorac iz Varaždina in Sašk iz Sarajeva. Mednarodna nogometna tekma med Romunijo in Slovaško, ki je bila določena za 5. oktobra, je bila preložena za 8 dni, tako da bodo Slovaki, ki igrajo pojutrišnjem v Zagrebu, 14 dni pozneje v drugi meddržavni tekmi nastopili v rumunski prestolnici. Nova organizacija bolgarske mladine Pred kratkim so izšle izvršilne določbe k zakonu o ustanovitvi bolgarske državne mladinske organizacije >Branlka«. Po teh določbah se športne organizacije brez odobritve »Branika« sploh ne bodo smele ustanavljati. Vsa obstoječa društva morajo svoje članstvo od 10. do 21. leta, dijake pa do 30. leta starosti, včlaniti v »Braniku«. V zvezi s temi naredbami so prejeli ravnatelji bolgarskih gimnazij in šol navodila, da proučijo ustroj nove mladinske organizacije, po katerem morajo navajati k delu v njih podrejeno učiteljstvo in starše. Članstvo »Branika« bo med dijaštvom še posebej uniformirano. Prvenstvo SNZ se začne S* oktobra Na zadnji seji upravnega odbora SNZ je bil preklican nedavni sklep glede odgodit-ve letošnjega prvenstvenega tekmovanja — v zvezi z izjavami SK Ljubljane in SK Svobode — in sprejet drugačen, po katerem se prvenstveno tekmovanje začne v vseh razredih dne 5. oktobra. Obenem je bil v I. razred uvrščen še SK Elan (prejšnji SK Kandija) iz Novega mesta. Po žrebu so bili pari za jesenski del tekmovanja določeni takole: 5. oktobra: Elan-Mars, Ljubljana-Her-mes, Jadran-Grafika, 12. oktobra: Elan-Svoboda, Mars-Ljuo-ljana, Hermes-Jadran, 19. oktobra: Svoboda-Ljubljana, Jadran-Mars, Grafika-Hermes, 26. oktobra: Jadran-Svoboda, Ljubljana-Elan, Mars-Grafika, t. novembra: Svoboda-Grafika, Elan-Jad-dran, Hermes-Mars, 9. novembra: Svoboda-Hermes, Grafika-Elan, Ljubljana-Jadran, 16. novembra: Mars-svoDoda, tiermes-sC »n. Grafika Ljubljana. Med ostalimi sklepi te seje je omembe vreden oni o visoki kazni za SK Svobodo, ki je v eni izmed pokalnih tekem v juniju t. 1. proti Hermesu predčasno zapustila igrišče. Moštvo je bilo kaznovano s tro-mesečno prepovedjo Igranja, toda glede na pcmoto posl. odbora glede neizrečenega suspenza nad enajstorico tako, da mu je kazen potekla na dan 19. t. m. * SK Planina (lahkoatletska sekčija). Za juniorsko prvenstvo naj bodo vsi prijavljeni tekmovalci na tekmovalnem prostoru vsaj pol ure pred začetkom. Opremo prinesite s seboj! — Vodstvo. — — Levar, kancelarja Biraguea — Lipah, barona Retza — Cesar, generala Strozzija — Presetnlk, nadalje bodo sodelovali: Po-tokar, Drenovec, Peček, Bratina, Brezigar, Tiran, J. Boltarjeva in Raztresen. Opozarjamo na začetek predstave, ki bo ob 18.13. Konec ob 20.45. Opera bo odprla letošnjo sezono z Verdijevo veliko opero »Aida«. Letošnja uprizoritev v novi režiji in deloma novi zasedbi vlog, bo zelo zanimiva. Glede na pomnoženi orkester in zbor, smemo pričakovati predstavo, ki bo presegala po številu sodelujočih dosedanje uprizoritve. Naslovno partijo bo pela Heybalova, Radamesa — Franci, Amneris — Kogejeva, svečenika — Betetto, Kralja — Popov, Amonasra — Primožič, sla — Rakovec. Dirigent: A. Nef-fat. Režiser: C. Debevec. Zborovodja: R. Simoniti. Koreograf: ing. P. Golovin. Insce-nator: ing. E. Franz. Prva opereta, ki bo prišla v letošnji sezoni na vrsto bo Straussov »Netopir«, ki ga bo muzikalno naštudiral dirigent D. Zebre, zrežiral pa Emil Frelih. Zasedba te priljubljene operete je sledeča: Eisen-stein — M. Sancin, Rosalinda — Ivančiče-va, Frank — Anžlovar, Orlovski — Slado-ljev, Alfred — Manoševski, dr. Falke — B. Sancin, dr. Blind — Rakovec, Adela — Ribičeva, 2aba — Zupan, Ida — Japljeva, Melanija — Koširjeva. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 18.15 (četrt na 7.) Nedelja. 28.: Katarina Medičejska. Izven. Ponedeljek, 29. septembra: zaprto Italijanska dramatika Kina Allesija bomo spoznali v prevodu Pavla Golie, ki je pripravil njegovo zgodovinsko dramo »Katarina Medičejska« za otvoritveno delo letošnje dramske sezone. Delo je zrežiral dr. Kreft, naslovno vlogo bo kreirala Marija Vera, Karla IX. bo igral Kralj, Henrika Anžovinskega — Sever, Margoto — šari-čeva, Fulvijo — Remčeva, admirala Coli-gnyja — M. Skrbinšek, astrologa Ruggie-rija — Gregorin, veleposlanika de Alavo Radio Ljubljana Nedelja, 28. septembra 8: Napoved časa in vesti v slovenščini. