fi 5 inform a t Ica : VELIKA KAPACITETA MALEGA MIKRORAČUNALNIKA Centrttina procesna enota 128 KB pomnilnika DMcovna Winchest^, snogfjlvos» 10 M8 IH^ca^ errata, zmogljivost 1 MB SN^std vnwsirik za tfsk^ifk Ofierac^aki «stem CP^ PtUS"^ UpondmI»» ctokumentac^la informatica Časopis izdaja Slovensko društvo INFORflATIK^., 61000 Ljubljana, Parmova 41, Jugoslavija UREDNIŠKI ODBORI ČASOPIS ZA TEHNOLOGIJO RAČUNALNIŠTVA IN PROBLEME INFORMATIKE ČASOPIS ZA RAČUNARSKU TEHNOLOGIJU I PROBLEME INFORMATIKE . SPISANJÈ ZA TEHNOLOGIJA NA SMETANJETO I PROBLEMI OD OBLASTA NA INFORMATI KATA T. Aleksić, Beograd; D. Bltrakov, Skopje; P. YU ISSN 0350-5596 Dragojlovič, Rijeka; S, Hodžar, Ljubljana; B. ■ Horvat, Maribor; A. Mandiitf, Sarajevo; S. MihaliiJ, Varaždin; S. Turk, Zagreb ' . GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Anton P. Železnikar LETNIK 9, 1985 — Št. 3 TEHNIČNI ODBOR: V, Batagelj, D.Vltas — programiranje I, Bratko — umetna inteligenca D. Čeiiez-Kecmanovid — informacijski sistemi H. Exel — operacijski sistemi B, Džonova-Jerman-Blažič — srečanja L. Lenart — procesna informatika D. Novak — mikroračunalniki Neda Papid — pomočnik glavnega urednika L. Pipan — terminologija V. Rajkovič — vzgoja in izobraževanje GerkeS M. Spegel, M. Vukobratovitf — robotika P. Tancig — računalništvo v humanističnih In družbenih vedah S, Türk — materialna oprema A. Gorup — urednik v SOZD Gorenje TEHNIČNI UREDNIK: Rudolf Murn ZALOŽNIŠKI SVET: T, Banovec, Zavod SR Slovenije ja statistiko, Vožarski pot 12, Ljubljana A. Jerman-Blažič, DO Iskra Delta, Parmova 4 1,' ■ Ljubljana B. Klemenčić, Iskra Telenatlka, Kranj S. Sakaida, Institut za sociologijo Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana J, Virant, Fakulteta za elektrotehniko, TrSa- ke 25, Ljubljana UREDNIŠTVO IN UPRAVA: . Informatica, Parmova 41, 61000 Ljubljana; telefon (061) 312-938; teleks 31366 YU Delta ■T ' LETNA NAROČNINA za delovne organizacije znnSa 2900 din, za redne člane 790 đin, za študente 290 din; cena posamezne številke je 890 din. ŽIRO RACUN; 50101 - 678 - 51841. Pri financiranju časopisa sodeluje Raziskovalna skupnost Slovenije. Na podlagi mnenja Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-44/79, z dne 1.2.1979, je časopis oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov TISK: Tiskarna Kresija, Ljubljana GRAFIČNA OPREMA: Rasto Klrn R. Murn S. PreSern D. Peček , B. Kastelle 15 VSEBINA Iiogični modeli računalniških struktur. Odkrivanje napak z Bergero-vimi kodi II Z. Vukajloviđ 2 2 S.J.pjordjeviii 25. S.J.Djordjevid 29 J. Serce 33 J. Divjak-Zalokar 39 I. Kononenko 4 4 I, Komprej 56 D, Čuk M, Kukrika D. Lecič 59 66 68 71 87 90 Integrisano okruSenje prog-rammskog jezika - Alat za udobno i efikasno programir. Indeksiranje magnetnih traka Paralelno indeksiranje Izvajalniki za realni čas pri multiproceaorskih sistemih Bibliografski mikroračunal-niäki sistem za preiskovanje povzetkov strukturno avtomatsko učenje ■ Komunikacija operaterja r -lokalno konzolo perifernega mikroračunalnika Elementi arhitekture raspodijeljenog sistema za rad u stvarnom vremenu Multiprogramiranje i merenje i/o čekanja sistema Nove računalniške generacije Uporabni programi Polemika: Umetna inteligenca Novice in zanimivosti informatic Published by INFORMATIKA, Slovene Society for Informatics, Parmova 41, 61000 Ljubljana, Yugoslavia EDITORIAL BOAEffl: T. Aleksid, Beograd; D. BJtrakov, Skopje; P. Dragojlovid, Rijekaj S. Hodäar, Ljubljana; B. Horvat, Maribor; A. Mandžld, Sarajevo; s. Mlhalid, Varaìdin; S. Turk, Zagreb EDITOR-IN-CHIEF: Anton P. Železnikar TECHNICAL DEPARTMENTS EDITORS: V. Batagelj, D. VJ.tas — Programming I. Bratko — Artificial Intelligence D. dečez-Kecmanovltf — Information Systems M. Exel — Operating Systems B. Dionova-Jerman-Blažič — Meetings L. Lenart — Process Informatics Novak — Microcomputers Neda Papid — Editor's Assistant L. Pipan — Terminology V. RajkoviS — Education M. Špegel, -M. Vukobratovitf — Robotics P, Tancig — computing In Humanities and Social Sciences S, Turk — Computer Hardware A. Gorup — Editor in SOZD Gorenje EXECUTIVE EDITOR: Rudolf Hurn PUBLISHING COUNCIL: T. Banovec, Zavod SR Slovenije za statistiko, Voìarski pot 12, Ljubljana A. Jerman-BJažič, DO Iskra. Delta, Parmova 41, Ljubljana B. KlemenCič, Iskra Telematika, Kranj S. Saksida, Institut za sociologijo Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana J. Virant, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška 25, Ljubljana HEADQUARTERS: Informatica, Parmova 41, 61000 Ljubljana, Yugoslavia Phone: 61-312-988; Telex: 31366 YU DELTA ANNUAL SUBSCRIPTION RATE: US$ 22 for companies, and ÜS^ 10 for individuals Opinions expressed in the contributions are not necessarily shared by the Editorial Board PRINTED BY: Tiskarna Kresija, Ljubljana DESIGN: RastO Kirn VOLUME 9, 1985-No. 3 C 0 N T E N T S M. Gerkeä 3 Logical Models for Computer Structures R. Hurn 15 Error Detection viith Berger S. Prešern Code II 0. Peček B. Kastelic Z. Vukajlovld 22 Integrated Programming Lan- S.J.Djordjevl(5 25 S.J.Djordjevlč 29 33 39 56 J. Berce J. Divjak- Zalokar I. Kononenko I. Komprej D. čuk M, Kukrika D. Lecić 59 66 68 71 87 90 guage Environment - A Tool for Confortable and Efficient Programming Magnetic Tape Indexing Parallel Indexing Executives for Real Time Multiprocessor Systems Bibliographic Microcomputer System for Abstracts Retrieval Inductive Machine Learning Operators Communication Using Local Console of a Peripheral iUcrocomputer Elements of Real-Time Distributed Syst. Architecture Multiprogramming and Waiting Measurmente I/O New Computer Generations Programming Qiuckies Polemics: Artif,Intelligence News LOGIČNI MODELI RAČUNALNIŠKIH STRUKTUR MAKSIMI LJAN GERKES UDK: 681.3.517;11/.12 TEHNIŠKA FAKULTETA, MARIBOR VTO ELEKTROTEHNIKA, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA Koncept stanja in operacije, kot je znan iz stiovanja programske opreme, je izhodiščni koncept z nekoliko širšo interfae-tacijo^ Nabor sestavljenih operacij tvorijo selektorska; sekvenčna ih paralelna operacija. Definiranaje zančna operacija, ki ima pogubno mnogo ponovitev in nima izhoda. Transformacije, definirane nad sestavljenimi operacijami omogočajo' njihovo preoblikovanje, tako da jih lahko modeliramo z izbranimi mikroelektronskimi komponentami male, srednje, velike, pa tudi zelo velike iStopnje integracije, vključno z logičnimi mrežami. Na tej osnovi so zgrajeni modeli nekaterih' značilnejših logičnih in računalniških strukujr. LOGICAL MODEIJ FOR COMPUTER STRUC l-UHES: The concept of state and operation, as it is known trom software design Is basic concept with extended interpretation. Collection of compound operations consists of select, sequential and parallel operation. An infinite loop operation with no exit terminal is defin^. Compound operations can be changed with a . set of defined transformations into a different forms which can be simply modeled with SSI, MSI, LSI, or even VLSI sfruc— tures, including gate arrays. Models for some characteristic logic and computer structures are proposed on that base; UVOD: r _ I - . ■ 1 Snovanje računalniških struktur postaja z ravójem mikro-elektronske tehnologije vedno bolj kompleksno opravilo. Ob predpostavki, da omogočajo metode programskega' snovanja učinkovito reševanje nalog na področju programske opreme, se zdi vprašanje, ali je možno te metode enako učinkovito uporabljati tudi za snovanje strojne opreme povsem utemeljeno. Ekspliciten odgovor na lako sastavljeno vprašanje bi bil zaenkrat precej spekulativen, t^žje je odgovoriti tako, da je možno s smiselno prireditvijo teh postopkov, doseči z njimi dobre'rezultate tudi na področju snovanja strojne opreme. Začetni zapis računalniške strukture, ki jo želimo realizirati običajno pojmujemo kot nekakšno amorfno strukturo, saj zaradi semantične razdalje v splošnem ni možen neposreden prehod na logično izvedbo te strukture. 1»- ' kušnje učijo, da ni smptrno vtiaprej [jreclpost-ivljoti organizacijo takšne strukture na logičnem nivoju, ampak da jo je potr^no izpeljati iz lastnosti specifikacije, iz katere izhajamo, z upoštevanjem zunanjUi par am etrov-hitrost, cena, zanesljivost, ... Ob takšnem izihodišču nas postopki snovanja strojne opreme s pomočjo modelov brez večjili neprijetnih presenečenj vodijo do želene realizacije,-Koraki, ki jih pri tem Izvajamo, so podobni snovanju programske opreme, le da so osnovne strukture drugačne. Upoštevati pa moramo tudi zunanje parametre, kamor sodijo tudi realne lastnosti mikroelektronskih korapon^t, ki jih lahko idealiziramo samo na višjih abstraktnih nivojih snovanja. Neupoštevanje zunanjih parametrov lahko povzroči, da moramo sicer korektno zasnovano in logično pravilno rešitev opustiti in poiskati novo, ki bo dovolj upoštevala te zahteve. Koncept stanja in operacije, kot ga poznamo iz snovanja ., programske opreme, je izhodiščni koncept, le da ga Interpretiramo nekoliko širše. Nabor sestavljenih operacij Je drugačen in sestoji.v osnovi iz selektorske, ae-kvenčne in paralelne operacije. Za izgradnjo modelov sekvenčnih krmilnih enot pa je definirana zančna operacija s poljubno mnogo ponovitvami. 