www.demokracija.si Št. 18, leto XIII. 1. maj 2008, 2,50 EUR H L SLOVENIJA IVAN ZIDAR IZRIVA MALE DELNIČARJE POLITIKA TOŽILSTVO ŽRTEV SPOLITIZIRANOSTI Demokracija Je zmanjševanje korupcije v državi res odvisno od komisije za preprečevanje korupcije, ki jo vodi nekdanji kriminalist Drago Kos, znan po vpletenosti I v afero Depala vas in olBRbnitem dostopu do Bflefonskih izpiskov? Vzpon in zaton celjskih grofov TELEFONIST NA CRN INTERVJU Dr. Gregor Gomišček Po treh letih so stvari bistveno drugačne DISKURZ Pavel Ferluga Zakaj Trst ni naš? 9771408049069 __ tedni k Demokracija Samsung SGH-M300: • teža:63 g • vel i kost: 80x40x 16,7 m m • čas pripravljenosti: do 230 ur • čas pogovora: do 250 ur • barvni grafični zaslon (65.536 barv) ■ GPRS • vgrajen digitalni fotoaparat • prostoročno telefoniranje preko vgrajenega zvočnika • MMS • zvočna beležka (diktafon) vgrajen radio Slika je simbolična Naročam tednik Demokracija število izvodov:_ Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9% popusta) (10% popusta) (20% popusta) * Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, Mivka 25, 1000 Ljubljana ali na faks 01 2447204. Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o., Mivka 25, Ljubljana NAGRADNA IGRA Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 4 dodatne aparate GSM. Nagradna igra traja do 31. maja 2008. Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 5 aparatov GSM Samsung SGH-M300. Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www. demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre). 1. Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006 2. Naročniki do 1.9.2006 TRETJA STRAN Prebliski in ukane Metod Berlec Septembrske državnozborske volitve so pred vrati. Vrstijo se tiskovne konference in predlogi za referendume pa tudi različni prebliski posameznih političnih akterjev. Najprej je vladna koalicija napovedala referendumsko odločanje o pokrajinah, sledila je napoved opozicije, da bo zahtevala referendumsko odločanje o komisiji za preprečevanje korupcije, ki jo vodi razvpiti nekdanji kriminalist Drago Kos. Če vlada želi z referendumskim odločanjem o pokrajinah narediti korak naprej k pokrajinski ureditvi in odločanje približati ljudem, želi opozicija z referendumom o komisiji za preprečevanje korupcije v javnosti ustvariti vtis, da pomeni odprava Kosove komisije to, da si vlada ne prizadeva preprečevati korupcije, ampak jo celo podpira. Seveda, pregon korupcije v državi ni niti približno odvisen od človeka, ki je v aferi Depala vas igral precej vprašljivo vlogo in se je še kot kriminalist nezakonito dokopal do telefonskih izpiskov novinarja Tomaža Ranča, ampak predvsem od za to pristojnih organov pregona - policije, tožilstva in sodstva. Pri tem ne smemo zanemariti niti klime v družbi, ki lahko s pozitivnimi zgledi pripomore k zmanjšanju korupcije in nasploh kriminala v družbi. Dogajanje, povezano z akcijo čista lopata, ki sicer še končana, je nedvomno veliko bolj preprečevalno vplivalo na širjenje korupcije v državi kot pa vsa leta delovanja protikorupcijske komisije, ki je bolj kot ne brezzobi tiger. Celo tisti, ki so bili še do nedavnega nedotakljivi, se zavedajo, da morajo spoštovati zakon, saj se jim v nasprotnem primeru lahko zgodi, da se bodo znašli v policijski marici in v središču zanimanja medijev. Nekateri zato zadnje tedne precej slabo spijo, saj naj bi bile aretacije glavnih predstavnikov gradbenega lobija po besedah poznavalcev samo uvod v nadaljnje akcije organov pregona. Obstajajo mnenja, da so bile aretacije Ivan Zidarja, Dušana Crnigoja in Hilde Tovšak politično motivirane, kar je neumnost, saj so omenjeni »blizu« različnim političnim opcijam. V predvolilnem času bo tako ena glavnih predvolilnih tem boj proti korupciji in klientelizmu ter s tem povezan boj proti tajkunom, monopolom in kartelnim dogovorom. Pomembno vlogo bo igralo omenjeno (ne)uspešno uzakonjanje pokrajin, sporna meja s Hrvaško, privatizacija državnih podjetij, inflacija, predsedovanje Slovenije EU in še kaj bi se našlo. Boj proti tajkunom in operacijo čista lopata ljudje najbolj povezujejo z Janševo SDS, zato je njen ugled v javnosti narastel. Največja vladna stranka se bo tako s Pahorjevo SD potegovala za relativno večino na volitvah. Če je bilo leta 2004 glavno soočenje Janša - Rop, bo tokrat verjetno Janša - Pahor. Druge stranke precej zaostajajo. Zares Gregorja Golobica je po javnomnenj-skih anketah praviloma na tretjem mestu, vendar daleč za SDS in SD. Še vedno se ukvarja s porodnimi težavami ustanavljanja lokalnih odborov. Nekateri, ki so vstopili v stranko, ker naj bi ponujala »novo politiko«, se že odvračajo od nje, saj spoznavajo, da stranko obvladujejo stari Golobičevi eldeesovski kadri. Jelinčičeva SNS spretno izkorišča nerešeno mejno vprašanje s Hrvaško za nabiranje volilnih točk Nekatere druge stranke ga pri tem poskušajo neuspešno posnemati. DeSUS si nabira podporo s soliranjem v vladi in z nasprotovanjem nekaterim projektom, ki jih je še do nedavnega podpirala. V SLS vlada precejšnje razočaranje, saj Bojan Šrot ni upravičil velikih pričakovanj, hkrati pa se je po nepotrebnem izpostavljal kot nekakšen branilec tajkunov. Njegovi napadi na premierja Janšo so stranki močno škodovali, saj so se ljudje začeli spraševati, ali je novi predsednik SLS sploh desnosredinski politik Mnogim je žal, da se je umaknil Janez Podobnik V NSi je novo vrenje povzročil nekdanji državni sekretar Marko Štrovs s predlogom za izredni kongres stranke, pametnih alternativ pa ni ponudil. V stranki nekateri nasedajo tezam levičarskih analitikov, da poskuša