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 8.30: Koncert organista F. N. Napolitana. — 11: Peta maša iz bazilike Marijinega Oznanjenja v Florenci. — 12: čitanje in razlaga evangelija v italijanščini. — 12.15: čitanje ln razlaga evangelija v slovenščini. — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Simfonska glasba. — 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17: Orkester pod vodstvom Angelini ja. — 14: Vesti v italijanščini. — 14.15: Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija šijanca. Pestra glasba. — 14.45: Vesti v slovenščini. •— 17.15: Predavanje inž. Jakoba Ferjana o krmi govedi v slovenščini. — 17.35: Kmečka godba in kvartet Ježek. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Operetna glasba. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30: Koncert tenorja Antona Sladovljeva ob spremljavi Stanka Preka na kitaro. — 21: Predavanje v slovenščini. — 21.10: Orkestralna glasba pod vodstvom Arlandija. — 21.40: Melodije in pesmi. — 22: Predavanje v slovenščini. — 22.10: Koncert violončelista Tiborija Machula. — 22.45: Vesti v slovenščini. CENE MALIM OGLASOM Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova aH. sta šifro L. —. Najmanjši znesek je L. 10.—. Za pismene odgovore Je priložiti Le 1*50 v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih Je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina L. 2.—. Vsa naročila in vprašanja, tžčoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Sluibo.dobi beseda t —.60, taksa —.60. Za daiamc oaslova tli ta šifro l 2.—. Šoferja sprejmem takoj. Pispene ponudbe z navedbo dosedanjih služb vložiti na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv šofer«. 16488-1 E>va pečarska pomočnika teko j sprejmem. Anton Kovačič. Viška ul. 3. 16441-1 Strojna šivilja za krzno dobi rakoi zaposlitev Lapajne, Ulica 3. maja (Aleksandrova) št. 4. 16369-1 Gospodična inteligentna, zmožna nemščine, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sila«. 16482-1 Sodarskega pomočnika veščega tudi kletarskih del, sprejmem takoj. Naslov v vs.eh poslovalnicah Jutra. 16551-1 Mlado, zdravo dekle spretno Za vsa gospodinjska dela. dobi takoj službo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16559-1 Kmečko dekle zdravo, pridno, do 18 let •taro, vaieno vseh hišnih del, iščem za takojšnji nastop. Poznič Pavla, Ljub-liana, Dravska 11, za Stadionom. 16535-1 Postrežnico mlado, pridno, sprejmem za ves dan. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16489-1 Služkinjo pridno in pošteno, ki tudi kuha, sprejmem. Verstov- škova 27, Mirje. 16558-1 Hišnika sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten«. 16585-1 Postrežnico sprejme »Frank«, Stari trg 19-1. 16572-1 Natakarico mlajšo, sprejmem. Gostilna Mestni trg 13. 16567-1 Pomočnico išče Salon »Moda«, Praža-kova 15-1. 16564-1 Čevlj. šteparico potrebujem takoj. Medvedova 23. 16563-1 Sprejmem več izvežbanih pletilj za rokavice in nogavice. Ogrinc, Aleševčeva 33. 16516-1 Sposobno natakarico sprejmem izven Ljubljane. Nastop 1. oktobra t. 1. — Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 16496-1 Zdravega fanta močnega, 16 t:-r rega. iz d.;žele, za vsa hišna dela, sprejmem. Nsslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16634-1 Postrežnico Za ves dan, pošteno, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah T iitra. 16528-1 Dekle k dvočlanski družini z enoletnim otrokom, iščem. — Pogoj: pridnost in stalnost Zglasiti se i Medvedova cesta 5-1. 16520-1 Mizarskega pomočnika dobrega, z večletno prakso, za pohištvo, sprejmem takoj. Mrak Jožef, Glince, Ločnikarjeva ul. 7. 16593-1 Sprejmem pletiljo za nogavice in rokavice. Celovška c. 42, Šiška, Ljubljana VII. 16602-1 Ogljarja (koparja) s pomočnikom, ki zna izdelovati tudi »ca-nello«, sprejme takoj: Zaje Lojze, Ljubljana, Gledališka ul. 7. 16625-1 Mehaniškega pomočnika sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten«. 16644-1 Čevljarske pomočnike sprejmemo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16640-1 Preprosto dekle snažno, pridno in pošteno, za vsa hišna dela, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16628 Sluibe iiče leseda L —.30, taksa —.60, 't latanjc oaslova ali ta Šifro l 1.