1 - ■ • Preoblikovanje sestavljenih operacij omogoča nabor transformacij, s katerimi laliko le-te preoblikujemo tako, da najdemo zanje - ali jih sami definiramo - primerne mi-kroelektronske gradnike, ki so lahko male, srednje, velike, pa tudi zelo velike stopnje integracije, vključno z logičnimi mrežami, 1. STANJA IN OPliRAC UE Koncept stanja in operacije smiselno prilagodimo za potrebe snovanja strojne opreme. S tem bo prehod iz formalizirane specifikacije računalniške strukture na njen logični model razmeroma tekoč. Kot iztočnico uporabimo koncept stanja in operacije, tako kot je specificiran v /I/. Formalnega dela definicije ne bomo spreminjali In bomo stanje pojmovali samo kot nabor Imenovanih vrednost i. Pojem operacije ponazorimo kot prireditev, ki znčetnemu stanju priredi končno sUinje. Formulo, ki določa pogoje za izvajanje operacije povzamemo po / 1/: (Vfe*S)(Pi(s) —Po (s, ex (Op, s))) . (1.1) Za vsalto stanje s iz prostora statij a, ki iz[x>lfi.iiije načelno trditev določeno s predik.-itom i'i, se z. izvajanjem operacije Op določi (iKračuna) izhodno stanj e exlO|j,sJ, ki je 2 začetnim stanjem povezano s končno trditvijo, ki jo specificira predikat fc. S tsiksrio opredelitvijo stimja in o[rern( ijG se ne /.olinio omejiti na krmiljenje operacij, po princiixi izvedi operacijo i, izvedi opredijo i+1 ... . Če ponovno preberemo (1.1) laliko specificiramo krmilni pogoj za izvajanje operacije tudi uikole ..če je zadano stanje s trditev določena a predikatom Pi izixilnjeiia, tedaj se operacija Op lahko izvede .... ^-idnjo izjavo razširimo takole; ... izvedejo se lahko vse liste operacije izmed Op , Op^ , ..., Op , za katere velja, da so pri-l 2 n padajoče trditve Hi ^, fi.^,,,, , izpolnjene n.id sL-inji ' ®2' " " ' ^n " ' ' Za to izjavo najdemo v praksi poyosto naslednji približek; izvedejo se lahkn vse tiste insirnkcije, omntmo prireditev (1. 1 ..T) lahko z nizi prnvil- iiostnili vretinosti izjav A ,A , — ,A ,A ponazo-n-1 n-2 1 u rimo elemente množice D. Na opisan način lahko praktično elemente poljubnih mno- žic priredimo za logični nivo pri izgradnji modelov računalniških struljAOp^ P,A(P, ^ Op ) - P AOp^ (2.l.(.) P A (P — = P AOp n n n n n Upoštevamo OV ,,. V OVAV OV ... V O = A in zapišemo: P^AOpjVP^AOp^V.-.VP^AOp^ . (2.1.7) Izraz (2.1.7) sicer strogo gledano ni ekvivalenten zapisu (2,1.5), vendar se dogovorimo, da bomo (2.1.5) bra It takole ... če Je Pl pravilna, tedaj je pravilna tudi Opj .... . Na sliki 2.1.2 so podani zgledi modelov nekaterili tipičnih gradnikov s pomočjo poenostavljene selektorske operacije. V(Š2ASJAŠO)A(A - B - 1 V(S2As,Aüo)A(A,and.u)V V(S2AŠ,AŠq)A<0 ' A - 1 V(52AŠ,Alig)A(A . OR . B)V V(S2AS,ASg>A(A + B + C.^)V c) nnodel ALU operacijske enote Slika 2.1.2: Zgledi uporabe poenostavljene selektorske operacije za izgradnjo logičnih modelov Pri tem smo ponovno predpostavili, da so skrajno desnf konjunktivni členi ponazorjeni v smislu razdelka 1.1. Zaradi lažje orientacije je na sliki 2,1.3 podan še eden izmed možnih strukturnih modelov za c) s slike 2.1.2. J I I L V{S AŠ^)AI,V a) model multipleksirnika S)-l.....S' Slika 2.1,3: Blokovna shema možnega strukturnega modela za c) 2.1.2 2.2. SEKVENČNA OPERACUA ["ri specifikaciji sekvenčne operacije izhajamo iz ^rala na sliki 2.2.1. b) model bralnega pomnilnik:i B F F - CS2ASJASQ)A^V V(Š2AŠjASg)A(A.X0R.B)V Logi<-na pravila za sekvenčno operacijo zapišemo takole: l'i(s,) -Pij(Sj) Pi(S|)Alto,(Sj,S2) — PÌ2(S2) (2.2.1) — Pi (s ) n n Pi(Sj)APo,(Sj,S2]lAPo2(52,s^)A..ykPo^. J+V Slika, 2.5,1: Graf vase zaključene paralelne selektorske operac ije Tako definiramo selektorsko operac ijo lahko imenujemo model Mealyjevega stroja, če napravimo primerjavo med Slika 2.5,2; Modificiran graf paralelne ■ selektorske operacije s slike 2.5.1 V sliko (2.5.2) smo vgradili operacijsko enoto OP, ki izvaja operacije določene z Z in kot rezultat daje izjave ' B o izvedenih operacijah. Podatkovni del operacijske enote nas zaenkrat ne zanima. (bg ji t)^ imenujemo vejitvene pogoje, ker omogočajo izvajanje vejitev v grafih operacij, ki jih modeliramo na takšnem modelu . 12 Sedaj pa vgradimo v naš model še mehanizem, ki omogoča časovno prekrivanje operacij med krmilno in operacijsko strukturo modela, kadar so izjave '■■ ,,, bjjJ neaktivne- V ta namen oblikujmo graf našega modela po sliki 2.5.3. Slika 2.5.3: Model izvajanja operacij s časovnim prekrivanjem Na sliki 2.5.3 imenujmo D aakasnilni element, ki vhodne izjave prenese na izhod s časovno zakasnitvijo, katere dolžina naj bo zaenkrat določena z zunanj !ml pogoji. K gralu, na sliki 2.5.3 narlšimo še pripadajočo blokovno shemo, kakršne smo pri snovanju bolj vajeni, na sliki 2.5.4. Preden nadaljujemo z izgradnjo krmilnega modela definirajmo še modela programiraoe locjlcne ureditve in bralnega pomnilnika. V ta namen Izhajajmo iz poenostavljene selektorske operac ije : (2.5.5) kjer SO A., i=0, 1,..., m-l enolično prirejene vsem možnim konjunkcijam nad nizem ®n-2'*"' ^o' in Dj poljubno izbrane - v splošnem ne enolično - iz tabele izjav: SM 11-111-1 1- BHAUa POMNILHIK AU PROGRAMItUHA LOGICKA UREDITEV I II" Z(tHl) j 11-1 \ «(tHl) ZM Q(n) B = {bg.!.....bo) Slika 2.S.4t Blokovna shema modela sekvenčnega stroja z operacijsko enoto Vi'" Vi-- 2 t-1 ' (2.5.6) Ce "preberemo" iz bralnega pomnilnika z "adrese" A. "element" D^ lahko to zapišemo takole: Dj . OVOV...VAjADIVOV...VO (2.5.7) AjAU,- lADj. ...... Model programirane logične ureditve je v bistvu identičen s to razliko, da (2.5.5) zapišemo po komponentah in v zapisu izpustimo vse tiste konjunkcije, ki imajo zaradi d^ - O vrednost D. V disjunktivne zapise vstavimo tedaj samo tiste komponente d^, ki imajo vrednost 1, glede na tabelo (2.5.6). ä stališča uporabe lahko tedaj rečemo, da v splošnem ni potrebno razlikovati med bralnim pomnilnikom in programirano logično ureditvijo, saj lahko oba gradnika po potresi interpretiramo kot bralni pomnilnik oz. programiramo lotjiČtio ure V BR. niz , Za zgled predpostavimo, da ima nia j mkšno oblU manjka od «tevila informacijskih bitov v kodni besedi pa maramo poiskati modificirano retlitev. Prav tako je Bergerov kod v prvotni obliki nepraktiäen za primer, ko Bergerov kod ni maksimalne delfine. Bergerov kod ne mor« detektirati istoznaOnih napak tele, ki Je manjta ali enaka m tako, da lunJVamo «tev.ilo testnih bitov (m Je oslo «tevilo, ki Je manjUe od «tevila informacijskih bitov v kodni besedi). Zato bomo v poglavju 2,1. definirali modificirane Bergarove kode tako, da bodo ti kodi odkrili vse iatoznafine napaka tele, ki Je manjVa ali enaka m. Potem bomo ocenili dejansko sposobnost odkrivanja napak teh kodov in opisali TSC testno vezje za •todiflolran Bergerov kod. VeAin« Bargerovih kod ni maksimalne dolžine. Zato bomo v poglavju 2.2. pokazali,, da lahko kompletno saparacijski kod C" ekvivalenten danemu Bergerovemu kodu nanaksimalne dolžine 'Cl izpeljemo iz Bergerovega koda maksimalne dolti-na. 2.1,' Modificiran Bergarov kod nadULCLran Bergerov kod je tisti kod, ki ima testne bite ti zakodlrane s testnimi biti T2. Naj bo m 3 maksimalna tela istoznačne napake, ki Jo odkrija modificiran Bergerov kod, J • «tevilo bitov v testnem delu kodne besede TI ali T2. Dol lina kodne besads pri modificiranem Bergero-vero kodu je torej n • I + 2J. " Predpostavimo, da so vsi biti prilllo do napaka v delu DCI) v je med informacijskimi biti. mod (n+i) ali ti mod (m+l) (t< simbole, ki Jih oznadimo s TI, kodom detektirali vse istoznaön rih teXa ' Je manJüa ali anaka m, napaka ne more apremaniti ene drugo. V tem primeru potrebuje J " Clog tm+l)D 2 bitov za testni simbol TI. Primer l! »tevilo potrebnih testnih bitov J za odkrivanje napak raillCne telTei , pri katerih Je kodni besedi, to Ce uporabimo 10 m CKtlrikratna nap.) 1 1 3 B (petkratna nap.) 1 * 3 b (Vestkratna nap>> 1 1 3 7 (sedemkratna nap.) 1 1 « B (osemkratna nap.) t&l i I I 4 IS (petnajstkratno «li I nanjtio n«paka>' I S 16 («astn^Jskratna nap) Maj bo Pk tk«0.1,...) podmnoifica hodnih b«««d pri katarlh i*« vvaka kodna bctvda vrednost II k. to ja «tevilo enie v kodni indaksu k. be«Bdi Je enaho Stolpec TI v Tabeli 1 kale primer takega koda. Tabela It Priner kodnih besed la I>a, n>7 padwnQtiQ« I kadna beseda I IQ I Tl-IQ I T2 I 1 1 1 mod S 1 PO t 00000000 1 S 1 000 1 111 [ Pl 1 00000001 1 7 1 111 1 000 1 P2 \ 00000011 1 t 1 110 1 001 1 P3 t 