SDS uničiti NSi, kar je stara udbovska taktika pri uničevanju političnega nasprotnika z razdorom, saj sta ti dve stranki jedro sedanje vlade in njenega uspešnega delovanja. Zato bo v naslednjih mesecih potrebne veliko politične modrosti, da se ne bo nasedalo ukanam tranzicijske levice. Karte so odprte ... B Demokracija ■ is/xiii • 1. maj 2008 V predvolilnem času bo ena glavnih predvolilnih tem boj proti korupciji in klientelizmu ter s tem povezan boj proti tajkunom, monopolom in kartelnim dogovorom. KAZALO UVODNE STRANI_ 9 Sporna meja s Hrvaško razburja 10 Pogledi: Apeninski fenomen 7 7 Kolumna: Papeževa sporočila POLITIKA_ 72 Opozicijski izhodi v sili 75 Odgovornost Cerarjeve 18 Zakaj Trst ni naš? 20 Slovenski narodni vzpon SLOVENIJA_ 22 Opozicijska blokada pokrajin 25 Bogatenje na račun malih delničarjev 28 Kmetijstvo - posel prihodnosti? 30 Korak bliže Evro-sredozemski univerzi TUJINA_ 32 Slovenski parlamentarci v ZDA 34 Čakajoč končni volilni kader 36 Globus: Slovaška po poti evra 37 Tuji tisk: Abhazijske sanje INTERVJU_ 38 Dr. Gregor Gomišček DOMOZNANSTVO_ 42 Trubar in lubi Slovenci 46 Osebnosti: Grofje Celjski 49 Astronomija na Slovenskem 50 Naši kraji: Adlešiči 53 Slovo slavnega tenorja 54 Plečnikova odličja 2008 OGLEDALO_ 56 Film: Dokler naju jackpot ne loči 58 Avtomobilizem: Renault clio grandtour 60 Znanost: Epilepsija in zdravljenje 62 Šport: Preporod koprskih rumeno-modrih 64 Črna kronika: Sojenje za umor pred Globalom 66 Rumeno: Na vince z Atomik Harmonik 68 TV Kuloar: Razmajan Vroči stol 74 Novi prvi slovenski akademik DEMOKRACIJA, Mivka 25,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/24 47 205 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/24 47 200 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/2447 204 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Barbara Prevorčič, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Maruša Mihelčič, Ana Miillner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, dr. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek 4 75 Odgovornost Cerarjeve Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se je v tem mandatu ukvarjala z razmerami na državnem tožilstvu in morebitno odgovornostjo nosilcev javnih funkcij v obdobju 2000-2004, je sprejela poročilo o svojem delu in ugotovitvah. Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Andreja Velušček, agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 2,50 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Metod Berlec Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d, Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102 Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Demokracija • ia/xni • i. maj 2008 »Demokracija« je zaščitena blagovna znamka, last podjetja Nova obzorja založništvo d.o.o. Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki imajo s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št, 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD. Izid nekaterih rubrik je podprlo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Fotografija na naslovnici: Buenos Dias, fotomontaža 38 Intervju: dr. Gregor Gomišček Moje mnenje je, da so prodaje v času te vlade bistveno preglednejše, kot so bile v preteklosti, stvari pa so bistveno bolj urejene, kot so bile včasih. Večina prodaj namreč poteka prek javnih razpisov. 72 Opozicijski izhodi v siii Približno pet mesecev pred volitvami se v javnosti počasi oblikujejo glavne točke letošnje predvolilne kampanje. Kot kaže, bo podobno kot pred štirimi leti ena od osrednjih točk kampanje pred letošnjimi jesenskimi volitvami tudi korupcija. 25 Bogatenje na račun malih Ivan Zidar, znan iz akcije čista lopata in večinski lastnik družbe SCT, želi iztisniti male delničarje za drobiž. Zadevo rešuje sodišče, mali delničarji so skeptični. Kako se bodo stvari iztekle v prihodnosti? Demokracija Demokracija Demokracija Jmnf|urtfrAllflcm(inf ! _' BorütPg Katarin' ,BB'»tra, ^bljano WW. . s 1 Gma" d .... l? ro m h.. pVh„ » ' ~ ~ ~ " —■--i Tujina KONJIH 8 NOVIC portal., forum | Bio, Thac ^tani EKSKLU2,VNO danes SREDA IjpMjp—j It 03 IZ "n tehnologija If! « -008 SDS pred SO k°»°v»k, pr.m,ir lllllZ, ;p D\ '411 K 8'«do Tibeta - -008 Zo^m.kotvirmiruinn.voj,, 28 03 JOCi podprla novoflradnjo mariborsko 50 ni "»«dicinek® fakultete 28 03 -008 18 aprila začetek splošno zdravniško stavk O iS 03 08 I 0 kom*ntarjev Dnevne novice Simpozij Kultura, družba in tehnologija Včeraj in danes je v organizaciji Inštituta Pučnika potokal simpozij Kultura, aa In tohnologija. Razpravljavci, mod imi »o Številni ugledni misleci, so so et .ti razmerjem, ki ¡th obravnava nenska knjiga pokojnega Jožeta [ka Ta pojem kulture Stri na celostnost tur in človeSkega razvoja v času. v im živimo več » tesar-- èetrtek Simpozij z naslovom Kultura, družba In tehnologija FOTO: Gregor Pohleven Dnevne novice Na Brdo vabljen tudi kosovski premier Thaci Noformalncga sročanja zunanjih ministrov EU na Brdu pri Kranju so bodo Jutri udoložlll tudi ministri Iz držav Zahodnoga Balkana. Kot Jo prod začetkom sročanja potrdil predsedujoči zunanjim ministrom, vodja slovensko diplomacijo Dimitrij Rupol, Jo s Kosova vabljon promlor Hashim Thaci.... voč » premier Hashim Thaci to*« ■ Mm ' Dnevne novice SDS pred SD ____oddelki POTO: Reuters kolosej yvfcc sISvñÑ® www.kolosej. Kj» sporrf m opis film www.bsi.si Tečajna in menjali« te0 SDS pred su ra2V0j ssrss^gzr-% ■^.okratsKa stranka t w Pikov anketiranih. ... 0 KO drugigaftogakir náBug; v SKVSl KAfc rrfbdiue CERKOVNA ORDNINÜA. pTOH$í>/iWf!