—. Dekle pridne in pošteno, vajeno kuhe in vseh hišnih del, iiče službe s l. oktobrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«. 16450-2 361etna zdrava, gre K maločlansk rarejši družim ali samske mu st.i.cjšemu gospodu kot gospodinja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »De 'a dom«. 16537-2 Kuharica » letnimi spričevali, želi v boljšo hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«. 16517-2 Iščem nameščanje! Zmožen sem vseh pisarniških, spedicijskih in skladiščnih del. Obvladam slovenski in italijanski jezik. Imam dolgoletna spričevala in dobre reference. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten«. 16458-2 Bivši narednik samski, star 23 let, brez doma in roditeljev, prosi kakršne koli zaposlitve. — Vajen tudi v trgovini in pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez roditeljev«. 16426-2 Vajenci (ke) Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Učenko sprejme takoj salon damskih klobukov, Mirni Sark, Kreditna banka. 16428-44 Frizersko vajenko začetnico ali pa tudi z nekaj učne dobe sprejme Bradač Stane, Medvedova 22, Ljubljana VII. 16457-44 Gospodična vešča trgovine in pisarniških del, išče mesto. Gre tudi kot gospodinjska pomočnica kamor koli. Cenj. ponudbe na ogj. odd. Jutri pod »Delaželj ia«. lo424-2 Vajenko za modistinjo takoj sprejmem. M. Slabina, Stari trg št. 3. 16546-44 Krojaškega vajenca sprejmem. Oblak Franjo, Poljanska c. 27. 16560-44 Za 151etno deklico s 4 gimnazijami, iščem mesta vajenke pri boljši šivilji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16508-2 Vajenca za brivsko obrt sprejmem takoj. Šinkovec, Dolenjska cesta 6. 16557-44 Trgovski sotrudnik manufakturne in galanterijske stroke, pošten, ki ima veselje do dela, želi primerne namestitve. Sprejme tudi mesto skladiščnika, in-kasanta ter gre za začasno pomoč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop 41«. 16490-2 Vajenca sprejme Jereb Rudolf, trg. z mešanim blagom, Ljubljana, Glince, Čampova 8. 16505-44 Kovaškega vajenca sprejmem takoj. Zidar Lojze, Jegličeva 15. 16522-44 Gospodična absolventka trgovskega tečaja, z znanjem vseh pisarniških del, išče primerne zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Vajenca iz Ljubljane ali bližnje okolice sprejmem takoj. Bab-nik, vodovodni inštalater. Škof j a ulica 15. 16581-44 Frizersko vajenko sprejmem takoj. Polde Ha-bicht, Miklošičeva c. 4. 16571-44 Knjigovodja bilancist, slovenski in nemški korespondent, verziran trgovec, zanesljiva starejša ,noč, išče zaposlitve. Sprejme tudi poldnevno zaposlitev ali upraviteljstvo hiš. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaupna moč«. 16531-2 Krojaškega vajenca sprejmem. Dovžan Ivan, dipl. krojačnica za dame in gospode, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81. 16620-44 Strokovnjak za soc. zavarovanje delavcev in nameščencev, diplomirani pravnik, bi podjetju vodil Okr. urad, Pokoininski zavod in davke Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strokovnjak«. 16587-2 Vajenko sprejme trgovina z mešanim blagom v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva«. 16631-44 Prodajalka vajena v pekami, mlekarni, v prodaji sadja itd., govori slovensko, nemško in nekoliko hrvatsko, išče primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in delavna«. 16579-2 Beseda t —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za Iifro L 2.—. POUK > c..jCine, italijanščine, francoščine, nemščine, angleščine po strokovno usposobljenih močeh. Pojasnila in prijave od 5. do 6. ure pop. pri: prof. Sid. Jeras, Levstikova ulica 19. 16476-4 Natakarica išče mesta v boljši, gostilni kjer koli. Nastop takoj, — Štefi Rupnik, Toplice 62 pri Novem mestu. 16608-2 Dekle staro dvaiset let, s trgovskim tečajem, z znanjem italijanščine, ifče primerne zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dekle 20«. Nemško konver- zacijo in pouk nudi izobražena gospa. Kon-verzacija v skupinah 3—5 oseb, zelo poceni. Kongresni trg 13-11. 16636-4 Strojepisni pouk Večerni tečaji. Oddelki oq 6. ure zvečer dalje za začetnike in lzvež-bance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prlčno oktobra. — Vpisovanje dnevno. — Christofov nčni zavod Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon št. 43-82). 