00000111 t i 1 101 1 010 1 P4 1 00001111 1 l> 1 100 1 oil I PS 1 00011111 1 3 1 011 1 100 1 P& 1 00111111 1 2 f DIO 1 101 ( P7 t 01111111 1 1 1 001 1 110 ) PB 1 llllllll 1 0 1 000 1 111 1 Probien nastopi t dejstvon, da lahko pride do napak« v sanih testnih bitih. Na primer napaka lahko spremeni kodno besedo Pl v kodno besedo PO s spremembo samo 4 bitov (en i nt ornacijski in trije testni biti). Ker je «tevilo J obiCaJno majhno J • Clog q 10+J Il + J 11 + J + q - 2q (p<. + tl-q > q n Verjetnost, da Ja prülo de neodkrite istoznat ne napake je enaka n m+1 n- II ID m+1 C m*l + m+1 ] p l. Ta verjetnost eksponentna pada, fie veSamo m, Vzrok za to je, da model neodvisnih napak predvideva manjito verjetnost za pojav večkratne napake. Čeprav za nekatere priwére, ko na primer kombinaciJsks vezje, model neodvisnih napak ni naJbolJVl, je v sploSnem res, da je manjita verjetnost, da bo prillo do napake v vee bitih CDONa23. Poglejmo Se drugaCen node) napak. Sedaj nij bo varjetnost za pojav kakrlnekoli istoznaOne napake, ne glede na to koliko bitov zajema, enaka. Naj bo tudi verjetnost, za vse kodne besede, da se pojavijo na izhodu, enaka. llte-vilo vzorcev napak v posamezni kodni besedi Je enako Il+J \ / i-t lO + J Il + J i lO+J i Il+J «2 -1) + C2 i-l lO + J -1) . etevilo kodnih besed za II in 10 Je I II 1 10 Celotno itevi lo vzoroev napak je torej 1 \ E« t 11+J lO+J C<2 -1) + (2 -1)3 t II 11-0 I \ 2 ! 11+J C2 -1) «tavilo inodkritih nipih z» v»ako kodno bassdo J» II 10 j(ii+1> 0. n«J bo testni simbol TI definiran kot ti - (2 -1) - (II Bod ra+.l). Z druglai besedami Je TI koaplaaant izraza 11 «od (a*l>. V ten priaaru vezje NI' inenujano generator modula teZe medtem, ko obiöajns gene- CHt D I I I I J I -------I NI'I---7 I lili I I ----------I ----------, I I TI' I I I I J.-----1 I---- TI I J IM2'I I ...........—-r-----I I---- I I I I I I I ----- 1 I I I ------------I-------------- I I i.----1 I--- I CH2 I T2-] tsstnlml biti. Naj bo C Bargarov kod «akainatna dolxine • h-Clog (11+1)3 tastnlBl biti, 2 J'fZaKpClag (llti)3>Tl infor»aciJshlai 2 biti doltino n. Naj bo C kad, ki ga dedniraao na aladaC natiln C'- ■ (n-nl+1) lavih pozicij v * lo vai O ali pa vai 1> Ii C dotaino kod C", ki je akvivalantna danasu Bargarovamu kodu nanakaimalna dalitlna C1 na ll*d*e Tiafiin C" - {Vi Y dobiao tako, da apustino skrajnih lavih Ci-il)- Z dafinloijo la C Izbaraaa aamo ustraina kodna basada ii Ci C'- Jasna ja, da ja C" popolno «aparabilan kod akvivatantan Cl pri tam, da Cl ni popolno saparabilan kod. Za vaatf Bargarov kod nanakaina) na dollina Cl obstaja akvivalantan saparabilan hod C" za hataraga ja tastno vaija tipa 1 TSC tastno vazja. Kar vafiina Bargarovih kod ni maksimalna dollina lahko s tam postopkom izpaljamo akvivalantan saparabilan kod. ST VEZIJ PtA (Prograniaabla logic Arrays) sa pogosto uporabljajo kot LSI/VLSI logična enote naaasto ron-ov ali obieajna TTL logika. Testiranja PLA vitti* postaja z vaCjo kompleksnostjo LS1/WLS1 vailj vs« zahtavnaj«». VeC avtorjev ja obravnavalo problaae generiranja testov la PLA vazja. Najvaä pozornosti ja bilo posvetjano a-kspllDltnaau testiranju, kjar doloCenl vhodni vioroi slutijo kot testi, ki sa izvajajo v razliOnea Času kot uporaba PLA vezij. Studij pa Je bil posvetien tudi implicitnemu (soCasne-Mi) testiranju PLA vaiij, kjer ss vsije testira ud obLOaJnla delovanja« PLA vezja. ROH, PAL in PLA vezja SO si v sorodu. Poglejmo kaj Jia ja «kupno, tac bistvene značilnosti, ki jih loUijo. Osnovna logiCna struktura PROM-ov sestoji it fiksnega polja ANO vrat, katarih izhodi vodijo v programima polje OR-vrat. Pri uporabi PROH-ov je vhod v PROM adresa pomnilnika in izhod je vsabina ta pomnilnlVka lokacija. Osnovna struktura PAL sestoji iz programirnega polja AND vrat, katarih izhodi vodijo v 1iksno polj* OR vrat. Osnovna struktura PLA sestoji Iz programirnega polja ANO vrat, katerih izhodi vodijo v progra-nirno polja OR vrat (slika 2>. t m.« Oubia rrsducu Slika 2.1 Logidna struktur« PLA vezij. Ker imamo popoln nadzor nad vsemi vhodi in izhodi, onogoda PLA vazja popolna 1lakslfa11 nest pri implementaciji logiOnih lunkoij. Ta pro* nost povzrofia, da so PLA relativno dragi in funkcij« taKje razumljiva, programiranja pa Ja drago (zahtevajo spaoialna prograaatorja). 3. MATRIČNA PREOBTAVITEV PLA VEZIJ PLA vaije ponavadi sestoji Iz treh delovi - vhodnega delilnag« vezja, - AND polja In - OR polja. Vhodne linije v AND polja imanujamo bitne linija, izhodne linije iz AND polja imanujamo besedna linija ali produktna linija C«l. 3> OR POLJE !— tk !— z2 !---Ji bitna Unij» !wl tw2 ... !wn besedne ------- -----------------------linija Ki ~l ;----! bi : k2 — ! !----1 b2 AND POLJE ! «P !----! bn vhodno del lina vai j« Slika 3.1 Matriflna pedstavitav Vhodno d«lilno veije na «liki riid»l.i vhodn» ■Ignal« v dv* «kuplnli - prvotni «ign^ii in - invertirani signali. Vsak "K" n» »liki inenujeno kri*i«fis in panni,da sta dve liniji v «tiku. : 1 I I I I ! _ I 1 x2 1 _ I I ♦-I le—«- lnve7t«r i I' Slika t.i AND-OR inplamantaci j« PLA vetja. If. VRSTE NAPAK V PLA VEZJIH V t«M razdalku bomo tttudirali zvazo nsd railifi nini tipi napak v PLA vezju in vzorcu napak na Izhodih, ki Je posledica teh napak. Obravnavali bono tri tipe napak v PLA vezjih» - stuck-at napake, - napake na kri*i»eih in - kratkoatiCns napake. Pri NOR-NOR PLA vciju anatrano, da se stuck-at napaka na besednih linijah in izhodnih linijah pojavijo sano na izhodih invertorjev. Napaka na kritiVCih je lahko posledica nanjkajoliega ■l«B«nta ali pa dodatnega elementa v polju vezja katero spremeni uporabno krüfiUCe v neuporabno ali obratno. KratkostiCna napaka med dvena sosednjim« linijama povzroCi, da sta vrednosti obeh linij enaki in lahko prevlada bodisi logiflna vrednost 1 ali logiCna vrednost O, de sta prvotni vrednosti obeh linij rat I id ni. Poglejmo najprej nekaj osnovnih definiciji Da se dokazati CDONfiJ), da vsaka istoinaCna napaka v vhodnem vektorju AND polja ali OR polja v PLA vezju lahko rezultira le v istoznad nih napakah v izhodnem vektorju tega polja in, da so vse enojne napake v PLA vezju razen vhodne napake tipa stuck-at, ki lahko povzročijo le istoznačne napaka na izhodu iz PLA vezij. Napake tipa stuck-at na vhodu bo vezje obravnavala kot drugačne vhodne kombinacije. Edini natlin za sprotno testiranje vhodnih napak tipa stuok-at, je ta, da imamo vhodno informacijo zakodirano ter uporabljamo testno ve,zje (oheoker), ki odkrije kakrttno koti napaka v vhodni kodi. V nadaljnem si poglejmo vsCkratne napake. Pri napakah tipa stuck-at v konvencionalne« kombi-naoijskam vezju, Je poddel teh napak istoznafi nih, saj so vse posamezne linije z večkratnimi napakami na isti vrednosti. Pokazano je bilo, da lahko v vezju brez invertorjsv vsaka istoznačna napaka poviroCi le istoznaCne napake t9J1I77). Ker imajo PLA vezja zelo regularno strukturo, lahhko razde 1 imo. vse enojne napake. ki smo jih igoraj obravnavali, v dve skupini napaki Fl in FO. Ti skupini sta definirani v Tabeli skupina napak Fl vsa napaka tipa stuck-at-l dodatni Gleni na kriliVCih kratki stiki, ko prevlada "1" skupina napak PO vsa napake tipa stuck-at-O manjkajoči Členi na kri*i»eih kratki stiki, ko prevlada "O" Tabela 4,t Sk tipa ANO-OR. 5, POSTOPKI TESTIRANJA Ker vse enojne napake raian napak tipa stuck-at na vhodu povzročijo v PLA vezju le IstoznaCne napake na izhodih, lahko katerikoli kod, ki odkrije istoznaCne napake uporabimo za sprotno testiranje PLA vezij. Taki kodi SOi - kod m-od-n, - dvotirnl kod, - Bergerov kod. VCiBih ima PLA vezje lahko veliko «tevilo izhodnih linij. V takih primerih Je predraga uporaba zgoraj naštetih kodov, Hoditloiran Bergerov kod (D0NS2), CDPSlß"?), (MUfiS*) pa lahko odkrije vse istoznaCne napake tele, ki ni enaka mnogokratniku v naprej določenega oelega «tevila M. Drugi postopek, ki je bil obravnavan za testi-ranJePLA vezij, Je metoda s paralelno vezanimi signaturnimi analizatorji (HASS3}. 