Í O.DOV.VOR i Wer feie on Cm Bug mWrimiBmiuda - l.taiaatoKg ' *' h Prcrckou mu H inu nalbane da],lnu w Oku c.ieuwPyfinuti N A praua eda Ordninga oit Naredba poilílptrKirft Grrkouna, (toy neruezh vsbtyrih riibdi ¿xmhib, »[tri. c Ii staukih. Netpoprei, de fca£c¡jBo. zh m Crr «".¿a befléda. tu fe, ta Poftiua.teSmu* J»£»*<*> F» Hpf 'liudc ti l, S --------j... ..... Crilufata Jptou dftr im iemk, !•« dc ič tuprauu Pry> diganeja uelilai sbaza, det slu inu otani, po trfem KferC-dianftui. gdcai Bug ic od £bhetka, to iuoio «hc^o inu VL?k>, uri nega Poftatii inu vtim Euangdiu ta Cciou: , datal rufnane. Inu hoshc takudtuii inu itakim Pridii smem.m mv:i vciikidpbmtijiu milofti,rayolofi>ii „, („I r bvn.HUH it. 1 HitloCakou,l»viM> liiljht £idi,ukupc stati inu perprmiti, dc nega prou ¿ofiu, ihtfty. Imali, na nega klrchc, tnoli, inu de nekimi uprau jokorsihtni Eicfladufi.Si 28.4.1758 seje rodil ameriški predsednik James Monroe, kije leta 1823 razglasil doktrino, ki sojo pozneje poimenovali Monro-eva doktrina: Ameriko Američanom! > 28.4.1945 je Narodni odbor slovenskih demokratičnih stranks posredovanjem škofa Gregorija Rožmana zahteval od Rupnika, naj odstopi in mu izroči upravo pokrajine, vendar se je Rupnik čez dva dni razglasil za poveljnika Slovenskega domobranstva. > 29.4.1899 se je rodil ameriški pianist, skladatelj in vodja orkestra Duke Ellington. Poleg Louisa Armstronga je najpomembnejši džezovski glasbenik. > 29.4.1980 je umrl angleško-ameriški filmski režiser Alfred Hitchcock. Rekel je: »Filmska drama je resnično življenje, iz katerega so izločeni dolgočasni deli.« > 29.4.1991 je načelnik Republiškega štaba TO Janez Slapar izdal odredbo o varovanju učnih centrov na Igu in v Pekrah. > 30.4.1534 je angleški parlament sprejel prvega iz skupine zakonov, ki so priznavali Henriku VIII. naslov »edinega in vrhovnega poglavarja Angleške cerkve«. > 30.4.1789 je postal George Washington prvi predsednik samostojne države ZDA. > 30.4.1991 je SDZ zahtevala, da pride do osamosvojitve Slovenije že do 30. aprila 1991. > 1.5.1886je policija krvavo zadušila delavske demonstracije v Chicagu. Čez tri leta so zato sklenili, da se od leta 1890 dalje slavi 1. maj kot mednarodni delavski praznik. > 1.5.1890 so prvič na Slovenskem v Ljubljani, Mariboru, Zagorju, Trstu, Borovljah in v Beljaku praznovali 1. maj. Takšna praznovanja so bila nato vsako leto. > 1.5.1945 je četrta armada JLA skupaj s slovenskimi partizani osvobodila Trst. Zasedla je slovenske etnične meje, znotraj katerih so, največ v mestih, živeli tudi številni Italijani. > 1.5.1976 sta se po splošnih volitvah znova združila Severni in Južni Vietnam. > 1.5.2004 je bila Slovenija sprejeta v Evropsko unijo. > 2.5.1846 je v Maribor pripeljal prvi vlak po novozgrajenem delu železnice od Šentilja. > 2.5.1989 je Madžarska kot prva država vzhodnega bloka odprla svoje meje proti zahodu. > 3.5.2000 je državni zbor izvolil za mandatarja za sestavo vlade Andreja Bajuka. > 4.5.1904 so inženirci ZDA začeli kopati Panamski prekop. > 4.5.1991 je podmladek Slovenske demokratične zveze objavil apel pod naslovom Demos, kje imaš razum?. Začeli so: »Pozivamo vse stranke v Demosu, njihove veljake in druge, naj prekinejo vse medsebojne spore oz. naj jih pozabijo v času osamosvojitve Slovenije...« POGLED NAZAJ (OD 28.4. DO 5.5.) Okupacija Japonske Japonska se je vdala septembra 1945, ko so ZDA vrgle na Hirošimo in Nagasaki atomski bombi, okupacija Japonske pa se je uradno končala 18. aprila 1952. Ameriška okupacijska politika je imela dva cilja: demilitarizacijo in uveljavitev demokracije. V japonski ustavi so zapisali popolno demilitarizacijo japonske vojske in mornarice, uničili pa so tudi vsa vo- jaška skladišča. Ko so leta 1947 sprejeli novo ustavo pod ameriškim vplivom, so v njej razširili osebne svoboščine. Cesar je še ostal na čelu države, vendar brez izvršilne oblasti. Zakonodajno oblast je dobila dvodomna skupščina. Japonska ustava izrecno zavrača vojno. Po nekaterih razlagah dopušča samo samoobrambo. Japonci so sicer ustanovili samozaščitne enote, vendar pa porabijo za obrambo veliko manj kot zahodne države. Tekma za Trst Ko se je 29. aprila 194S vdala nemška vojska v Italiji, sta v »tekmi za Trst« v mestu začela vstajo slovenska partizanska komanda mesta Trst 9. korpusa z delavskimi bataljoni in italijanski tržaški odbor narodne osvoboditve (CLN) z dotlej kolaboracionistično Mestno stražo (Guardia civica). V medsebojnem obračunu je bila slovenska stran močnejša in je porazila nasprotno stran, še zlasti ko sta 30. aprila v mesto prodrla 4. armada in 9. korpus Jugoslovanska vojska v Trstu Edinke nase Jugoslovanske Armade osvobojajo Trst. V borbah z ostanki naci-fasistov in njihovih hlapcev s protinemško krinko bijejo združeni jugoslovanski narodi poslednjo bitko za Trst in za zadnjo ped Slovenskega Primorja. Primorski Slovenci, zavedajte se odločilne važnosti tega trenutka I Gre za uresničenje nase davne želje po svobodi in trajni združitvi z ostalimi Slovenci in Jugoslovanu Gre za srečno prihodnjost nas vseh in vseh bodočih rodov. Primorci, napočil je trenutek svobode. Vsi na noge I Vsi v Jugoslovansko armado - naso osvoboditeljico! Vse, kar premo- ter osamila nemško posadko na nekaj postojank (sodna palača, grad sv. Justa). 