164224 Klavirski pouk po edino pravilni uspešni metodi. Pod Trančo 2-II.. desno. 16459-4 Profesorica poučuje italijanščino po najhitrejii metodi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16540-4 Italijanščino, nemščino in francoščino poučuje dipl. učiteljica. — Kolodvorska ulica 11, pritličje. Informacije dopoldne. 16478-4 Italijanščino nemščino, slovenščino, francoščino in glasovir poučuje diplomirana učiteljica Marta Cigoi, Gosposka 10-1. 16530-4 Učite se Jiu-Jitsu ki Vas brani pred vsakim napadom. Cesta 29 oktobra št. 5, dvorišče, desno. 16477-4 Prodam Beseda L —.60. taksa —.60, z* daianje naslov« ali za ?if.- t 2.—. Brizgalne za protiletalsko zaščito v S velikostih po maksimi-ranih cenah (preizkušene in odobrene od gasilske zajed-niče) dobavlja ILERŠIČ & CO., Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13, telefon 37-54. 16277-6 Zobozdravniški operacijski stol in oprema čakalnice se ugodno proda. Poizve se v vseh posl. Jutra. 16427-6 Otroški voziček globok, skoraj nov, prodam. Vprašati: Matjanova pot 7, Zg. šiška. 16452-6 Plutovine naravne, ca. 100 kg, 4—6 centimetrov, prodam. Lam-pič, Tyrševa 15. 16552-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam takoj. Baragova 10, parter, Bežigrad. 16395-6 Prodam voz z diro, sanke enovprež-ne, 2 saninca (Hufne), prsno vprego, angleški komat, ročno slamoreznico. Naslov v vseh poslovalnicah Jetra 16327-6 Otroški voziček globok, prodam. — Paar, Medvedova 3. 16549-6 Šolske mape lir 1.05 komad, prodam. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Vsaka množina«. 16453-6 Prodam cca 50 korenin španskega bezga (holar). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16541-6 Pisalno mizo novo, belo pleskano — hrastovo jedilnico, narodni slog, in dober klavir, tudi prsamezno, Drodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16514-6 Snažno pohištvo dobro ohranjeno, štedilnike, ?ašperčke, železne peči, ko-esa, šivalne stroje, otroške vozičke, kakor tudi druge predmete stalno kupuje in prodaja Nova trg. »Ogled«, Mestni trg 3. vhod skozi vežo 16506-6 Weck in Rapid aparat za vkuhavanje in konzerviranje, s 60 kozarci in steklenicami, zložljiva postelja z žim.,ico, ki služi obenem kot miza, pomivalnik za kuhinjsko posodo, primeren za gostilno ln 5kilogramsko tehtnico z uteži, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16606-6 Kamenje za spomenike prodam. Javornikova c. 13. 16604-6 Otroški voziček športni, dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16650-6 Otroški voziček globok, moderen, prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra._16493-6 Ročne požarne aparate na peno dobite v Knafljevi (prej Dvorakovi) 13, pritličje. 16592-6 Kauč dobro ohranien, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16591-6 Kamera kvadratična, 10X15 Tessar. univerzalni povečevalnik in bogat pribor za temnico, prodam. Interesenti nsj puste naslov ▼ ogl. odd. Jutra pod »Kamera«. 16590-6 Kavarniške mize in kavarniško blagajno proda Kregar. Medvedova 8. Tel 24-44. 16586-6 Prodam hrastovo kredenco, čedno solidno delo; kuhinjsko mizo, mrežo za posteljo in skoraj nov športni otroški voziček. Detelova 6, za Sv. Krištofom. 16577-6 6 m3 trdih drv prodam. Poizve se: Oki-škega nI. 18, Kodelievo. 16576-6 Krznen plašč dobro ohranjen, poceni prodam. Na ogled četrtek in petek. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16574-6 Otroško posteljo lepo, prodam. »Frank«. Stari trg 19-1. 16573-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Marn, Mestni trg št. 17-111. 16562-6 2elezno blagajno štev. 2, težko 600 kg, zelo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16607-6 Kauče in otomane ugodno prodam. Gosposka ulica 11. Tapetnik. 16647-6 Perzijsko preprogo originalno, 2.50 X 1.62 m, prodam. Ogledati: od 11. do 12. in od 15. do 16. ure. Tržaška c. 41-11., levo. 16646-6 Prodam vel. omaro s predali, 1 polico, 2 dolgi mizi s predali, pripravni za mehanično delavnico, 1 vel. šipo, 2 izložbeni zrcali, 1 mlin za drobtine, 1 biliardet, 2 belo barvani postelji z 1 omaro, 2 pisalni mizi s predali, prazne sode, 2 brzoparilni-ka, več stolov, 1 garnituro pletenih stolov z mizo, 1 elektromotor KS. 1 železno roleto. Črnigoj, Glin-ška ulica 8. 