Nova stranka(Izven uredništva.) Dan za dnevom prinaiajo slovenski listi novfce o obnpnib razmerah apodnjestajerskih Slovencav, o naporn, b katerim ai moramo ohranjevati naše občine, okrajne zastope itd., dan za dnevom postajajo aasi nasprotniki predrznejši, nporabljajo vga mogoča aredstva, da naičijo nas narod (aemike sole, volilna reforma, zaaemarjanje slovenskega naroda z ozirom na solstvo, gospodarstvo itd.). V»teh razmerah ni drnge pomoči kakor samoobramba, samopomoč oa poljn izobrazbe in na goapodarakem polia. Da se pa more ista uspešno po celem Spodnjem Stajerskem vršiti, treba je, da se združijo vsi za narodni napredek vneti nožje ia delajejo z vsemi kriplji na to, da izgnbljene postojanke (okr. zastopa Brežice, Gornja Radgona, Ptnj, Slov. Bistrica ter razne občine) v doglednem čaaa priborimo nazaj ter si osvojimo gedaj v rokab nemškutarjev ae nahajajoče. Začelo se je v tem ozirn delati; v začetkn tega atoletja se je začela siriti izobrazba med kmečkim ljadstvom potom bralnib društev, začele bo se v zadnjem ča«n ustanavljati ljndske knjižnica, t vseh okrajih skor^j se v najnovejsem časa nstanavljajo kmttijske podrnžnice, od raznih atranij ae zabterajo zadrage, zlagti mlekarne, vinarske io sadjargke zadrnge itd. Delo napredaja le počaii ia gicer največ radi pomaDjkanja požrtvovalnih delavcer za drobno narodno delo. Iu v ti dobi, ko na eni strani naši naaprotniki z vsemi silami pritiskajo na nase vrste, na drugi strani pa se >aie drobno narodio delo y mnogih okrajih ne more radi pomanjkanja, oziroma le¦ obe za narodno delo poklicanih činiteljev razvijati, ae je uatanovila nova stranka na Spodnjem Stajerskem! Čehi, v vsakem oziru visoko atoječ larod, se v aedanjem položaju zbližujejo, pri nas pa ae ustanavlja nova strankal Dogodki na zadnjem političnem shodu v Poljčanah me silijo, da se podrobnejše pečam z novo straiko t Kijižica .Kaj bočemo?" vaebnje razan nekaterih točk, izposojenih od y zadnjib izdihljajib ae ¦ahajajoče narodno napredne stranke v Ljnbljani, točke, za katere se barimo vai spodještajeraki Sloyeaci. Pogrešamo pa, in to bi morala atranka, ki hoče gpremeniti ves dosedanji položaj, na vaak način sprejeti v s?oj program, natančen načrt bodočega dela na politiČDem, prosvetnem ia gospodarskem poljn. Če pregledamo vrste nove s'ranke, vidimo, da gtoje t teh vrstah možje, katerf ae čatijo iz ažaljenega samoljublja (dr. Kikovec, Spindler, dr. Cbloupek, B. Kuaej) primorani, naitopiti proti doseianjim slovengkim roditeljem, ii možje, kateri niso nikdar iz leuoba nič storili (običajae kroke in politiziraaje o priliki istih ne smatramo za drobao aarodao delo). Če pogledamo v vrate slovenskih nčiteljev, vidimo, da 80 vsi učitelji, kateri že leta in leta z raznimi žrtvami vrse drobno narodno delo, odločni nasprotniki nove atranke; pač pa tvorijo isto mlajii nčitelji, kateri so bili do sedaj narodao mlsčni ali pa so smatrali za narodno delo zabkvljanje Črez vse narodno delo. V dokaz lenobe naj slnti dejstvo, da toliko mladih močij, kakor jib je v Celju, ni nstanovilo ne enega bralnega draštva v celjski okolici, ni priredilo ne enega poljndnega predavanja v okolici ali v delavskent drnštva ; se celo celjako pevsko društvo, ki je prejsnja leta prirejalo velike glediske predstave, je papolnoma zaspalo. Začete, a ne dovrsene akcije, kakor dijaški dom, delavaki dom, Sokolgki doot, gorore tndi dovolj! Pa aaj ni časa za to, treba je snovati novo atranko!  V zboljsanje razmer se jina je andila vedio prilika, šli bi naj med ljudstvo, isto použevali, orgaaizirali, s čimnr bi ae le odprarili razae nedogtatke, ampak si tndi pridobili zanpanje ljadstra in tekom časa tndi zaupanje in ngled pri oaih voditeljih, kateri ao jim tako v žslodcn. PožrtvoTalao, tiho delo premaga vse težkoče ia priporaore k lepim uspehom! Eaj pa je posledica astaaovitre nore stranke ? Cepljenje mo6ij, izgaba narodnega kapitala, kateri ae bo porabljal za agitacijo proti rodnim aloveaskim bratom, med tem ko mnogokrat aimamo toliko aredstev, da bi reiili slovensko posegtvo ob meji, izgnba se one trohice ugleda, katerega smo imeli do sedaj kot s 1 o ž n o nastopajoči spodnjestajerski Slovenci pri našib naaprotoikih in kar je glavno: sila težko stalisče v bojn proti narodnim aagprot- nikom, zlasti BŠ!ajercijancem". Imamo okraje na Spodnjem Stajergkem, kjer aam je treba buditi narodno zavest (siovenjebittrišii, konjiški, rogaški, marnberski), kjer je vsako narodrj) delo ža itak sila težavao, ker so ae vgnezdili mši nasprotniki in je naše ljndttro, če že ne aasprotno, gotovo pa popolncma brezbrižno za slovensko atvar; koliko bomo v takih okrajih dosegli, če ai bomo aa zborovaajih, kakor ua zadnjem v Poljdanab, aagprotorali, si lahko ygak migli! Navedene vrstice naj zadngtajejo! Stališče vsakega pravega rodoljnba mora biti, tesno združiti vse narodne delavce in aknpao delati za boljšo bcdočnost 8'ovenskega narcda na Spodnjem Štajerskem. Pozi?n atarejšega rodoljtiba v epi zadojib številk BSlov. Gcsp." pa odgovarjam, da bomo tndi mladi, kateri poznamo nas polcžaj, težnje in razmere cašega Ijndatva in kateri vršimo iz ljnbezni in požrtvovalnoati aarodno delo, korakali po poti, katero so nam začrtali naii pr?oboritelji, ne meneč ae za novo stranko, katera bo o gvojem času dobi'a prinaeren odgovor od ljudstva!