2. maja se je v mesto pripeljala zavezniška vojska in takoj prisilila k vdaji tudi ti postojanki, tako da je bil Trst tistega dne v celoti v jugoslovansko-angloameriški posesti. Upirala se je samo še nemška posadka na Opčinah, vendar se je 3. maja vdala tudi ta. Dogovor na Račjem otoku V nedeljo, 28. aprila 1991, so se predsedniki Demosovih strank in nekateri člani izvršnega sveta sešli v brunarici na Račjem otoku na Brdu pri Kranju. Do sestanka je prišlo na pobudo Igorja Bavčarja in Janeza Janše zaradi zamude vlade pri pripravah na osamosvojitev. Z vidika osamosvajanja je šlo za eno pomembnejših srečanj. Dobesednih zapisov srečanja ni, obstajata pa pripovedi dveh udeležencev, Jožeta Pučnika in Janeza Janše. Jože Pučnik: »Ko smo se zbrali v baraki na Račjem otoku na Brdu, sem pravzaprav v uvodu kot predsednik Demosa orisal to situacijo in postavil dilemo, da smo prišli s političnim razvojem v tako odločilno fazo, da zavisi od našega odločanja in od naše moralne in politične pripravljenosti, ali bomo to zgodovinsko šanso Slovenije izrabili ali jo pa bomo zafurali. Vem, da sem uporabljal precej patetične besede in prešel na zastavitev vprašanja vsakemu od predsednikov, ali je pripravljen v svojem imenu in v imenu stranke, ki jo je predstavljal, prevzeti vso politično, pravno in moralno odgovornost za vse konsekvence, do katerih bi lahko prišlo v postopku osamosvajanja. Takrat ni bilo povsem jasno, kako bo reagirala armada. Na sestanku smo izhajali iz dileme, da se vodstvo Demosa mora odločiti, ali je pripravljeno eventualno tvegati tudi svojo glavo ali pa za drugo skrajnost, če tukaj odpove, preiti v slovensko zgodovino kot največja reva, kot nekdo, ki je neko zgodovinsko možnost zapravil. Vprašal sem vsakega od predsednikov, ali je pripravljen to odgovornost tudi prevzeti, in moram povedati, da smo imeli na koncu izjave vseh predsednikov, da prevzemajo to moralno, politično in pravno odgovornost za vse korake.« 70 Demokracija • 18/xiii • 1. maj 2008 ODZIVI IN MNENJA 93.S m G • RENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. UP*»? SoBBL k racija št. 14/3 Vzpon demokratov (1) Odgovorni urednik Demokracije je na tretji strani predstavil najnovejše trende v naši politiki. Slovenija bi veliko pridobila, če se bodo dobri trendi nadaljevali, a tudi drugi del pomladne opcije bo moral izboljšati pričakovanja. Izpostavil bom še prispevek dr. Petra Jambreka Čas za razbitje enoumja, v katerem piše, daje bila laž glavni del komunistične propagande. Slovenijo so razdelili na delavski razred in njegove sovražnike. Današnja opozicija pa sestavlja fronto proti vladni koaliciji in mediji so najboljše sredstvo za zavajanja in laži. Poglejmo napade odgovornega urednika Dela, ko celo govori o Janševem cunamiju v DZ in populističnih potezah glede gospodarstva ter inflacije. Onemogočanje gradbenih lobijev na račun javnih financ in reševanje socialnih razlik naj bi bil torej populizem? Osrednji dnevnik že več kot leto dni vodi inflacijsko kampanjo. Del stroke, ki je tudi sedel na inflacijski val, je že sestopil, tega namestnik odgovornega urednika Dela še noče sprejeti. Pred volitvami je verjetno glavni cilj »leve« opcije blokovska delitev Slovenije. Četudi SDS na jesenskih volitvah dobi največ glasov, računajo, da ji ne bo uspelo sestaviti vlade. Glede na izide predsedniških volitev, podporo medijev in seveda dela strokovne javnosti številni aktivisti napovedujejo prevzem oblasti. Res imajo tudi nekaj novih obrazov, a jedro še vedno tvorijo kompromitirani kadri dvanajstletne vladavine na petinštirideset let podlage. Nestrpna Liberalna akademija poskuša že pred volitvami vzpostaviti novo dolomitsko enoumje. Volivci »desne» opcije imajo najboljšo potrditev v dobrem delu sedanje vladne koalicije. Veliko je zastavljenih projektov, ki se bodo še leta izvajali. Dokazali so, da ima Slovenija dve vladni garnituri. Da nimajo v lasti in oblasti kapitala in glavnih medijev, je za vse dobro premišljene, tudi še neodločene volivce, ki pa ne nasedajo agresivni propagandi, izbira celo olajšana. Afere, ki so nastale z izdajanjem osebnih in državnih interesov, so že udarile nazaj. Usklajeno delovanje predsednika države in vlade je spodbudno, a v drugem delu predsedovanja EU so zaželene tudi izstopajoče aktivnosti, saj Francija za svojih šest mesecev že pripravlja atraktivna dejanja (čas naših volitev). Strinjam se s Petrom Jambre-kom, da je prišel čas za novi dnevnik. Mislim pa, da je to projekt za čas po volitvah. Novi dnevnik bo verjetno doživel lažno tajkuniza-cijo s strani medijskih monopolistov. Volilni kampanji bi to lahko celo škodovalo. V mirnejšem času po volitvah bo to lahko izziv za nevtralni kapital, tudi za kakšno uveljavljeno tujo medijsko hišo. In parlamentarna demokracija bo lahko tudi s pomočjo medijske pluralnosti polnokrvno zaživela. Ernest Pušnik, Hrušica Kot da bi se pisalo leto 1948 S čudnimi občutki sem v oddaji Tarča 10. aprila spremljal razpravo o propadlem poskusu zakona, da bi po 17 letih vendarle končali z denacionalizacijo. Ne le iz te razprave, ampak nasploh je vse bolj opaziti fenomen, kako se danes za človekove pravice zavzemajo prav tisti, ki so jih v času svojega vladanja na vse načine teptali in ki še za tovrstne oškodovance in nasploh za njihova zla dela ne najdejo trohice opravičila in tudi ne zahvale prizadetim za polstoletno rabo odvzete lastnine. Nasprotno, znova smo se prek TV prepričali, kako nekaterih, ki še nemara hranijo rdeče knjižice, sla po nevra-čanju (beri: jemanju) ni minila. Vsaj tak občutek sem dobil, ko sem poslušal levo stran avditorija, kjer bi se vsaj eden glede na leta moral malce spomniti spremljajoče tragike komunističnega jemanja. Oba mlajša sogovorca z leve strani - tudi na ekranu, ki sta znanje o idealni brezrazredni družbi pridobila prek »pranja glav«, pa sta z enako ihto skakala v besedo sogovorcev na nasprotni strani avditorija, ki so bili ugledni pravniki (celo dva nekdanja ustavna sodnika) in