16627-6 Dve kozi lepi, plemenski, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16659-6 Prodam nova vrata, okna za stranišče, kopalnice, poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16656-6 Otroško posteljico železno, z žičnim vložkom, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16664-6 Suhe jurčke in suhe lisičke kupujem po najvišji dnevni ceni. — R. Višnjevec, Florijanska 37. 16547-7 Stekleno steno ca 7—10 m dolgo, za pisarno, kupim. Ponuditi: S. Jurčič, trgovina. Banka Slavija, Ljubljana. 16545-7 Kupim dobro ohranjene bele snež-ke za dv e leti staro punčko. Naslov v vseh poslo-valnicah Jutra. 16556-7 Kdo prede dlako angorskih zajcev? ■ Sporočiti na naslov Fajdi- J ga, Sodražica. 16466-7 " Kupim Beseda L —.60. taksa —.60. t* daianje naslova «11 ta »ifrr I 1 — Steklenice oprane, medicinske in ie-lenke, kupi lekarna Baho-vec. Kongresni trg. 16461-7 Kupujem vse vrste cunj Šiviljske, krojaške odrezke po najvišjih cenah. Hrenova ulica 8._1551« 7 Parni kotel od 40—60 m3 za 6—12 atm. ter za kurjavo z žaganjem, v dobrem stanju, iščem. — Pcrudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kotel 50«. 16471-7. Divan ali kauč dobro ohranjen, kupim.— Poizve se v trgovini vina chianti, Gosposvetska 1. 10502-7 Polhove lisičje, dihurjeve in zajčje kože, surove, kupujem vsako množino. Smole losip. krznar, Ljubljana, Šelen-burgova 6. 16512-7 Kupujem krojaške in šiviljske volnene in bombažne odpadke po dnevni ceni. Hrenova 8. 16614-7 Antimon kupuje akumulatorska delavnica Jože Grajzar, Tyrševa cests 23. 16641-7 Ročni voziček štirikolesni, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16630-7 Kolesa Reseda t —.60. tak« —.60, Jaianif naslov* -'•' » »ifrr t 2.—. Žensko kolo prodam ali zamenjam za otroški voziček. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16440-11 Več koles otroških vozičkov, šivalnih strojev, 11 raznih harmonik in drugih predmetov, ugodno naprodaj pri »Promet«, nasproti križevniške cerkve. 16548-11 Moško kolo »Torpedo«, skoraj novo, prodam. Ogled: Gledališka 14 V., vrata 18 (od 14. do 15. ure). 16542-11 Eleganca, trpežnost in nizka cena odlikujejo renomirana kolesa »FREJUS* in »ROLA«, ki iih dobite v bogati izbiri pri »AB-KO«, Tyrševa cesta 34. 16533-11 Damsko kolo Se novo, zelo ugodno prodam. Sv. Petra c. 91-1. 16610-11 CORA TORINO « 1835 VERMOUTH CORA oltre 100 anni di farna slovir že nad 100 let. Damsko kolo prodam. Skladišče Figovec. 16580-11 Moško in damsko kolo skoraj novi, ugodno proda v ponedeljek trg. »OGLED« Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 16568-11 Italijanska kolesa Legnano \Vasit ter nemške znamke in vse pripadajoče dele prodaja ugodno Triglav, Resljeva c. 16. 16648-11 Radio Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za Šifro l 2.—. Radio ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Philips«. 16524-9 Avto, moto Beseda L —.60, taksa —.60. rr daianje oaslova ali za šifro l 2.—» Avto Mercedes-Benz, tipa 200, štiriosebni, s 4 popolnoma novimi pnevmatikami, takoj prodam po ugodni ceni. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16509-10 Prodam Fora luksus. Tip A, najboljši za predelavo na oglje, Mercedes-Benz 5 ton, Opel-Blitz 3tone, Magirus 3Vt tone, 1 gumo 5—19, novo, 2 gume 700—20, novo. — Križaj, Večna pot 29, Ljub Ijana. 16645-10 Dva osebna avtomobila manjšega in večjega, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avto«. 16643-10 Pohištvo Prodam več spalnih in kuhinjskih oprav. Kirmk Jože, mizar, Ljubliana, Zg. Šiška, Pod hribom 28. 15535-12 Prodam pohištvo (orehov les) in kuhinjo, zaradi izselitve. Poizve se: Tržaška cesta 11, mlekarna. 16456-12 Prodam pohištvo in vrtno opravo po ugodni ceni zaradi selitve. Ogled vsak dan od 13. do 16. ure. Hradec-kega c. 52, Ljubljana. 16484-12 Pohištvo (češnja), dobro ohranjeno, dva kauča, omara, pisalna miza itd., naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16622-12 Moderna spalnica orehova imitacija, naprodaj. Ogleda se lahko tudi v nedeljo. Zor Jože, miz. mojster, Aljaževa c. 14, Ljubljana VII. 16600-12 Moderno spalnico iz orehovih korenin proda Tanez Rožmanc, Podolnica-Horjul. 16618-12 Jedilnico s kaučem, event. s preprogo ali moško sobo, takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16616-12 Oblačila Smoking popolnoma nov in dobro obramene škornje, ugodno rrodam. Naslov v vseh po-slo\alnicah Jutra. 