5.1. Sprotno testiranje PLA.vezij z »odifiol-ranim Bergerovim kodom V tem poglavju si bomo ogledali shemo PLA vezja za sprotna testiranje. B sprotnim testiranjem PLA vezij so se ukvarjali (00NS2>, (KHA82> in drugi. Iz prejinjih diskusij vemo, da napake tipa stuck-at na vhodu v PLA vezje lahko sprotno testiramo. Ce vhodni podatek zakodirano. Tukaj privzenimo, da vhode v PLA vetje zakodiramo t bitom za kontrolo parnosti (parit/ check bit). Na ta naCin bomo vse enojne napake tipa stuck-at na vhodu, kot tudi enojne napake v vhodnih podatkih odkrili 1 vgrajenim vetjem za testiranje parnosti v samen PLA vezju. Ce uporabimo drugo XOR drevo, ki Je prikJuCeno na vhodne invertorje (kot kale Slika S), potem bodo vse enojne napake tipa stuck-at ali kratki stiki na bitnih linijah (vkljuCno t napakami v invertorJihV testirane s tem dupliciranim vezjem za testiran te oarnosti. Hodificiran Bergerov kod Je primeren za testiranje velikih PLA vezij, ker je «tevilo testnih bitov (check bits) v mod ifloiranem Bergerovem kodu neodvisno od celotnega Vtevila Informacijskih bitov in zavisi te od «tevila M. Za dano Btevilo M, Ja potrebno naJveC 2(log d) testnih bitov (logaritem z osnovo 2). Pri tem Je CL> najmanjte celo «tevilo, ki Je veCJe ali enako L, Na primer, za so potrebni «tirje testni biti za kcnstrukcljc modificiranega Ber-gercvega koda, pri Čemer bo v kodni besedi s ò^ informacijskimi biti odkrito 93,7S odstotkov vseh motnih istoznaCnih napak. Modificiran Bergerov kod je separabilen kod. Kodna beseda za modifioiran Bergerov kod sestoji iz dveh delcvi - podatkov b (informacijski biti) ter - testnih bitov C. 20 I ■| ! -ij« _I I ® I I I_1 ! t l_l "I_I I -1® I- _i I I 0 I- 1 I_I ! 1 J I_I_I i_r . I I_I t I : I "ill_I 1 —I® I- I I "!© IS I J In L' tntrt*r PJ . PO , po' Slik« 5.1 Ttctiranje p»rnosti za vhodne napake. Tastni biti C so dtfinirani na naaleden naäini Naj -bo 11 Utovilo enic in ID «tevilo nitSel v inforaacijshem delu D kodne besede. Definirano . CfH) » II modul M in C(IO> - ID modul ti. Pot«a dobimo testne bita C z* kodno bneada ■adiiioiraneaa Beraeroveqa koda tako, da vhljuöima CCIl) ali C(IO) v kodno hB»eđo, ki odkrije istoinafine napake. V naSeiB naCrtu za PLA vezje ni te*ko ugotoviti koliko izhodnih bitov bo napaänih, ko pride do enojne napake. Kec napak« na bitnih linijah tevtiramo s testnin vezjem za kontrolo parnosti (parity cheoker) in ker vlaka enojna napaka v OR polju vpliva najved na en izhodni bit, lO v»e kar »orano upoštevati, napake na produktnih linijah. Ko napaka apremeni vrednost produktne linije, «o lahko laina tisti izhodi, ki so odvisni od te produktne linije, vkljuCeni v napaka. Maj ba ttii «tevilo uporabljenih kri-«i«e produkta w ■aksiauma la vse i od t, je zelo verjetno, da ustele-mo tam pogoje» za popolno samotasti ranje. Pri vsakem dogodku, je treba prevariti, tJe je kod kompletni kod. öe ni, poten morajo biti nekateri nespacificiranl izhodi uporabljeni za kompletiranje koda. 6. 7AKLJuebK Analizirali smo modifioiran Bergerov kod, ki odkrije vse istoznačna napake katerih teüa ni enaka mnogokratniku v naprej doloöanega celega tttevila m+1. Prednost modificiranega Bergero-vega koda pred Bergerovim kodom je aanjile Število testnih bitov od oblCajnlh Berg«rovih kod, ter s tem cenejVe oz. manj«a testno vezje. Rezultat taga je sicer zmanjtana sposobnost detekcije napak kot z Bergerovim kodom, ^e vedno pa ti kodi detektlrajo veČino istoznatJ nih napak, ki se lahko pojavijo v danem vezju. Ker Je «tevilo testnih bitov v mod ificiranaa Bergerovem kodu neodvisno od celotnega «tevila informaoiJakih bitov je uporaba mod 1fio i ranega Bergerovega koda primerna za vezja z velikim Številom izhodov (kot na primer PLA vezja). Procent odkritih napak je pribli*no konstanten <93 odstotkov oz. 98 odstotkov), ko «tevilo informacijskih bitov raste (33,48,6^). Hkrati Je implementacija TSC testnih vezij za modificiran Bergerov kod pribllXno 20 - 30 odstotkov cenejša od vezij la Bergerov kod. Kar v*« ankratne napaka rezan napak tipa «tuch-at na vhodu v PLA povzroGiJO la ivtoznaC na napak« na iihadu ii PUA, lahko katerikoli kod, ki odkrlja IstoinaCns napake e. Bose in D. K. Pradhant Optimal Unldiraotian Error Detecting/ Correcting Codes, IEEE Traosaotions on ooraputars, Vol. c-31, No. 4, June ISSI. ^«vlBttorti or.,- nlLiJ. podWka na t^-ci.. Ov-Wé n. «de se Itorl^ia«« siatela sbog teükoia al.l "đređjani aapair^l «rTavda^aJt. n^lhovo «eanlwranj«. tamsno tape INnmso. T-ì« r-aper p^saiMlity of «rranizatlon ef tha Ind« saqiiantlal m« o« tha -asnatlc taP-. Tha r^.^ibUlty ^Ive«, of-tha data orr^anl.ation «n tha tape, by tha different accessit? spaađn. This oT..,ni.,atioT,a not glTan t« tha uaarB. . 1 uvoo indeksiranje ü shem smislu predst avlja 3d-redueni pfcstdf i&pjr^jen ta^kaha [ćntitet-ima odnosno ddccvafva jućt k jt'jinicama p 00 ataka i. kako se svaki prcstor. mjìe preslikati na jeonqol-. «wionalnl pscstor io se hoje usvojiti da je je0n00ihen21ünalni ] iNOt4A0^JETN]M TRAKAMA PRISTUPITI KAO 1N0E(ÜSTAVLJA JIREKTAN PRISTUP NA medijumu NA kcje.<4 SU SMEÌTENi POOACI* 1 AKO SE DIREKTNI PRISTUP UVEK HCJÌE SIMULIRATI SEKVE-. NCIJALNIM ZBC& C£GA JE SVAKA 0)" i AN IZ ACI J A PODATAK* NA JEDINICAMA SA DIREKTNIM. PRISTUPOM .MjGU-C« 1 NA JECINIIAMA SA SEKVENCUALSIM PRISTUPOM VREME PRISTLPA JE iskljućlvl, OGRANIČAVAJUĆI FAKTOR. HEDJUtlH. C.PE1 AT IVNI. SISTEMI NE ISKLJUČUJU HOCUĆMOST OVAKVU jRtAHUACIJA PODATAKA KOJČ SU NA OSNOVU VREMENA PRISTUPA NEPRIHVATLJIVE ZA NAJČEŠĆE PRlHEKt jeü PCiSUJE I TAKVI SLUČAJEVI-GDE BA$ OVAKVE CIRGA^JUALIJE POVE CA VA JU . EF I K ASN-OST. NA PRIMER, DOS vs NI VOU ASEH BLEBSKIH NACRO-INSTRUKCIJA (jR GANI ZO VAN J E INDE- KS SEKVENCIJALMH DAT.üTEkA NA MAGNETNIM TRAKAMA. MEOJUTIM, OVC DALJE ZUAtl VRLO OTEZANO ILI NEM~ OGUĆE KCRISCENJE GVIH OATJTEKA IZ VlSlH, PROBLEMSKI ORIJENTASAMH, PR Duk AH.SK IH JEZIKA. NAIME, OSTAJU TRI MOtUĆNOSTI i« KQRI4CENJE TIH DATOTEKA-CD KDJIH SU PRVE OVE VEZANE ZA VISI PROGRAMSKI JEZIK DOK JE TREĆA tORliĆENJE DATOTEKA NA mvcu procfamiranja na kojem su te datoteke i definisane. prva hogućnošt je dve datoteke, datoteke za koje ne poštuj i softevrska poorìka u operativnom siste<(u na s'vl m ni voima prcgrami-ranja, ddccvarajućim preupr:)4;ramima a na osnovu zahteva konkretne j ar ade reorganiz3vati u datoteke sa odgovarajućim pdorikilm i takve, skraćene, dalje ih prlsleoiti. o^iluca mogućnost je korućenje gctlivlh ilutina za pristupe i obrade IZ NIVOA PRCGPAMIRANJA NA KOJEM SU DATOTEKE d£FI*flSANE U VJilH NIVOIMA PROGRAMIRANJA ALI SE OVIME OTVARA PRCBLEM POVEZIVANJA PROGRAMSKIH JEZIKA KOJI ZAHTEVA DODATNE NAPORE. I-'AKO TREĆA ' MCGUĆNCST TAKÜOJE SADRZ] NZODSTATAK, HALO JE obučenih programera .za niže uivoe programiranja a i samo pro&ramir»nje je komplikovani je, njenem pr.imenom plstize se- najveća efikasnost u slučajevima kaoa je .lipravđano organi zovanje INDEKS SEKVENCIJ ALNIH DATOTEKA NA MAGNETNIM TRAKAMA, U TEKSTU SE PORfci) OtTALJNO; OPISA ORGANIZACIJE INDEKS SEKVENCUALNIH DATOTEKA NA M4-tNETNIM TRAKAMA RAZMATRA I EFIKASNOST PRIMENE U SLUČAJEVIMA ZA KCJE -SE PREDLAŽE OVAKVO ORGANIZ-OVANJE PODATAKA. KAO Ì.TO ĆE BITI POKAZANO, INDEKS SEKVENCIJALNE DATOTEKE NA MAGNETNIN TRAKAMA NDGU POVEĆATI EFIKA5NÜST.KORI4CENJA OOREDJEMIH ARHIVA, MCGU CMOOUĆITI automatizovanje EVIDENCIJE I ISKCRIS£fc^J^, KAPACITETA MAGNE TMIM TRAKA I OMOGUĆITI ARHIVIRANJE PROCEDURA SA NIŽOM FREKVENCIJOM (>PCTRE6£ KDJE SE «OGU- IZVODITI DIREK-tnč SA TRAKE KOMPLETNA DALJA AVAL IZA IZVEDENA J E NA SONOVJ ÜPERATIVNOC SISTEMA doo VS ALI TO NIJE NIKAKVO OGRANIČENJE JER JE ANALIZA J STVARI BAZIRANA NA HAROVERSKCiM OOREtJENJU JEDINICA MAGNETNIH TRAKA PA JE ZA DRUGE ÜPERATIVNE SISTEME NOGUĆE PO ANALOGIJI IZDVuJlTI ODGOVARAJUĆE ELEMENTE. II ORGANIZACIJA INDEKS Si* VE NC IJ ALNI H DATOTEKA NA MAGNETNI« TRAKAMA NA MAGNETNIM IRAiCAMA HOGJĆ JE SAMO •STROQQ» SEKVENCl JALNI. PRISTJP ALI SE NA OSNOVU HARDVERSKE ORGANIZACIJE TRAKA MuCU RAZLIKOVATI TRI VRSTE OVOG PRISTUPA K^JE se ZNATNO railikuju u BRZINI. Pt^VA h0;,ućn3st JE pkESOrAVAAIJE trake NEZAVISNO DO SAuI^ŽAJA DELA KQJ1 SE PftEKGTAVA.' OfiUCA MOGUĆNOST J£ »»tMOIAVANJE trake SLOG ( Fl-iICKi SLCCJ PO SLCiC liEZ PSENOSA SAOR lAJA TOG SLCGA u OPERATIVNU itNülviJJ. TREĆA HOGUČNSST JE £ITAhJE SLOGOVA sa trake ÜSNOSNÜ PREH0T4VANJE SLOG PO SLCC SA PRENÜSJM SA3t,iAJA SLOGA U CPER-ATIVNU KEdCFlJU. PK^ft Hüi/UtSCST JE prehdtavanje NA osnovu teip n*KKl (taps mark U DALJEM TEXSTU u OZNACI TM). TM jć fizicm SLÜC KOJEI ISPISUJE KANAL 1 KOJI i SLUii Ik hjtjhatsmj ("RE MOT iV »NJE TRAKE gonosncj ìm odvajanje f KIČKIH deldvj TRAKE KOJE PPOSTAVLJAJJ POSčijNČ loi-ISKe organizacIJE PODATAKA, PRVA hoiljćiost. p^vi niacin PREHO-TAVANJA, je DALEKO bkia ù0 PREOSTALE dveiddnos 6RZ1NA DIFEKTNL ZAVÌSI I od BROJA SLOGOVA NA flilCKCH delu T^ake KDJJ SE prenotava) JER mema ZAUSTAVLJANJA I a(it i vi ra.m j a kretanja trakj na SVAXOJ praznini uhčujj OVU FIZIfKA slcga.oruga mogućnost, Of^UGi NAtlN PrLMJTAVANJA BRZI JE 30 TREĆEG KAJPANJE za vreme prenosa podataka j opERATIVNU KEMQFlJLi i. U üSLJVtHA multi PPocrahinga OONOS BRZINA St 1 pdvfcuav« j z AV 1s no st I ■ co oru-gih obrara. na süfjcvu r££EfJ3& lako se uočava oa SE eRZINSKC CPliMlZUfcNJfc ISKOPISĆENJA magnetnIH TRAKA sastoji u jugovarajuiem KOBlNOVANJU premotavanja trake cjjé u aVOM slučaju PREDSTAVLJA izbor PFISTliPNE me TUD e. utI ca j PRISTUPA na ORGANIZACIJU pcdata(e PRaZNINE STO MANJE UTICALE NA KAPACITET TRAUE PÜIÄESNÜ JE OA FIZIĆKI slogovi BUDt JTL' DUU.' P^^^EiANJE du2iné SLCIOVJ (blokova I PCVEĆAVA I BRZISU pjilstupa U INJEKS-NIM DATOTEKAMA AKC it TkAft^Jf SLJGOVA -lA NIVOU bloka VR5I c OPtJATlVNOJ MEKÙJilJI iTC NAFDilTC OCLAZl 00 UfAiAJA <ÙJ INIJEkSNIH DATOTEKA KOJE SE PCSÜ6NC PfiOJEKTUJU. U1 NEKI PRlMtK) ^^^IrtSNt INDEKS SE^ VE4C1J 4L Niti DATOTEKA NA «(.INETNiM TRAKAMA JEDNU DD hAJiNAĆAJNlJl^i PkIHEiJ4, SA STANOVIŠTA SISTEM ANALlZEt l.NDEKS SEKtf ENCI J AL NE 'DATOTEKE NA MAGNETNIM ISAKAMh NALAZE KÜO OPGAHflZOV-ANJA VELIKII- AfclhIVA KUJE SU ZBCG ZAHTEVA. OftGAr-NIZACIJE I C8RAÜE INDEKS i R AN E, fit Dl SE DAKLE 0 ARHIVAMA KCJE SJ HAJ INDt\5 SE KVE'■ICI JALNE DATOTEKE ORCANIICVANt ^A MA&f*ETM.IM DISKOVIMA ILI . DOBOŠIMA.CSKCVM PüObcLEM JE 5TÜ JE ZA MNCGE DJ TIH ARHIVA N££KjNCHlC.,-^D US.