so argumentirano ter smiselno zagovarjali čimprejšnje končanje te naše komunistične sramote. Lastnina je nedotakljiva in je kot taka »sveta stvar« v vseh verstvih in pravnih naukih sveta. In prav to sta v preteklosti »prezrla« oba totalitarna režima, ki sta zavladala tudi pri nas. Zasebno imetje se torej ne sme in ne more jemati nikomur in nikjer na svetu. Kršitve te svetosti se v svetu še dandanes strogo kaznujejo, ponekod celo s sekanjem prstov, rok in celo glav. Čemu je torej pri nas po 17 letih zakona o popravi tovrstne krivice pri nekaterih toliko negodovanja in zaviranja pri vračanju odvzete lastnine? Vsi v svetu, ki nimajo več komunizma ali kakega drugega totalitarizma, danes vedo in so vedeli tudi takrat, da zakonita lastnina pripada izvornemu lastniku in da jo je, če je delinkvent odkrit, ta dolžan vrniti. Pri vračilu ukradene lastnine se ne morejo delati nove krivice, pa naj bodo oškodovanci kmeti, industrialci, grofi ali Cerkev ne glede na to, ali ti sedaj vrnjeno lastnino potrebujejo ali ne. Kot drugo za ta večer navajam T V Odmeve, kjer smo na isto temo spet v živo videli na smrt obsojenega profesorja Ljuba Sir- Demokracija ■ 18/XIII • 1. maj 2008 ca, ki se prav tako bojuje z mlini na veter, kar je dejansko primeren izraz za naša sodišča. Evropsko sodišče mu je za dolgoletno čakanje sicer prisodilo 20.000 evrov utehe v breme Slovenije, a to njegove zadeve in bremena z naših sodišč ni odmaknilo. Sam poznam primer, ki premore še enkrat daljšo dobo sojenja. V obeh TV-oddajah se je znova pokazalo, da imamo v našem sodstvu bipolarnost. Eni sodniki so še »stara garda« z ideološkim predznakom, drugi pa so že iz vrst, ki jih ta ideologija ne zanima. Menda smo si edini, da je prav zaradi tega nastal »sodniški ping-pong« v zadevi že itak nesrečnega Sirca in še seveda koga. Kakšnemu podobnemu primeru pa botruje tudi korupcija in kli-entelizem, kot smo slišali v Tarči, saj so prvi lastnino dobili vrnjeno nekdanji »veliki« komunisti. Rajko Topolovec, Ptuj Kučan proti Ruplu Najprej se Vam zahvaljujem za objavo zadnjega odziva na poziv tov. Štrajna! Nedvomno velja, da Demokracija objavlja (mnogo!) tistega, kar želijo drugi zamolča-ti! Res mi je žal, da je Demokracija samo tednik, kajti toliko je ► mLPŠKhVAL Radio Alpski val www.alpskival.net 105 3811 886 f 05 3811 674 71 ODZIVI IN MNENJA ► tega, kar želijo zamolčati častilci enoumja, za katere dokazano velja, da skoraj v celoti obvladujejo slovenski medijski prostor. Odzivam se na odziv nekoč prvega in še vedno aktualnega udbovca tov. Milana Kučana, ki ga je sprožil odgovor dr. Dimitrija Rupla na prvotne Kučanove jugonostalgične blodnje. Glede na Kučanov dolgi udbovski pedigre je nemogoče na kratko povzeti delček njegovega zelo spornega proudbovskega političnega delovanja. Ni dolgo nazaj, ko je prvi ju-gonostalgični udbovec z drhaljo enako mislečih vazalov komaj ujel zadnji vagon demokratičnega vlaka drugače mislečih, potem ko mu ni uspela podla nacionalna izdaja vseh, ki smo se iskreno bojevali za samostojno Slovenijo. Če ne prej, bo o Kučanovi izdaji po predaji orožja slovenske teritorialne obrambe agresorski JLA nedvomno spregovorila zgodovina. Ob hipoteki narodnega izdajalca nam drugače mislečim enako misleči komunistični vazah želijo namišljeno veličino jugonostalgičnega Milančka prikazati celo kot glavni steber mirne in uspešne osamosvojitve RS. Licemerno sprenevedanje, ki žali zdravi razum! Ni dolgo, ko je prvi jugonostal-gični udbovec pred avditorijem enako mislečih vazalov javno razpredal, da je drugače misleče treba najprej diskreditirati, nato diskvalificirati in po potrebi tudi ^¡fe^ 102.1 jRadio %50 V i V A/ M .Sobota tek02/537-1949 Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 194-9 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 http:/Avww.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com 72 RADIČ 1 96,4 MHz Slovenske gorice ft Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20, /20 /3 24, fax: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: rodio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radio-rsg.si RApj^DM EV 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 Mhz UKV, STEREO, RDS likvidirati. Za likvidacijo drugače mislečih so zločinski enako misleči udbokomunisti ves čas uporabljali tudi udbovsko pogojene državne norišnice, še posebej po tistem, ko jim je Goli otok zašel v stečaj'. Ni dolgo, ko je prvi jugono-stalgični udbovec javno samo-všečno razpredal, da bo njegova politična zapuščina krepko preživela njegovo telo, čemur se ne čudimo, če vemo, da je prvi udbovec obdan z najrazličnejšimi rovtarskimi udbovci, ki so še ne dolgo tega proti paranoično namišljenemu notranjemu sovražniku kot politično policijo zlorabljali udbovsko naslednico v politične namene. Ni dolgo, ko so se enako misleči imetniki trajnega mandata, ki so pred časom 'v imenu ljudstva' redno sodili po nareku udboma-fije, vsako leto do tal priklanjali pred namišljeno veličino prvega jugonostalgičnega udbovca, pri tem pa poskrbeli, da je bila iz vsakega sodnega spisa izbrisana vsaka navedba, ki bi lahko vrgla dolgo senco na sicer majhno podobo nekdaj vsemogočnega prvega udbokomunista SRS. Darja Novak Krajšek, voditeljica gospodarskega oddelka največjega okrožnega sodišča v državi, ki je še pred dnevi zagovarjala plačni upor imetnikov trajnega mandata, je nonšalatno izjavila, da si iz sodnih spisov spravlja na varno obremenilne listine o zelo pomembnih ljudeh! Kako že gre tista - bilo kuda, udba svuda! Ni dolgo, ko se je jugonostal-gični Kučanov Milan kot lastnik zamrznjene komunistične