16413-13 Ženski plašč tcmnomoder, dobro ohranjen. prodam. Prekmurska ui 16. 16465 13 Zimska suknja »h rombi«, skoraj nova, površnik in dve obleki, ugodno naprodaj. Ogled od 14. do 16. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16543-13 Smoking nov in dobro chtanjene škornje, ugodno piodani. Naslov v vseh po-s.ovalnicab Jutra. 16529-13 Obrt Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro L 2.—. Dame! Trajno ondulaci/o na občutljive in barvane lase zajamčeno napravi po solidni ceni salon »Strgar«, Miklošičeva cesta, pri kolodvoru. Specialno barvanje las in trepalnic. 16480-30 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro t 2.—. Plohi! Prodam nekaj kubč m. raznega lesa: hrast, smreka, bukev, lipa in javor. Poizve se v gostilni Marenče, Dolenjska e. 20. 16596-15 Beseda T —.60, taksa —.50, Za daianje naslova ali za šifro I 2.—. Pristopim k dobremu podjetju z 10 tisoč l'rani. Ponudbe na ocl. odd. Jutra pod »Trgovec 10.000«. 11455-16 Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. — Obrnite se na: RUDOLF ZORE, Gledališka ulica 12. — Telefon 38-10. 16578-16 Iščem marke onstran meie. Plačam lire v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kompenzacija«. 16597-16 Hranilno knjižico krnetsko ali drugo, vloga ca. 22.000.—, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tra pod »Kmetska ali druga 80»,W. 16653—16 Če kupiš enonadstropno vilo v Spod-nii Šiški za lir 220.000.— si lOOVo z.-.varoval vrednost denarja. Hitre ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izredna prilika«. 16665-16 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Zimsko suknjo dobro ohranjeno, za manjšo postavo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zima v tujini«. 16474-19 Pozor! trgovci, hišni posestniki — kupim manufakturno trgovino, prevzamem inventar ali prazen lokal. Naslov v vteh poslovalnicah Jutra. 16525-19 Iščemo dvoriščni lokal ali stanovanje za skladišče in delavnico v bližini kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno delo«. 16589-19 Parcelo ali vilo — naokrog vrtovi — prodam. Lir 165.— m2. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kobaridska-Livar-ska«. 16515-20 Gostilno z inventarjem prevzamem na svojo koncesijo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V najem«. 16575-19 Oddam lokal in stanovanje, ali sam lokal ali samo sobo, čisto, sončno, prazno, za takoj ali 15. oktobra. Marica Cek, Ljubljanska ul. 35, Zelena jama. 16615-19 Vinotoč brez konkurence, dobro vpeljan, s stanovanjem, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika«. 16639-19 Vinsko klet Cantina di vino »Bouvier«, Celovška c. 50, event. tudi lokal, oddam. Več pri lastniku. 16657-19 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.— Proda se dobro ohranjena dvonadstropna hiša na Rakeku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Rakekc. 16432-20 Novo lepo večstanovanrsko hiso na periferiji Ljubi,ane, v bližini tramvajske postaje, z lepim velikim vrtom, zaradi družinskih razmer, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Renta 4°/o netto«. 16384-20 Nova hiša šeststanovamska, pri Sv. Križu, i odno naprodaj za 280.000 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16331-20 Gozd srednje zaraščen, ca 10 ha, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gozd«. 16481-20 Gozdno parcelo in poleg ležečo niivo, ki je primerna za pogozditev bližini Dol. Toplic, v izmeri 142 arov, prodam iz proste roke. Natančnejše informacije se dobe v trgo-v;ni Gregorc v Dol. Toplicah. 16434-20 Parcela 636 m2, ob Gnidovčevi ulici, za šmartinsko šolo, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16479-20 Kupim kjer koli prijazno hišico, primerno za upokojenca, do 30.000 lir. Kovač, Ljubljana, Večna pot 7. 10504-20 Kupim stanovanjsko hišico v ljubljanski okolici, plačam takoj v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 16497-20 Vilo krasno, enonadstropno, ob Tyrševi cesti, zamenjam za primerno parcelo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izredno«. 16595-20 Kmečko posestvo v Zdenski vasi - Dobro-polie, prodam. Informacije: Tyrševa 82, gostilna. 