ÌÌTI IH 1 tUVATI STA-LNC NA DISKU A POikSBNO JE KOPIRATI IH I ZBOG lASTlTE. CVC ZNACI 04 SE PRE T POSLE SVAKE ODRADE OVE DATCTEKfc KCPiüAJü N4 Ù1SK I SA DISKA VRAĆAJU NA TFAKli. T J SE 1 i-jÀLAZE MOGUĆNOSTI Ji" TEOE 0 VPEMENU J EF Jl .MOGJĆE ZA RELATIVNO MALI BRCJ SLCCCVA KLJt TÌEGA ÙBRAUITI KORISTITI TE DATOTEKE KAC IhùEKS SEKVENCIJALUE DATOTEKE SA TfiAKE. EKOhCHUNtST INDEKS S t K VE NC 1J AL ^ì H DATOTEKA MA TRAKAMA SE L AKÜ OJREDJUJü NA OSNOVU STATISTIČKIH VhEONüSIl Z^riTEVA OBRADE I VREMENA PRISTUPA KCO INÖtKSNE 0AT3TEkE NA TRACI OONDSNO VREMENA KOPIRANJA DISK.-IKAKA 1 TRAKA-DISK. . DODATNI SOFTVERSKI NAPOR MOJE ■! DA S E NE UZIMA 0 CBZIB AKC JE re ISKLJUČIVA MOGUĆNOST POVEĆANJA VREMENSKIH KAPAllTETh RAĆUNARA. ZBOG POJAVE NOVIH ORGANIZACIJA P UDAT AK A, VS AM 1 ßANKE POĐATAKAi MOZE SE UČINITI DA JE OVA ANALIZA ZASTAR&LA I e£Z ZNAČAJA, OVU SIGURNO NIJE TACNC IZ VliE RAZLCGA. Pfc£ SVEGA, MALI JE BROJ CENTARA KOJI USPEŠNO PR1HÉNJUJU BANKE PODATAKA ■ IJDS SU U UPCTRÈEI I ŠAĆUNARI HA KOJIMA ZBOG KAPACITETA MJE NI 4„GUĆE INSTALIRATI 33CDVARA-JUĆI SOfTVER ZA PCD15KU taNK] PODATAKA) A SIGU-PNO MAMJI BfCJ kAtÜ^SKlh CEMTAftt, KOJ ! SU SVOJ KOMPLETAM aplikativni SOfTVER BAZIRALI SANKAH A PODATAK* . OALJf. UVtK Ć£ POSTOJATI TAKVE APLIKACIJE RAĆUHAPA U KDJIMA ĆE 0AT3TEKE KAO CfiGANIZACIONE j£OINlCE PODATAKA BITI EKONOMICN-IJF OD E ANK I PCD ATAKA. S DRUGE STRANE« VSA^* uATürtKE I INDEKS SEKVENC- 1 JALNE CATCTEKE . IISAM) ZAJcDNÜ J OS'^OVI IMAJU •ISTI LOGIiKI MlriANIZAM (PRINCIPJ ORGANIZACIJE A TO JE INDEKSIRANJE» ü VE u'/i CR SAW [ ZA C [ JE PG3AT-AK4 «AZLIKUJU-SE SAMO U DSCANlZACIJl PODRUČJA PREKORAČENJE IVSAM S-iöRll I DISTRIBUCIJU SLOBODNOG PROSTCFAJ ALi OVÜ Nj JE OOVÜLJNÜ StHOKC POZNATA eifJJENTCA. ZSOG Ttj;,4 SE CESTO NEOPRAVDANO CAJ€ ISKLJUĆIVA FFEJNOST VSAM-U (ISAM .SE PCGRE-SNC smatra ISLUŽENIM] A 7 DME DOPRINOSE t MEKE •'DODATNE MOGUCNCSTI" ViAM-A KOJE NISU NÌ5TA ORUGO NEGO CDGCV ARAJUćE UR GA NI ZAC ! JE SEKUNDARNIH KLJUĆEVAi • „ ' INDEKSIRANJE KAi^ PRI ^iL JP : JRG A.'J I Z AC IJ £ PODATAKA NA MAGNETNIM TRAKAMA SVOJE ZNAĆAJMIJE PRIMEVE HOIE NAĆI Li SISTEM ?i<ÜGRAMIR4riJU v . t>v == h. za k=i ... C2) i=l k=l " kl. Za viie stabala Cs) sa Jednioi nivooo) ima ae: « = i rO/rH ... (3) i=l ' Relacija fa/'H ° okupu realnih brojeva daj« najmanji prirodan broj koji Je veći od a/b , ako a/b nije prirodan broj inače daje sam taj broj a/b . S Je broj zapisa (slogova) u datoteci koja se indeksira « r^ ja korak indeksiranja odnosno broj slogova B indeksiranim grupama i-tog stabla. Uslovi u t5) niša sasvim opšti jer sa pretpostavlja da indeksiraš« grupe u Jednom stablu imaju isti broj slogova. Sasvim opati uslovi neaaju nemaju anaiaja za analisa koja će u ovom tekstu biti iznesena. Kada Je r^ = const. , kada indeksirane grupe u svim stablima imaju Jednak broj zapisa onda j.! «■»n»/'-! ... (4) 0 zavisnosti od algoritma traženja, da bi a« obezbedio algoritam ea zadovoljavajućom jednost-avaoSću, stabla sa Jednim nivoom se formiraju na aledaći na£ln: Indeksira a« svaki r-ti zapis za prvo •tablo i (ifl./(e-i)l ^»I'i® Ci+l)-to (l«i«s-l) stablo, k ................ Korak indefc- •Iraaja Je fr/(B-ir\ i algoritam traženja postaje jednostavan. Minimalna vrednost miaCa^,...,,^.....a^j _ ^^ M^is iz i-tog Stabla) najbliäi indeks i korak je rr/(s-l)l . Potrebno je uporediti obe metode indeksiranja. Ka osnovu (2) za korak indeksiranja dobije se: r^ »i )l ' i=l ^ (5) Ako se upotrebi korak indeksiranja za iadaksiranje sa »iä* stabala za isti korak iadelcai-ranj« kao kod Jadnog stabla sa »iSe nivoa potrebno ja atabala. r^ Je korak indeksiranja »kog ■tabla kod iadeksiranja sa više stabala a r je korak iadeltsiranja n datoteci koji se ostvaruje primenoB opiaaaog algoritma traienja za paralelno indeksiranje. Ako se uporede brojevi svih zapisa u ob« organizacija onda se poredis SU"'' i ( fr./rl . l)f;i/r;i C 6) Kako Je: rA Jl, "-1 a i kako se može uzeti: "i «/r (7) i=l r^/rl + lÄ e to se dobija: S^ i (9) Relacijom (9) pokazuje »e da indeksiranj» sa viSe stabala Jednim nivoom sadrii manji broj zapisa. Ispravnost relacije (9) se poka- zuje, desna strana postaja + (i/(a-l)r pa rje izmed ju ostalih uslova dovoljno da je s-1 da bi relacija (9) važila. Na slici 1. prikazane su dv« organizacija indeksiranja, sa dva stabla sa jednim nivoom i organizacija sa Jednim stablom i tri nivoa. Broj zapisa za paralelno indeksiranje j« 9 a za indeksiranje Jednim stablom broj zapisa Je lU pri Semu Je iati korak indeksi raaja za obe organizacije i Tiwsii Kod paralelnog indeksiranja reorganizaei' ja, umetanje i brisanje, distribucija slobodnog prostora i organizacija područja prekoraSenja podrazuae-vajii nov« algoritme ali sa ti algoritmi jednostavno organizuju jer Je i paralelno indeksiranje sa stano vigta organizacije vrlo Jednostavno. 5. SREDNJI BKOJ PRISTUPA KOD INDEKSIRANJA SA VIŠE STABALA SA JEDN" NIVOOH Srednji broj pristupa kod sukcesivnog traženja i po indeksima i u datoteci manji Je kod Jednog stabla sa viie nivoa nego kod Tiie stabala sa JeđniD nivoom. Za srednji broj pristupa Z ina se: 2 = TI Pi^i = Cl/») è i , Pi-Vn , c.-i , isl lai a-(B+i)/a gde je p. verovatnoća traženja i-tog sloga a c^ broj pristupa do i-*"« aloga. 2a jedno stablo sa vij« nivoa izraz postaj«: ■ ^ (h.+l)/2 t Cr+l>/2 = n (1/2)52 h. + tn+r+l)/2 i=l ^ Zu TÜe otabal» aa iednia nivoon isr« poBtaje: Q/Zr t b/Z Za nporedjivanj« i Z^ potrebno je uporediti: + a + r + l i l}/r * e , Za uporedJiTMje Z^ i Z^ koristiće B«, za Oilređjen« paranetr«, vrednoeti definisane teorijo« traganja. Iz teorije traiaaja poznato Je da Z^ iBa •iuinta kada J« li^ ■ eonat. a kako Je b druge strane Q/r « to se dobija: S(k*a) ♦r + lj^h"*» , li>a... (10) lalaclja tlO) »aži Jer Je u praksi b > r»l a Indvkeijoa noža da a e pokaže 2 , B 1 h prirodni brojeri, iapunjea ualov oCh+lX ta" koji« B* dokazuje relacija (lo) . Medjtitia, u orsanizacijaaa indeksiranja M Tli* stabala sa J'đnia niTOOB, ako au stabla sortir ana presa prvoa zapisu u stablu i »Jt® stabla organifeoraaa tako d« Je bosoć direktni pristup u stabla BukeeeiTDO tratenje za paralelno indeksiranje laa Mmjl srednji broj pristupa. Me radi se o eiBto sukcealTnoa traženju »ei ae u stabla uakaée aakoa od aetoda direktnog traženja a onda se poatupak traienja nastavlja sukceelrno. I druge aetode traženja takodje daju bodlje rezultate kod paralelnog indeksiranja ali Je to izran tesatskita okvira OTOg teksta. Ako identifikujeaa J-ti zapis u i-tom stablu onda Jedini aogući ^pisi iz (i-^l) - tog stabla Bogu biti J-ti ili {J-l)-ti za pia- Ako Je to Cj-i)-ti zapiB traženje se završava. Dokaz Je trivijalan. Unesto C i-1)-tog zapisa traženje nože da vpniuje i na (j +l)-ti zapis ito savlsi od parametra indeksiranja. Bitno Je da Je potrebno u svakoio stablu izuzev prvog tražiti samo u okviru dva zapi-.sakoja se unapred aogu odrediti. Za srednji broj pristupa ako se u ovakoD stablu izuzev prvog trail na nivou dva zapisa dobija se: Z^^d/aXpJ/'^ * (s.l)(2*lV2 = 3s - 2) Ako se ne traži u evia stablima već se traženje završi u stablu u koje« je rezultat (j-l) •ti zapis DBda se za srednji broj pristupa đobiJa: CV2)( +3s/a -1/2) Jedna od proaenljivib, s ili r^ < Je nezavisno promenljlva Sto znaSi da bi uporedjivanj-ek Zj^ i Zg' trebalo tu proaenljivu odrediti tako da Z'^ ima nanju vrednost. D opitis nsloviaa to nije složen ali' je glomazan aataBatiSki proraSun te nei« biti naveden u o,^, tekstu. 