izkaznice cez noč' zavihtel iz blatnih škornjev prvega partijskega funkcionarja v salonske čeveljce vodje prihvatizacijskih kapitalističnih udbotajkunov Foruma 21. Ni dolgo ... Ni dolgo ... Franc Trunk; Lucija Gejevski filmi ali otroci? Pogovor in ne zagovor s predsednico komisije za akcije v nadzornem svetu Filmskega sklada terja kar retorično vprašanje. Odgovorno pojasnilo, kdo ima prednost. Letos povečana sredstva ministrstva za kulturo dajejo možnost za obe akciji. Omenjena komisija že nekaj let vztrajno in brez relevantne obrazložitve odreka sleherno podporo potujočemu festivalu športnih filmov, ki volontersko deluje med mladimi tako doma kot tudi med našimi rojaki v zamejstvu. Izbrane programe je videlo že več kot 40.000 šolarjev. Predstave vodijo otroci sami, v pridruženem programu pa sodelujejo naši vrhunski športniki. Poleg filmske vzgoje se gledalci tako navdušujejo tudi za šport in s tem posredno za zdrav način življenja. To hvalevredno pobudo omenjena komisija tudi letos nagrajuje z zadnjim mestom med 50 prosilci. Prav je, da ima človeška različnost enakopravne možnosti v celostni kulturi našega bivanja, tudi gejevski festival tujih filmov, najbrž pa ima prav tudi mnenje »samopašnih in arogantnih vse-znalcev«, kot imenuje kolumnist-ka v Delu člane nadzornega sveta FS, ki lahko podvomijo o pošteni razdelitvi družbenih sredstev. V kontekstu vnovičnega frontal-nega napada na delo FS ta sicer skopo odmerjena beseda o gejih in otrocih zavaja bralce Dela in izzveni samo skrb vzbujajoče. Jože Pogačnik, režiser, član nadzornega sveta FS RS Demokracija • 18/XIII • 1. maj 2008 Islamski veljaki niso iskreni! Morda bi bilo bolje: Islamski vrh ni iskren, ni verodostojen! Ko prebiram časopise in primerjam svoje izkušnje iz bolj ah manj islamskih dežel, ugotavljam, da islam ni za spravo, ni iskren do drugih vernikov ali nevernikov oziroma drugače verujočih. Islam je še vedno za pobijanje nedolžnih ljudi. Dnevno, in to že leta, gledamo, poslušamo, kako se je nekje razstrelil te-rorist-samomorilec, ki je vedno islamske vere. Tako je največkrat napisano: razstrelil se je islamski samomorilski terorist in ubil toliko in toliko nedolžnih ljudi. Zakaj je to storil? Samomorilske akcije se dogajajo prav tam, kjer je največ ljudi, in učinek je vedno prevelik, saj navadno umirajo nedolžni ljudje, med njimi otroci, ženske ... Pred dnevi smo lahko gledali in poslušali zgodbo v Afganistanu ter videli in slišali mladega samomorilca, ki so ga vodilni pripravili k tako noremu, ne le noremu, ampak ostudnemu dejanju, za katerega pa ti mladeniči največkrat niso sami krivi, ker imajo oprane možgane, zato so vedno krivi njihovi vodje, ki so navadno fanatični islamisti, vsaj tako sami poudarjajo. Osebno sem videl in doživel na tisoče pripravnikov za samomorilske akcije. Ubijali naj bi vse, kar ni muslimansko! Ubijali naj bi vse nevernike, to so vsi, ki niso muslimani! Mladi samomorilci tako dejanje storijo v imenu Alaha. Nikoli nisem prišel do dna, ali jim taka dejanja dovoljuje Koran. Evropejci moramo začeti razmišljati po evropsko, nikakor se ne smemo pustiti voditi skupinam teroristov ne glede na to, kdo so in od kod prihajajo. Človekove pravice, ko gre za terorizem, moramo pustiti ob strani. V Delu pod naslovom »Mohamed vrača udarec« pišejo o aretaciji treh islamskih skrajnežev na Danskem, ki so grozili z ubojem urednikom časopisov, ki so pred nekaj več kot dvema letoma objavili karikature Mohameda. 14. februarja letos pa je bil v Delu objavljen članek, v katerem piše, da je bila na Danskem v več časopisih ponovljena omenjena karikatura. Ta ponovitev je dokaz zrelosti danskih časopisov, ki so z množično ponovitvijo omenjenih karikatur demonstrirali svobodo tiska, ki je v muslimanskih deželah ni. Saj se vendar ne smemo prepustiti diktaturi teroristov in »varuhom« islama! Prav je, da so to storili, potem ko so našh teroriste, ki so načrtovali uboje, kar naj bi tudi muslimanska vera prepovedovala! Tega ne vem zagotovo, ker so neverniki vsi, ki niso muslimani in kot take naj bi jih pomorili. Le zakaj in na čigav ukaz? Sklepam, da islamska vera to dovoljuje, saj nikoli nihče od vodilnih, npr. v Iranu ali Savdski Arabiji, takih krutih dejanj ne obsodi. Verjetno pa je prikazovanje kakšnih hujskaških filmov z nacionalistično in protiversko vsebino prav tako spodbujanje nasilja. Objava nekaterih sličic pa ni žalitev! Pojavil se je tudi Osama bin Laden, ki je pozval vse muslimane (ne vem, ali je mislil prav vse, npr. šiite in sunite, ki se prav te dni na veliko pobijajo med seboj), naj se bojujejo proti vsem nevernikom, tokrat pa je posebej zagrozil vsem prebivalcem Evrope. Izkušnje, ki sem jih doživel v Aziji, kjer so trenirali na tisoče mladih fantov in jih vzgajali za samomorilske napade, bolj ah manj prisilno in s posebnimi obljubami mladim v tem in onostranskem življenju, so bile pretresljive. Sedaj govorimo o karikaturah in o protestih zoper njihovo objavo, nihče pa ne obsodi protestov muslimanov po svetu, ki so bili kruti do skrajnosti in niti približno tako nedolžni kot objava karikatur! Seveda je žalitev vse, kar v neki veri ni dopustno, toda kar počnejo muslimani po svetu, prav tako ni dopustno, saj presega vse norme normalnega življenja. ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM Ob grožnjah skrajnega islama se praviloma nikoli ne oglasijo npr. islamski vodje, čeprav bi morah vsako tako grožnjo obsoditi. Na raznih protestih muslimanov smo lahko videli pravo razboj-ništvo, huliganstvo, barbarstvo, žaljenje, sramotenje in ne vem še kaj vse. Z gorivom so pohvali in zažigali zastave, pljuvali nanje, jih teptali, zažigali lutke, npr., Bu-sha, danskih in drugih osebnosti. Zažigali so veleposlaništva, avtomobile in nihče ni povzdignil glasu proti takemu barbarstvu. Zakaj nihče kljub svobodi tiska ne sme pokazati neke fotografije, ki ni nikakršna žalitev, le prikaz nekega časa v skromnih oblikah? Zažiganje državnih simbolov, pljuvanje po njih, uničevanje vsega, kar jim pride pod roke, je hudo barbarstvo in je obsodbe vredno! Je to dovoljeno? Je to opravičilo za karikature, katerih objava muslimanom ni bila po volji? Nikakor ne! To je izsiljevanje, in če se to dogaja nekje daleč, kjer ljudje morda niso dobro poučeni, ampak nahujskani od svojih vodij, morda premalo pismeni in niti ne poznajo prave resnice, zakaj Evropa dopušča tako divjanje? Zakaj se to dogaja v krajih, kjer so islamisti dobili zatočišče? Zakaj tam, kjer sedaj svobodno in prav gotovo lepše živijo, kot v deželah, iz katerih so prav zaradi nesvobode, zatiranosti, bede in celo lakote zbežali? Zakaj zahtevajo življenje po svojih pravilih, ko pa v njihovih državah, npr. v Iranu, v Savdski Arabiji in drugih muslimanskih državah, nima nihče pravice zahtevati drugačne vere, dovoljena je samo muslimanska? Zakaj torej dovoljujemo dvojno moralo? Kdo je Al Kaida, zakaj hoče ta organizacija uničiti Zahod in zahodno civilizacijo, kdo ji daje tako pravico? Zakaj se islam ne ogradi od takega divjanja? Če se islam ne more demokratizirati, naj pusti druge na miru, ne pa da hoče s silo spremeniti prenekartero državo v islamsko. Evropejcem, ki večinoma lepo živijo, ne povedo, kaj se v resnici v Evropi dogaja. Ko bo prepozno, bo huje, ker tedaj bodo začeli obračunavati med seboj, to je neizbežno, če ne bomo ukrepali pravočasno! Silvan Štokelj, Ljubljana Demokracija % 5 I \ Filozofi in populisti! Marija Vodišek 1 Filozofija naj bi pomenila v grščini: philos-prijatelj, sophia-modrost. Po Sokratu filozofija pomeni ljubezen do modrosti oz. do resnice. Filozofov je kot listja in trave. Mar vsi uresničujejo ljubezen do modrosti in resnice? Je vsak, ki se je učil filozofije, že filozof? Važno je tudi, kako posamezni slušatelji dojamejo in sprejmejo filozofske nauke, ki se z zgodovino spreminjajo. Kakšna je odgovornost filozofov v primerjavi z »navadno« populacijo? Nikakršna, ker so mnogi samo »fi-lozofastri«. Slednji pogosto podcenjujoče gledajo na tiste, ki jih ne prištevajo v navidezno »elitne« vrste, in jih zaničljivo označijo za populiste. To pa je, vsaj po njihovo, žaljivka, čeprav v resnici to ni. V Delovem sobotnem uvodniku 19. aprila urednik Janez Markeš za populista opredeli Janeza Janšo in političnega favorita Boruta Pahorja. Za favorita ga je razglasil urednik Dela. Pojem populizma so zmaličili prav filozofi oz. filozofastri. Praviloma je populist oseba, ki izhaja iz naroda in deluje za narod. Grški filozof Sokrat (470 pr. n. š.) je kritiziral sofista Protagorasa in Gorgiasa, ki sta le s podkupovanjem dosegla, da sta imela vedno prav. Zaradi svojega vpliva 1 na mladino je bil obsojen na smrt in je moral popiti strup. Rimski stoiški filozof Seneka (4 pr. n. š.), Neronov učitelj, je svoje življenje končal s samomorom. Kje pa so naši filozofi? V Liberalni akademiji se kar gnetejo. Kdo jim je podelil status akademije, ali so se kar sami tako poimenovali? Povsod v : normalnem okolju je akademija družba pisateljev, znanstvenikov in umetnikov. Je v Liberalni akademiji kdo, ki spada v : to kategorijo? Ali kaj koristnega storijo za narodov »blagor« | ali pa so predvsem kritizerji sedanje vlade? Kaj pa mediji? No, ti so razen dveh, treh izjem v službi nasprotnikov sedanje vlade. Pa ne le brezplačniki, med katerimi najdeš tudi kaj dobrega in resničnega. Glavni rušilec te vlade je dnevno časopisje, J začenši z Delom, ki »misli širše«, vendar je v pravem pomenu besede »vklenjena raca« svojih nadzornikov. Praviloma so sobotni urednikovi uvodniki samo nadaljevanje tedenskih De-lovih napadalnih člankov Primer: v četrtek, 17. aprila, na 3. I strani Delov nadzornik, pravnik Stojan Zdolšek v članku Olge Cvetek na široko našteva vse »prekrške« predsednika vlade Janeza Janše in mu jemlje pravico do javnega izražanja. Mar predsednik vlade ne sme odgovoriti na proti sebi naperjene klevete? Kako se je prav ta pravnik izražal na Vročem stolu, 18. februarja! Slovenski politični favorit Borut Pahorje na fotografiji njegove »ure motivacije« s shoda SD v Celju videti kot pred 214 leti francoski revolucionar G. J. Danton, ki je (kakor danes B. Pahor) hotel Francozom ponuditi druge vrednote, pa so ga njegovi poslali na giljotino. Sicer pa naj nam Pahor že enkrat pove, katere VREDNOTE ponuja Slovencem. Prvi uradni obisk slovenske vlade s premierjemm Janezom Janšo na Japonskem je v Delu omenjen na 8. strani, medtem ko ga svetovni mediji objavljajo na prvih straneh. Tudi to je del predvolilne propagande časnika, ki misli širše. 