GozdVestn 79 (2021) 5-6 245
Gozdarstvo v času in prostoru
Najpomembnejši povzročitelji poškodb tujerodnih vrst 
gozdnega drevja in sadik domačih vrst gozdnega drevja ter 
ukrepi na sadikah
GozdVestn 79 (2021) 5-6246
Gozdarstvo v času in prostoru
Škodljivi biotski in abiotski dejavniki lahko 
bistveno vplivajo na uspešnost obnove gozdov, 
včasih celo obnovo popolnoma onemogočijo. 
Zato predstavljajo pomembno tveganje tako 
pri vzgoji sadik kot pri obnovi gozdov in njihov 
vpliv moramo upoštevati pri pridelavi gozdnega 
reprodukcijskega materiala, gojenju gozdov in 
gozdnogospodarskem načrtovanju. 
Globalizacija, mednarodna trgovina, turizem 
in podnebne spremembe pospešujejo vnos in 
širjenje invazivnih tujerodnih vrst; poleg tega 
vplivajo tudi na vzorce pojavljanja in širjenja že 
prisotnih škodljivih organizmov drevesnih vrst. 
Vsaka drevesna vrsta ima večje število škodljivih 
organizmov, ki lahko bistveno vplivajo na njeno 
zdravstveno stanje. Zato ni niti ena drevesna vrsta 
popolnoma varna pred boleznimi in škodljivci. 
Tega se je še zlasti pomembno zavedati pri vna-
šanju in preizkušanju tujerodnih drevesnih vrst, 
ki v novem okolju lahko naletijo na škodljive 
organizme, s katerimi se še niso srečale in proti 
katerim so povsem neodporne. 
Ukrepi proti škodljivim organizmom so največ-
krat vrstno specifični, torej odvisni od drevesne 
vrste, vrste škodljivega organizma in drugih 
dejavnikov. Zato je prvi korak pri izbiri ustreznega 
ukrepa pravilna določitev povzročitelja poškodb. 
Ker je škodljivih organizmov cela množica, je 
njihova identifikacija otežena. 
V prvem delu knjige navajamo opise najpo-
membnejših škodljivih organizmov izbranih tuje-
rodnih drevesnih vrst. V drugem delu podajamo 
navodila za prepoznavanje najpogostejših bolezni 
in škodljivcev, ki v gozdovih in drevesnicah pov-
zročajo poškodbe sadik in sejank. Obe poglavji sta 
oblikovani kot priročnik za določevanje škodlji-
vih organizmov na terenu. Nekaterih škodljivih 
organizmov ni mogoče zanesljivo identificirati 
na terenu, zato smo dodali navodila za vzorčenje 
in pošiljanje vzorcev v pooblaščene laboratorije, 
kjer izvedejo strokovno analizo in identifikacijo 
povzročitelja poškodb rastlin. 
V zadnjem poglavju navajamo katalog ukrepov 
za zmanjševanje škod na sadikah zaradi škodljivih 
organizmov. Katalog vključuje ukrepe tako v 
gozdnih drevesnicah kot v gozdu. Obravnavali 
smo vse vrste ukrepov, npr. gojitvene ukrepe, 
uporabo mehanskih ukrepov, fitofarmacevtskih 
sredstev, pripravo tal, gnojenje, zalivanje, obžetev, 
nego sadik, odstranjevanje poškodovanih sadik, 
vzdrževanje fizične zaščite sadik s tulci ter količki, 
mrežami, posredni ukrepi kot so zdravstveni 
pregledi, higienski ukrepi idr. V katalogu smo 
opredelili tudi pogoje, kdaj se uporabi kateri ukrep 
za preprečevanje oz. zmanjšanje škod na sadikah 
zaradi škodljivih organizmov.
Priročnik je nastal v okviru raziskovalnih 
projektov CRP V4-1818 Uporabnost ameriške 
duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst 
pri obnovi gozdov s saditvijo in setvijo v Slove-
niji in CRP V4-1819 Presoja uspešnosti obnove 
gozdov s sadnjo in setvijo v Sloveniji. Namenjen 
je gozdarjem, drevesničarjem in vsem, ki skrbijo 
za zdravje drevesnih vrst, in bo v pomoč pri iden-
tifikaciji najpogostejših škodljivih organizmov 
na tujerodnih drevesnih vrstah, kakor tudi na 
sadikah in sejankah avtohtonih drevesnih vrst. 
Strokovna monografija je prosto dostopna tudi 
v digitalnem formatu na naslovu https://doi.
org/10.20315/SFS.179
Prof. dr. Hojka KRAIGHER
Prof. dr. Robert BRUS
Dr. Nikica OGRIS