0« valov da Je = rj^ , broj slogova u indeksiranoj grupi slogo-u datoteci Jednak Je broju zapisa u svako« stablu, odrediće se takvo s za. koje Je Z'^'<. > Uz navedeni uslov važi relacija! q = (6-l)V = b°r na osnovu koje se debija nejednačioa: n(b+l) + r + 1 > (s-l)r + 5s/2 - l/Z iz koje se na kraju dobija: s < (2n(h+l) + Itr + 3)/(2r + 3) 1». VIŠS STABALA SA VIŠE NIVOA Osnovna varijanta je više stabala aa vläe "ivoa takvih da « okvir« svakog stabla ne postoji presek (broj slogova Jednak je nuli) izmedju indeksIranlb grupa. Presek postoji saao kod indeksi, ra nja u datoteci. Ovo znaii da se indeksiranj* sa viže stabala sa Jednim nivoom dalje nastavlja tako ' ito se zapisi u svakom stablu Indeksiraju jednim stablom sa više nivoa u kojem je presek indeksiranih grupa na jednoo nivou prazan skup. Problem više stabala sa više nivoa zahteva, posebnu analizu P» relacije za osnovnu varijantu: 1 3 'K = s 21 n i»v J=1 k=l " r, = ' rv'i = s-l 5. ZAKLJUČAK Indeksiranje u automatskoj obradi podataka predstavlja mehanizao pristupa i kao takvo vrlo je značajno. Organizacije poda taka defiaisane sis— teasklm softverom (tu su uključena i Indeksiranja) gube EBaéaJ kod složenijih zahteva sa organisovanje podataka pa se nora pristupiti indivlđualnoa ladak. Biranju fine teorija indeksiranja postaje vrlo važna. Kao argunent dovoljno Je samo ponanuti ore« nizovanjo podataka preko sekundarnih ključeva koje u stvari predstavlja odredjenl skup indeksiranja. Ne navodi se nikakva literatura Jer je analiza u celini originalna. 32 A 8 il Iff CU a« 1 € IO (4 16- Qt Oe Ok \ 2 5 A S G ? 5 9 ÌO If f4 15 Id- <73 Oi > Qi-i Z M Q 6 10 12. M 1 1 Cit i CfiA 7" QÄ r h' a 4' M'f4 1' ■'It SLIKR L IZVAJALNI Kl 2A REALNI CAS PRI MULTIPROCESORSKIH SISTEMIH ; , J. BERCE DIPL. ING. UDK: 681.3.012 ISKRA - DELTA, PARMOVA 41 Arhitektura »tand»rdnih mikroprbcesot-jev je' najbolj prijagojena p0t>^bam aiSega programa * enim uporabnikom. Za bolj lahtovna izvajanja z vefi uporabniki in s tem tudi veC programi je bila razvita fiirok« paleta »isteniov tako glede aparaturne kot programeke opreme. EXECUTIVES FDR REOL TIME MULTIPROCESSOR SYSTEMS The architecture of standard microprocesaor is best suited to single user, single task operation. For more demanding multi - user, multitasking operation a variety, of systems design solutions have been proposed involving both HU and i. U V 0 Đ Napredek pri .razvoju elentronskih veiij . in Cedalja véCja integracija elementov tei" vedno hitrejfta 'preklopna veija, ob imeraj boljSih potnnilniSkih elementih, ponuja bolj ir. bolj obsetne sisteme, ki zahtevajo mar.jše napere pri izdelavi aparaturne opreme Niike cene mi k r o proceso rje v otnoDcčajo drugaten pristop pri realizaciji Posedaj le r-ererviranim tvorcem mikroračunalnikov in ne le mi ni m ilacijo po,Von Neumannovem orinciou. Nove arhitekture uporabljajo dodatno 00, da bs poudarile velikokrat spregletìane vidike, .kot so: vsporednost (oaralleiism), zanesljivost ireal lability ), "neobtut 1 j i vest na ohvair-e" (fault-tolerant). Ve^raćunaIniški sistem OMOgofia reSitev teh problemov, saj se somno£ene sposobnosti opravljanja nalog približujejo vzporednemu poteku beloyenja. Hkrati zaradi sane narave sistema, omogoSajo zanesljive in na okvare malo občutljive,izvedbe. Seveda pa takSni sistemi 'zahtevajo drugačen pristop pri izdelavi, saj morajo biti arav tako uporabni pri povezavi z enim, kot tudi z. ve6 računalniki za opravljanje nalc-o. Ce kot primer vzamemo robota, pri katerem ima roka vb6 stopenj svobode ter vsaka os svoj servo motor, bi integrirani krmilnik s svojim hitrim zaporednim delovanjem, lahko ustvaril vtis o sočasnosti gibov. Program sam bi bil lahko napisan kot vsota se ponavljajočih manjiih' podprogramov. Navidezna konkurenčna izvedba, bi zahtevala od eno-arocesorskega računalnika, podporo pri već programskem delovanju, ki ga daje izvedba z i-zvréevaIcein za realni fias (real time eKecutive-fiTX)'. Dinamičen razpored izvajalnih programov - 10 (task) se izvaja glede na njihovo prednost. Procesi, ki so pripravljeni za izvajanje, se uvrstijo v Čakalno vrsto, da bi sv v trenutku, ko pridejo na vrsto izvršili. Tako se lahko hkrati izvaja tudi več neodvisnih izvajalnih programov, kar pa &e ne pomeni, da se izvajajo soCasno. Sočasnost je namreč določitev za več □rocesorski sistem -(veC kot en procesor na vodilu) . in ne za več programsko neodvisni enopi-ocesorski sistem., Vsakdo, ki je Se sestavljal sistem z vzajemnim delovanjem v strojni kodi, . bo. priznal kakSen napredek imajo taksni.,, izvajalniki. Toda tal procesorji niso dovolj -hitri instrukcij v časovni .enot i:), vse potrebe uporabnikov, zaradi česar so se začeli uvel javljat i.več procesorski bi sterni z izvajalniki za realni čas. mi kroprocesorski tudi najhitrejši (ätevilo izvršenih da bi -zadovoljili £. izvajalniki MIKROPROCESORJE ZA REALNI CAS ZA Sistemi za realni čas, so lahko razloieni kot skupek samostojnih združenih izvajalnih programov,, ki so .odgovorni za posamezno ali skupinsko povezano odvisno spremenljivko. Zato, da oskrbuje in nadzoruje veC kot eno' zunanjo napravo, mora biti nadzorni sistem sposoben voditi vzporedne programe, kot sodelujoCe. Z enim procesorjem je resnično hkratno sodelovanje .nemogoče, . kajti procesor je sposoben' izvriiti naenkrat le en ukaz. Zato mora obstajati , nekakften' ■ mehknizetn, . za dodeljevanje procesorskega Casa programom ter hkrati nadzorovati /. izvedbo . in ' ^ časovno skladnost. 34 2.1. OSNOVE OELDVflNJft IZVfiJOLNIKP (EXECUTIVE) Slika £.1. orikazuje osnovno snemci za dalovdnje ilvajalnika zs realni tRs sa katerega obstajajo naslednje osnovne funkcije« inicial iiao ja programa in ponc.vno rajvrStanje (nadjor nad skladom), nadprogramska povezava in časovna skladnost delovanja, takt, vodenje prekinitev, • premeni ji v nadzor nad programi. SPOROČILO PROGRAMSKI IZVftJBLNI UPRAVLJALEC CfìSOVNA PREKINITEV ČASOVNI UPRCIVLJOLEC PROSRAMSKfl ZBHTEVft DINAMIČNA IP KONTROL« OPflRfiTURNfi PREKINITEV n^EKINITVENI IZMENJOLNl UPRAVLJflLEC <—V IP uprovljfllec ( scheduler ) Slika £. 1. rvalnl Cas Shema aelovanja izvajalnika za 2,1.1. Začenjanje programov in oonc-vno razvrščanje orogramov Vsak program ima svojo prednost (priority) pri izvajanju ter v vsakem trenutku določeno »tanje, ki oa nadzira izvajalnik kar je prikazano v sliki £.2. Dcilfnost izvajalnika je določanje začetka, poteka m delovanja proB»"*'''®^, glede na oogodke, ki se isvržijo. Pripravljeni (ready) program je tisti, ki bi se izvršil takojf ko boao izvršeni vsi orograMi z viSjim prvenstvom. CakajoCi (waiting) program je tisti, ki potrebuje zunanji dogodek, da ga obudi in postavi v vr*to ori oravi jen ih orogremov. Program, ki se iivräuje (runnir>D.i ima trenutno najviSjo prvenstvo med or j prav 1 jeriiini orogrami. Začasno odstranjen (suspended) program je tisti, ki ne čaka na zunanji dogodek - prav tako ni pripravljen in se ne poteguje za delovnje. Zaključen (terminated) program je tisti, ki se je izvräil oziroma ooravil. zahteva določeno stopnjo redat piB,«lano sporočilo se ne sme preoblikovati oziroma spremeniti, dokler ga ni sprejemnik potrdil. Tudi način, ko je sporočilo Desiano točno določenemu sprejemnemu programu, ni preveč laSeljon. Uporablja se način, ko se sporočila uvričajo po pravilu FIFO (first in first out -prvi vstopaä prvi izstopal) in si jih v vrstnem redu programi posredujejo (dodeljujejo). Med programska sporočila lahko zato razdelimo v dve skupini (navidezna sorodnost z vhodno/izhodnimi podatki, zastavicami (flag)) i pri katerem ja 3 tega in ne najbolj tako pomembna pomembna »poroči lo vsebina 1 prisotnost, sporočilo katerega prisotnost je najpomobnejüe, ker odloča o izvriiitvi oziroma pravilni delitvi nekega dogotka ali podatkov glede na pomembnost - Čas dostopa oziromo uporabe. £.1.3. Takt (TIMNINS) Aparat urni takt (clock interval) je uporabljen za vodenje in razvrSčanje ter "enakoffierno" porazdeljevanje centralno procesne enote-CPE vsem programom v sistemu za realni čas zaradit programske časovne zanke so onemogočene E prekinitvami, programi z viijo prednostjo, ki so v stanju zaseden in čakajoč (busy - waiting), bi onemogočali izvajanje ostalih programov, ki bi se med tem lahko izvajali, zato potrebuje izvajalnik enakomerne prekinitve (timeout) za pravilno dodelovanje CPE programom. Vendar morajo biti časovni razmiki ra "aplikacijske" programe čim krajèi zaradi natančnosti Časovnega poteka- Del razmika uporabi izvajalnik za svoje delovanje tako, da je normalni obseg časovnih razmikov med l®-ieCms. DELUJOČI IP PRIPRAVLJENI IP ________ ODSTRANJENI IP(Ji) [ CAKOJOČI IP KONČANI IP(ji) Slika 2.2. Stanja izvajalnih programov (IP) £. l.S. Medprogramska skladnost oovezava časovna Izvajalnik skrbi za komunikacijo med programi preko sporočil, prenosa oodatkov ter nadzornim mehanizmom. Sporočilo samo je ooslano preko kazalcev, ne pa ob morebitni zahtevi programa od izvajal nika, da mu omogoči pozitivni (sendmessage primitive) osnovni znak (primitive). Način sam imanjSuje neizkoriSčenost, vendar pa 2. I.A. Vodenje prekinitev Prekinitve so nepričakovane za izvajalnik, ki Jih uvrSča v navidezno vhodno/iihodno pozivno vrsto, da bi jih nato progam obdelal kot ostale pozive (le-ta ima lahko posebne prekinitvene jnake / znamenja). Slaba stran taktnega načina obdelave orekinitev je v tem, da mora ixvajalnik siirar.it i "vseSino" prekinjeriaga programa in. uvrstiti orek i rti l ver.i program. Velikp bolje je, če ooioeme. irvajainik taUo, da uvedemo kratke programe, ki obdelajo mimo njega prekinitev ter mu r.atc- pcsr ed u j e j c ' potrditev obdelave prekinitve. S tem zdruSimo neaodasne dogodke v povezario igredbo i" /.e le "kar tako dodane" v izvajalni k. S. 1.5. Spremefl j i v .naoron nari programi ^ lahtevnetn sistemu je ugodno, nadzorni prcgrsmi nadzirajo ostale saj je program iahku: lahko programe. ustvarjen (spoznan iivajalniku in vključen v listo pripravi jenih, zaCasno odstavljen, ponovno s»čet, odstavljen (dokončno odstranjen za trvajanje). Programi, ki se isvrSujejo lahko soreininjajo sestavo sporočila, . . tako ba ustvarjajo ali ukinjajo izmenjave, Spreinenlj i vr nadzor se največ uporab'lja, tako da je dodana uporabniikim orogratnom "funkcijska" knjižnica. Spremenljive -se ustvar-jajo oziroma ukinjajo izmenjave med programi, ki ■ ,jih knjižnica vsebuje.' Uporabnik doloti 1«? vo'dilm program v svojem sistemu, ' £.2. DRUGOTNA FllNKETJE IJVfiJRLNIKR Drugotne ■funkci^'e izvajalnika so vgrajene kot izvajalni programi, ki jih kliče uoorsljnik. Na trži^Cu so irvajalniki, ki nudijo od osnovne zbirke prt-grafnov, s katerimi' lahko izvajamo ratvojni ali aplikacijski sistem oz. oba, kar orikazuje slika £.3., do zahtevnejSih z većjirni sposobnostmi izvajanj. 