16582-20 Malo hišo dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami, oddam s 1. dec. dvema stalno nameščenima osebama. Jezerska 4, Sp. Šiška. 16603-20 V najem oddam takoj veliko kmetsko posestvo na bližnjem Dolenjskem. ZAJC LOJZE, Ljubljana, Gledališka 7. 16626-2« Parcelo krasno, za vilo ali hišo, v Koleziji. zamenjam za malo hišico v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 40.000«. 16638-20 Naprodaj imam v centru 2 trgovsko-stano vanjski hiši, vile in parcele izven centra. Pojasnila Jančar, Sv. Petra cesta 27. 16633-20 V centru mesta prodam trgovsko-stanovanj-sko hišo. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Hipoteka«. 16632-20 Parcele — hiše prodaja v raznih delih mesta najugodneje in najku-lantneje realitetna nišama ZAJEC ANDREJ, Tavčarjeva ulica 10, tel. 35-64. 16661-20 Stanovanje Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami oddam tistemu, ki rni plača najemnino za par let naprej. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16475-21 Trisobno komfortno stanovanje v novi hiši, zamenjam za cnosobno s kabinetom. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 16532-21 Mansardno stanovanje soba, kabinet, pritikline, oddam boljši družini, največ treh oseb. Idrijska 19. 16624-21 Dva trisobna stanovanja oddam takoj v Šiški pri novi cerkvi. Milčinskega ulica, nova hiša. Ogleda se dane* od 10. do 17. ure. 16655-.'' Stanovanja Beseda t —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali ?s šifro t 2.—. Lepo nagrado dobi, kdor preskrbi za 1. ali 15. okt. mirni stranki dveh oseb, eno-, dvo- ali trisobno stanovanje, event sobo s souporabo kuhinie. Ponudbe r.a ogl. odd. Ju tra pod »Nuino - odvetnik«. 16371-21a Dvo- ali trisobno stanovanje centru mesta, išče za 1. november dobro vpeljani modni ->t"';= Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >;Dam-sko krriaštvo«. 16539-21 a Enosobno večje aH v ">b- r-.z-"*e stino-vanje. iščem za takoi proti lepi nagradi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna 12«. 16553-21a Upokojenec brez otrok, išče enosobno stanovanje za takoj ali november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenec«. 14691-21« Enosobno stanovanje po možnosti s kopalnico, v bežigrajskem okraju, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novoporočenca«. 16658-21a Prazno sobo lepo. solnčno, s posebnim vhodom oddam tako] eno ali dvema solidnima giospodičiama. Naslov v vseh posl. Jutra. 16429-23 Opremljeno sobo oddam s 1. oktobrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16464-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu s 1. oktobrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16454-23 Oddam kabinet liienova ulica 12, I. nad-stiopje. 16544-23 Opremljeno sobo čisto in svetlo, s posebnim vhodom, oddam s 1. oktobrom ali pozneje. Staniče-va ul. 19-1. 16555-23 Opremljeno sobo z eno ali dvema posteljama, lepo in sončno, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16561-23 Sobo za 1. oktober bi dala starejšemu gospodu starejša gospodinja za skupno gospodinjstvo — ali sobo za dva gospoda. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 16473-23 Sostanovalko (-lca) sprejmem. Naslov v vseh pcslovalnicah Jutra. 16521-23 Gospodični oddam sobo z oskrbo ali brez oskrbe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16499-23 Sobo oddam takoj dvema osebama s hrano ali brez. Gallusovo nabrežje 7-1. 16495-23 Prazno sobo in manjšo opremljeno sobo, oddam skromni gospodični Podmilščakova 14, I. nadstr. 16527-23 Prazno sončno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam. Gorjup, Bežigrad, Staničeva ulica 20. 16526-23 Sobo oddam cUema gospodoma ali dijakoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16531-23 Dve opremljeni sobi s skupnim vhodom, oddam boljši mirni stranki 1. ok-tob: . Vila, Streliška 26. 16594-23 Opremljeno sobo it, pariraao, z vso osi-ho, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16*88-23 Sončno sobo opremljeno, oddam stalnemu gosnndu z dom^n hrano. Gruberjevo nabr. 16. _165^4-23 Sostanovalko v sredini mesta spreimem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16583-23 Prazno lepo sobo z balkonom, oddam zi takoi. Naslov v vseh poslovalnicah T-itra. 16569-23 Sobo moderno, sončno, s posebnim vhodom, oddam resnemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >či-sto«. 