18/5UII- 1. maj 2008 7 3 LJUDJE Politični semafor Napoveduje V slovenskem finančnem sektorju je bančni sistem razmeroma dominanten, zato je verjetnost, da se svetovna kriza prenese tudi k nam, velika, meni Pahorjev »svetovalec« Mitja Gaspari. Finančna kriza, ki se je pojavila v ZDA in v kateri so se najbolje znašli »veliki igralci«, po njegovo šele prihaja v Evropo. Njena glavna značilnost je, da se težave vračajo tja, kjer so se začele, a so jih želeli razpršiti drugam, torej k bankam, še dodaja Gaspari. Preverja Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je pozitivno presenetila z nenapovedanim obiskom gradbišča pediatrične ter nevrološke klinike ter od odgovornih terjala pojasnila o poteku del. Z ogledom je bila nezadovoljna, saj je ugotovila, da se dela izvajajo prepočasi. »Ob takem tempu dela na zgradbi nove pediatrije ne bodo končana niti v dveh letih,« je ocenila, predstavnike podjetja SCT in IMP pa opozorila, da z deli zamujajo. Skrbi Zase Ljubljanski župan Zoran Jankovič uresničuje napovedi tistih, ki so ob njegovi izvolitvi za župana opozarjali, da bo znal poskrbeti zase in svoje sinove. Z novim urbanističnim načrtom prestolnice je poskrbel, da bo del zemljišča na območju Rakove jelše in Sibirije, ki je v lasti njegove družine, po novem zazidljiv in komunalno opremljen. Seveda bodo Jankovičevi pri tem mastno zaslužili, saj bo cena njihovih parcel s tem astronomsko narasla. Novi prvi akademik predsedstva, njihov mandat traja tri leta z možnostjo vnovične izvolitve. Slovenska akademija je bila po velikih težavah v Kraljevini Jugoslaviji ustanovljena leta 1938. Združuje znanstvenike in umetnike, ki so bili izvoljeni med člane SAZU zaradi posebnih dosežkov na svojih področjih. Člani so lahko redni, izredni ali dopisni (slednji so lahko tudi neslovenskega rodu), njihovo delovanje pa je organizirano v skupinah (1razredih) glede na znanstveno ali umetniško področje, iz katerega izhajajo. Člane te ustanove imenujemo (slovenski) akademiki. Akademik Jože Trontelj, dosedanji podpredsednik, je bil rojen leta 1939 v Kamniku. Je redni profesor nevrologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, zadnja leta pa je dejaven na področju biomedicinske etike. Vodi v sodobnem času izredno pomembno državno komisijo za medicinsko etiko. M. B. Novi predsednik Slovenske akade-mijeznanostiinumetnosti(SAZU) je akademik dr. Jože Trontelj. Na volilni skupščini prejšnji teden so ga izvolili člani SAZU. Trontelj bo tako nasledil akademika Boštjana Žekša. Za podpredsednika sta bila izvoljena Marko Marijan Mu-šič in Matija Gogala, za glavnega tajnika pa Andrej Kranjc. Mušič bo kot podpredsednik pristojen za področje humanistike, družboslovja in umetnosti, Gogala pa za področje naravoslovja, tehnike in biomedicine. Za člane predsedstva so bili po 22. členu zakona o SAZU izvoljeni akademiki Kajetan Gantar, Andrej Jemec in Alenka Šelih. Predaja dolžnosti bo 6. maja. Predsedstvo SAZU po omenjenem členu sestavljajo predsednik, dva podpredsednika, glavni tajnik, tajniki razredov in trije člani, ki jih izvoli skupščina v skladu s statutom. Predsednik, oba podpredsednika in glavni tajnik sestavljajo izvršilni odbor Demokracija • is/xiii • 1. maj 2008 -w-^ t ii j i g a r n a Demokracija Marcrä/Uüai x NAROČILO (označite z x): □ Tone Kuntner: Mati Slovenija....................................................................9,18 EUR □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo 25,87 EUR □ Milan Zver: 100 let socialdemokrate 9,18 EUR □ Janez Janša: Okopi.................................................................................9,18 EUR □ Janez Janša: Premiki...............................................................................9,18 EUR □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili 20,82 EUR □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije 35,46 EUR □ Viktor Miklavčič: Pričevanja....................................................................20,44 EUR □ Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni 32,00 EUR □ Silvin Eiletz: Skrivnost kominterne...........................................................23,96 EUR □ Jan F.Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne 22,95 EUR □ M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti .....................................................16,29 EUR □ Vasja Klavora: Predel 1809 .....................................................................28,07 EUR □ Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogarske 22,95 EUR □ Jože Dežman: Moč preživetja..................................................................27,16 EUR □ Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo 4,13 EUR □ Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja...................................45,27 EUR □ Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo 20,82 EUR □ Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe 27,16 EUR □ A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi.....................22,11 EUR □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. 4,52 EUR □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. 4,52 EUR □ Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora 18,56 EUR □ Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 ..................27,94 EUR □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier 17,65 EUR □ Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946) 16,02 EUR □ Vasja Klavora: Koraki skozi meglo.............................................................26,95 EUR □ Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli 18,36 EUR □ Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor........................................12,51 EUR □ Jože Žemljic: Življenje je večna borba..........................................................8,34 EUR □ Jože Dežman: Rojstvo Slovenije...............................................................20,00 EUR □ Jože Dežman, Hanzi Filipič: Hitlerjeva dolga senca .......................................26,99 EUR □ Jelka 2muc Kušar: Evropski večeri Lojzeta Peterleta......................................14,99 EUR □ Vasja Klavora: Doberdob, Kraško bojišče 1915-1916 29,90 EUR □ Rajko Topolovec: Kraj prišlekov: Strnišče - Kidričevo.....................................10,00 EUR □