3. VECRACUNALNISKI IN VECPROCESORSKI SISTEMI Obstoja veliko večračiinalniških razporeditev, ki nudijo vzporednost in sočasnost pri iivajanju, vendar to niso večprocesorski sistemi, ' 2a slednje-je inačilfio, da obstaja UftR Zfl REALNI CfiS ODKRIVflLEC NßPftK ZßCETNI NflLflGflLNIK JEDRO IZVfi-JOLNIKPl Zfl REALNI CBS 0£e dodatna vodila, kar je povzročilo, da vodilo sedaj potrebuje tudi 'Stikala^ logiko in ostale-nadzorne funkcije, in 'S tem ni več popolnoma pasivno. 3.Ci'ossbar stikalo 7 veòanjern števila vooil, jb prillo ao tega, da ima vsaka pomr, i 1 ni Ska enota svojo dovezavo. To je is osnova nezapor-nega crossbar »tikala, ko je Število prenosov i.Tnejeno 5 ontrtn i ; ni àki rni •notami in oe s sposobnostjo stika;, Vsako kriiiSCe (cross - point) rai:»'a biti sposobno, ne !■ preklapljati celotno vzporedno oddajo, ampak »B tudi odloćati pri veijem Številu lahtevkov za poeege v isto pomni Iniäko enoto, ki se pojavijo v enem samem pomni)niäkem ciklu. Kot naravni tok, so se v nadaljevnju crossbar •tikala zaSela uporabljati tudi pri oovsiavi vhodno/izhodni h enot, po i'stih pravilih. 3.1.3. Somnilnik z več vrati Će nadaljujemo in nadior ter preklopno logiko razdeljeno v crossbar stikalni mreži, združimo v pomni Iniäke enote, dobimo večvratni pomnilnik. Da reèimo stalno nesoglasje pri posegih v pomnilnik, ooloeino prednostno vrsto za dostop do pomni IniÈkih vrat. Ker bo vrata pać^ vrsta enakih elektrjftnih vodriikov je vseeno ali priključimo nanje vhodno/ishodne enote ali procesorje. Tak naiin zato tuoi ooDuèta, da obstojajo zasebne računalniške enote, vezane na procesorje oziroma na vhodno/iznodne enote, kar povotujB varnost pri shranjevanju podatkov. 3. S. PROBROMSKE ZAHTEVE PRI VtCPfiCUNftLNISKIH IN VECPROCESnRSKlH BTISTEMIH VeCuporabniSki sklop aotrebuje doletene zahteve kot so: pogovorno fieoüvisrio tismerjerio iri istočasno delovanje večjega Števila uporabnikov, vzporednost pri delcivanju in programih, skupne in zasebne vire, (Bodularnost in aparaturne ter programske razfiiritve, povezava z zunanjitni enotami in napravami, krajevno omejena razdelitev aparat urni h enot, visoka zanesljivost, Lip<:. ki apeciricif-« jo vsabln.o vsaka publikacija. tar n« njihovi osnovi vspostaviti slstea la učinkovito iskanja spisov publikacij (v dalnjea tekstu "lapisov*! • presakoa lahtavanih ključev. V taa članku na boM obravnavtli ostala «spakte vacjih bibliografskih inforaacijskih sisteaov. temveč se bopo pradvaea ladriali v okvirih nomasti. ki jih nudi aikreracunalnik. Osnovni cilj nan bo Izgradnja slstaaai ki be sposoban v najkrajaaa času odgovoriti na vprašanja "Katera publikacija govora o določani.taaatiklT". II. IZBIRA RAČUNALNIKA IN JEZIKA Relativno enostavno ja nogoca .vspostaviti •ajhan toda efikasan bibliografski infor-■acijski siataa tudi na alhroracunalniku x vsaj •no disketno enoto. aalo vecjin poenilnlkan tvsaj SeK makov) in progranshia jeilkoa. ki oaogoca direktno poiicionlranje na podatke v datotekah. Vsekakor daje prograniranje v strojnaa . jeilku običajno najboljše rezultate gleda, hitrosti in akonoeicne uporaba ppnnilnika. vendar so dandanes le redki .«ntuiijasti pripravljani zgraditi inforaaeijaki sistaa saao s poaocjo nekega .asaablarja. __ Zate sa boao odločili z« visji prograaski jazik. pri kataraa bo posebno izraiana sposobnost •anipulirinj« s sastavljenlai struktur««i podatkov, nizi znakov in, aoznost logičnih ' operacij ,.n«d polji bitov (to so osnovna operacija v računanju unij in presekov anoxic ključev tar . zapisov). Eden od najpriaarnajsih jaiihov. ki jlh «recaao tudi n«. mikroračunalnikih' ja PASCAL s svojiai struktura«! RECORD. ARRAV OF CHARS in SET. V skrajnem slučaju pa je eogoca uporabiti tudi prevajalnika FORTRAN ali BABIC z aoznostjo klicev strojnih podproqraaov. V dalnjaa tekstu opisani algeritae je inplemantiran' n« «ikroracunalnlske« sistemu COC 110 VIKINO 'zasnovanea hi procesorju Z8Q. z operativnia sistaaom CP/H Z. Z s S3K znakov uporabniškega poahilnika ter v konfiguraciji z disketno enoto za i. SK znakov in . grafični« tiskalnikom. Prograa je napisan v jeziku PASCAL/n (malo .egzotike flrse SOftCIH). Disket« zadošča za čuvanja tabele lfl06 različnih ključev dolžina 15 znakov tar 109Q zapisov z osnovniai podatki <4«70 znakov}. povzatkoa (8*70 znakov).^ letnico in poljubne kombinacijo povezav ključev s zapisom. Varijanta brez povzetkov omogoča čuvanja zoee zapisov, kar ja hkrati tudi «ej« z« iaplementacijo danag« algoritma n« tem sikroracunalniskara sistemu. III, IDEJNA REŠITEV Osnovni probi«* «Ihrartcuntlnlalt« l®pi»-•■ntccij« nakollko bolj ziplatvnaga «Igorlia*! ki •anlpullra t veliko «noilco podtLkov. aLi hitro«t in o«»j«n paanllnlk. Vadno po«lavlj« vpr«B»njai ktj čuvati v po»nilniku> kaj pa na lunanjih «notah, da hltrod n« bi bila biatvano laanjsana. Kemproai« ni intaraj ravno lahka najti. Vallkokrat ja pravzaprav va* odvisno od oanavn* idaj« alqoritaai ki ja v naca« priaaru Pri iakanju «noiic kljucav povazanih i lapiai podatkov ja najfrakvanLnaj«! pristop do oaaih kljucav tar podatkov o vazi kljucav i zapisi. Zato jih bomo čuvali locano od samih zapisov: tabalo kljucav v poanilniku< zvaza pa v obliki polj bitov (SET OF 1. . nkay. kjar vsak Clan povs. ca ja kljue ii tabala povazan i zapisoa ali na) kitara boao po potrabi naložili v polnilnik z dishats v blokih. Pokazalo sa ja< d« blok z zvazaai za 106 zapisov podatkov e*agoc« s« dovolj hitro iskanja (vac niti ni bilo aogoc« istočasno čuvati v potinilnikul. V •krajna« priaaru bi bilo mogoča raidaliti na v*c blokov tudi tabala kljucavi savada na račun hitrosti iskanja. Drugi problaa «a javljai ko s« ja potrabno odločiti o načinu čuvanja kljucav. Lahko bi jih čuvali takoi kot so vnasani za vsak zapiSi kar bi onogocilo agzaktno kasnajsa iskanja zapisov, N« žalost pa bi sa v tabali kopičili kijuci i Isti» ponsnos a razlicnini prafiksi (adnina. •noiinai varijanta istih pridavnikov in samostalnikov)! zato bi bilo potrabno iskati zapisa z unijo vsah varijant kljuca. Zato aa lahko odlociao za izbor aiataaa. pri kataran-vhodni ključi I ki sa vazajo na zapisa ali po katarih iscaao zapisa) pradstavljajo podniza ('podkljuca') I« vnasanih kljucav v tabali. Vhodni kljuc sa vnaaa v tabala lai ca na obstaja kot podniz vsaj anaga od za obstojacih. Prav tako sa obstojaci kljuc zaaanja z vhodnim ca pradstavlja njagov podniz. fri iskanju aa poiscaje vsi zapisii ki so povaiani s kljucit katari vssbujajo v sabi vhodni podhljuc. Tik sistoa sicar lahko pripalja dO lanin^vih logičnih napak v iskanju (vhodni podkljuc 'VQO* privlaca na plan zapisa povazana s ključi •VODOVOD". -SPREVOD" ali "NAVODILO". . . >, vandar ja pri pazljivi organizaciji kljucav ucinkovitajsi kot siataa fiksnih kljucav. Ponazoriao ta siataa s prinaroa : V prazno bazo povzathov pravljic vnasiao 4 zapisa iar vsak zapis povazino ■ sladacini podkljuci- 1. zapis DEKLICA, VOLK. COZĐ (vsi ključi sa vnašajo v tabalo) zapis ; HETKA, JANKO, CARATI, GOZD CCOZD* SS za nahaja v tabali) 3. zapis : 8MECULJCICA, ZAČARATI, GOZDOVI ("GARATI" sa zaaanja z "ZAČARATI", •GOZD" sa laaanja z -COIDOVl") 4. zapis -. SMÉC, VIICALtCE, DEKLICA CSNEC" sa z« nahaja v "SNECULJCICA', -DEKLICA- ss zs nahaja v tabali) Badaj iaaao v tabali kljuca : DEKLICA. VOLK. GOZDOVI, 8NECULJCICA, HETKA. JANKO. ZAČARATI in VŽIGALICE. Tratji probla« pri oblikovanju algoritna ja odlocitav o načinu iskanja zapisov. N»katari obstojaci sistsai uporabljajo natodo forsiranja logičnih izrazov v katarih so ključi pova,zani z logieniai oparatorji. Savada ja za aaa