16565-23 Lepo sončno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, odd^m takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16611-23 Lepo sobo prazno ali opremljeno, sončno, posebni vhod, v bližini Tivolija, oddam gospodični. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 16599-23 Opremljeno sobo strogo separirano, z dvema posteljama, oddam. Tvrševa cesta 71-1._16621-23 Sobo poceni oddam starejši gospodični ali gospej s 1. oktobrom. Ogled vsak dan od 12. do 15. ure. Sp. Šiška, Kavškova 13-I-, desno. 16619-23 Opremljeno sobo za eno ali dve osebi oddam. Razpotna 6, Trnovo. 16654-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu za 115 Kr. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16649-23 Lepo prazno sobo v centru, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16629-23 Beseda t —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Prazno sobo s štedilnikom, iščem, ne predaleč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve odrasli osebi«. l6463-23a Sobico čisto, svetlo, išče gospodična. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »15. okt.«. I6415-23a Prazno sobo s posebnim vhodom, za takoj, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«. 16511-23 Opremljeno sobo eventuelno s hrano, po možnosti v bližini Srednje tehnične šole, išče akademik. Plača dobro! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Montanist«. 16470-23a INSERIRAJ V „JUTRU"! Prazno sobico ne predaleč od tramvaja, išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perifeiija«. :6503-23a Opremljeno sobo z dvema posteljama in eno z eno posteljo, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjer koli«. 16425-23a Starejša zakonca iščeta opreml-eno sobo s souporabo kuhinje takoj. Žena bi pomagala v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«. 16494-2 3a Boljšo sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, iščem za 1. oktober. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«. 14692-23a Veliko prazno sobo s p. > !om ali -■nosobno stanovanje, iščem za takoj. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Točna 166«. 16485-23a Sobo ? Iven- posteljama, v centru, za 300 lir, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljančan 301«. 16518-23a Opremljeno sobo v i arfileriiske kasar pr c.) iščem Po- nudbe na ogl. odd. Jutra pod »399«. l6536-23a Opremljeno sobo z eno ali dvema posteljama, event. s kompletno oskrbo, išče državna uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ~nd »Trž">čanVa«. l6570-23a Solidna gospodična išče opremijeno sobo, s souporabo kopalnice, v bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna 222«. 16612-23a Za akademika iščem sobo z dobro hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomoč s hrano«. 16609-23a Opremljeno sobo za tri boljše osebe v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa, čista«. 16598-23a Opremljeno sobo za 3 osebe iščem, event. z zajtrkom ali kompletno hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«. l6623-23a Sobo z dvema posteljama, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brat-sestra«. 166l3-23a Lepo sončno sobo opremljeno z dvema posteljama, išče za 1. oktober zakonski par. Plača do 300 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši Tjudje«. 16651-23a Boljšo sobo čisto, s souporabo kopalnice, s hrano ali brez, za dve solidni osebi iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«. l6635-23a Dijaške sobe Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _ 16500-22 Dijakinjo srednjih šol spreimem na brezplačno hrano in stanovanje. Pogoj: znanje kro-matične harmonike — no-talno. Miškec, Ljubljana 7, Medvedova 38. 16601-22 Glasbila Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro L 2.—. Pianino :jpim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 122«. 16554-26 Klavir črn, znamke »Strecher«. zelo ugodno prodam zaradi selitve. Naslov v vseh po-ilovalnicah Jutra. 16510-26 Kupim dobro ohranjen pianino. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pianino«. 16501-26 Harmoniko kromatično, krasno, prodam oz. zamenjam z doplačilom za klavirsko s 170 basi. — Istotam pouk harmonike vseh vrst, violine in drugih e' — Naslov »Glas- ba«. Ljubljana, Dred: «'