pravajalnik takih izrazov dovolj koapl^i^iran, da sa boao (iz najhna lanoba) odločili la poanoatavljano aatode, ki jo lahko opisaao na naslsdnji nicin-, a) predpostavi, da so vsi. zapisi kandidati za ispis b) pracitaj skupino altarnativnih podkljucav (za vsak podkljue poisci v tabali vsa pripadajoča kljuca, poisci zapisa, ki so povazani z vsaj ani« od tah kljucav in določi njihov prasak z doaadanjiai kandidati) C) ponavljaj (b) za vsa skupin«, s ci««r ja pravzaprav izvršan naslsdnji (in najpogostajsi) logični izraz: ( 8 ) i« ( 81 1 in ( sa ) in ( S3 ) ____ kjar so : ( Bi ) ~ anozlca kandidatov v skupini ( Bi ) : - (kil) ali (kiS) ali (kiS) ____ ( kij ) - onoiica zapisov povaianih z vhodniai podkljuci kij in, ali - logični oparatorji i, J - indaksi d) ispisi vs« preostala kandidat« it ( 8 I Ostali problaai so vac ali aanj astatska narava. Varjatno bi zelali najti določana zapisa na podoben način tudi za druge osnovne podatke v bazi, Vandar to ni realna zahteva. Vie kar se lahko naradiao ja to, da prikljuciao vezneau zapisu ključev se podatek o letnici izdaje publikacije in eventualno klasirikacij-ako kodo (v kolikor jo definiraao z nekaj znaki) tar tako osogociao hitro iskanja ii ta dva paranatra. Ostala podatka boso aorali iskati s poaocjo sakvaneijalnaga citanja baze in vzporejanja vsebine z vhodni« nizo« znakov, kar pa je dokaj počesan procasi Cas citanja lahko prapòiovino tako, da oddvojiao oSnovn« podatka od povzetka in jih cuvaao v poaabni datoteki. IV. REALIZACIJA V te« delu bodo prikazane uporabljan« atruktura podatkov in naki najbolj kritični, algoritai implanantirani na navedene« «ikro-racunalniku, Siste« ina vgrajan« funkcij« za: - dodajanja in brisanja zapisov iz baze - azurlranj« podatkov in ključev v zapisu - iskanje zapisov po preseku skupin kljucav - iskanja zapisov po intervalu publiciràihja - sakvancijalno iskanja zapisov po podnizih osnovnih podatkov in povzetka - listanj« sortirana tabala vnasanih kljucav - listanj« kljuc«v za dani podkljuc Si Pri iskanju bosta za vhodni podkljuc -CAR" prikazana drugi in tretji zapis, za "3NECULJ" tratji in četrti zapis. za *COZD" pa prvi. drugi in tretji, , , . - datoteka vsah kljucav ( 1 blok) - datoteka osn. podatkav( 1 blok« 1 zapis) - datot«ka povzetka ( 1 blok" 1 zapis) - datoteka veznih blokav( 1 blok- 100 zapisov) Zadnj« tri daiatBk* inijo moinad dirahtnaq« pDileianlranj* i«pi>ov. Njihov« PASCAL-mka darinicij* jc alsdvc« : CONST nktg ■ leCBi nr»c ■ leeti nblk ■ leei nlin > Bi lini • TSj k»ul ■ ISi ■•h«, stavilo hljuccv ■ «k>. (lavila zapisov. • t«v, vaz. zapisov blok« «tav. linij poviatk« dollin« linij doliin« hijucav Procadupo CLEARKEV uporablja procadura za brisanja laplia. ii bazti da bi «a v taball kljucav izbrisali ključi. ki «a bili vazani •aao T brisanim zapiso«. Taksni ključi sa postavljajo na vradnost praznaga niza znakov in so na voljD pri vnosu novih kljucav- PROCEDURE CLEARKEY < RECR ; RECPOINT — brisanja kljucav pripadajočih — sano zapisu RECR TYPE ~ nastandardna dafinlclja niza znakov BTRINCCnnl - PACKED ARRAY Cl. . nnl OF CHARi — tipi kaialcav in lalnica publiciranja RECPOINT ■ IHTECEA) -- kazalci iapisov KEYPOINT - IMTECERi -- kazalci kljucav BLKPOINT - INTECERi —kazalci v bloku vai YEARS - INTECERi ~ latnica — aktivni zapisi' ključi in tabsla kljucav LXSTR - PACKED RECORO NRC: RECPOINTi -- stavilo zapisov MKY ; KCYPOIKT) — stavilo kljucav KYB : ARRAY [1. .nkaij] OF BTRINC Ckayl] END) tapis osnovnih podatkov o publikaciji DATAR > PACKED RECORD STRINO Clinici ~ naslov publik. BTRINC Clinl3i — avtor STRING Clinlli — zaloifoa STRING ClinlJ — klasifikacija TIT AUT PUB C LS ENO I - zapis povzatka publikacija A8STR ■ PACKED RECORD A8S : ARRAY CI..nlin] OF STRING tllnl) ENDi VAR FLC : SET OF 1. . nkagi — lista zapisov 1 RECPOINT» -- stavac zapisov J KEYPOINTi — stavac kljucav SECIN («claarkau«) FLC CONN*. CNTCCET8LK(RECR)]I FOR 1 : ■ 1 TO LIST*. NRC DO IF lORECR THEN FLO ■ FLC-(FLC»CONN*. CNTtCETBLKd)!)) IF FLCOCl -THEN FOR J r ■ 1 TO LIST*. NKY 00 IF J IN FLC THEN LIST*. KYSriJ : - "! ENĐ(*claarkBU*>) Procadura SETKEY sluzi za povazovanja zapisa z v«««i hljuci ki inajo v «abi vhljucan dani vhodni podkljuc. V kolikor na obstaja niti adan taksan. sa vhodni kljuc doda na prosto nasto v tabali 1 » važni blok kljucav in latnica z zapisi CONNR <• PACKED RECORD CNT : ARRAY Cl. .nblk] OF SET OF 1. . nkayj YEA : ARRAY CI. .nblk] OF YEARS END) VAR LIST DATA ABST CONN BLOK KEY FILE OF LISTRj FILE OF OATAR) FILE OF ABSTRi FILE OF CONNR) BLKPOINT) STRINO Ckaull datotaka kljucav baza podatkov baza poviatkov baza važnih blokov kazalac vaz. bloka vhodni podkljuc — Uvrščanja kljuca KEY v tabalo kljucav -- in v vaznl zapis RECR tar vračanja — statusa INKEV o vnasana» ključu — (POS vrača pozicijo prvaga kljuca v druga«) VAR I ; KEYPCINT; — stavac kljucav J : KEYPOINT) -- katalac na prosti kljuc K ^ SLKPOINTi — kazalac na važni zapis BECIN (»satkav«) — iskanja podključa v tabali INHEY :■ FALSE) J :■ 01 K CETBLKCRECR)) ' Skoraj vsa procadura klicaja na ponec funkcijo OETSLK. ki izračuna kazalac na važni zapis v vaznaa bloku CONN tar ga po potrabi pradhodno tudi pi-inasa z diskata: FUNCTION CETBLKI RECR : RECPOINT ) :BLKPOINT) . — pripravi, vazhi blok in — izračuna kazalac na lapis RECR — (procadura SETNEXT pozicionira na blok) VAR BL : BLKPOINT) kazalac na zaht. blok BECIN Ogatblk*» BL (RECR-1) OIV nblkj — izračunaj blok IF 8LOKOSL THEN BECIN — isti kot stari? BLOK BLi — nai pozicioniraj BETNEXT(C0NN,.6L0K)) — in vzaai novi . CeT(CONN) — vami blok END(air*)! CETBLK RECR-BLOK*nblt<) — izračunaj kai. — na važni zapis ENOfaqatblk«)) FOR 1 1 TO LIST*. NKV DO IF (LIST*. KYSCI]-" t THEN d : - I ELBE IF POB(KEY, LIST*. KYBCI])<>e THEN BEGIN C0NN*.CNT£K: i» CONN*. CNTCKJ + CIll INKEY TRUE) END(»if»> ELSE IF POS(LIST*. KYSCI],KEY)C>e THEN BEGIN LIST*. KYSCI] : - KEY) CONN*. CNTCK] : • CONN*. CNTtK ] + CIJ i INKEY ! ■ TRUE) END (»if*}) — vnos kljuca v tabalo IF HOT INKEY THEN IF (JOe) OR (LIST*. NKYCnkag) DO BEGIN IF J-0 THEN BEOIN J SUCC(LI8T*. NKY)f ' LIST*. NHY ■■ - J) ENO(*ir*)i CONN*. CNTCKl : - CONN*. CNTCKl + C J] I LIST*. KYSCJ] : • KEY) INKEY : - TRUE) END(»if»)l END(*Batkav«>i Pracadur« FINOHEV vral koaplatno isktnja praavli« tapiaov. kl vcabujajo vtaj in «liarnaitvnl kLjuc ii vsaka d«na ikupina tiljucav, V holikor ja praaak pr«in« innazic«< la al^oritaa autoaatako poetavi na lacatna vradnoati. Priian kljuc praklnja vnoa clanov ahuplna tar ahupin kljucav. PROCEDURE FINOKEVi — lakanja laplaov a praaakoa «hupin podkljucav — I POS vraci policijo prvag« hljuc« v drugasl VAR I RECPOINTj -- atavsc blokov J : KEVPOlNTf -- aiavac kljucav CNT : XNTECERJ — itavac iidatkov CROUP- INTECERi — atavac ahupin FLAG : SET OF 1 . nfaci -- ikupin* lapiaov FLC •• bet of 1. . nraci — praaaU skupin KEVF : BET OF 1. . nkagi ~ skupin« kljucav BEGIN (arindhag*) URZTELNi HRITELNf'ISKANJE PO KLJUČIH CROUP ; - KEY . » KEYF Cli REPEAT — vhod skupina podkljucav WHILE KEYO'' DO BEGIN CNT ; - FOR J : - 1 TO LIST*. NKV 00 IF POSCHEY, LIST*. KYSCJJ toe THEN BEGIN CNT :■ SUCCtCNTK KEYF : - KEYF + tJ1 END(«if*)l IF CNT-e THEN HRITELNt'Na najdam kljuc)')! HRITECili; •)! REAOLN(KEY)p END(»uhila»>> IF KEVFOC] THEN BEGIN — iskanj« lipisov i v«»j anin kljuca« CNT : • 01 FLAG : - C)i FOR I : - 1 TO LIST*.NRC 00 IF KEVF*CÖNN' CNTCGETBLK(I)]<>I] THEN BEGIN CNT :■ SUeC(CNT)( FLAG :• FLAG+CIJ ENO(»if»)i KEVF C]; URITELNf'Stavilo ladatkov : ',CNT)i — dolaci dossdanji praaak skupin IF CROUP-1 THEN FLG ;• FLAG ELSE FLC : » FLC«FLACi IF FLC'Cl THEN BEGIN CROUP : - Bi URITELHl'Ni akupnih ladatkovVt ENO<*ir*>i EWOj — pripravi naaladnjo skupino CROUP 9UCC1 THEN BEGIN CNT : ■ ei FOR 1 : - 1 TO LIST*. NfiC 00 IF 1 IN FLC THEN CNT SUCC(CNT>1 URITELN) - HRITELNf'Totalno ladathov : '.CNT) i FOR 1 i TO LIST*. NRC 00 IF I IN FLC THEN PISKI) i END(aifa)) ENOI*rindkaya»>) Procadura FINDVEAR ispisa vsa upisa, hi so bili lidani v določani časovni pariodi. Vsi ostali podatki v batah sa iscsjo sakvancijalno po ladanan niiu makov. PROCEDURE FINDYEARÌ — iakanja zapisov po latnici publikacija VAR I RECPOINTj — atavac iipiaov J, K : YEARSj — latnica intarv. FLC : SET OF 1. . nract — najdani lapisi BEGIN («findgaar«) — vhod aajnlh latnic HRITELNI'OO lat« :')i REAOLN) HRITELNCDO lat« : ' ) i READLUtK)! — iskanja pa vsah lapisih v tabali vaia FLG : - CJj FOR I : ■ 1 TO LIST*. NRC 00 IF (CONN*, VEAtCETBLK(I)3>-J) AND (CONN*. ¥eACGeT8LK(IH<-K( THEN FLC ; • FLG+CIJi — ispi* vaah najdanih tapisov IF FLCOCJ THEN FOR I ; - 1 TO LIST*. NRC 00 IF I IN FLC THEN PISKI) ì ENOOrindyaar« )i Procadura LISTKEY iapisa aortirano tabalo kljucav. Har sa tabala tako unici. jo ja potrabno po ispisu ponovno naloiiti i diakata, PROCEDURE LISTKEY) -- Listanja sortirana tabala kljucav VAR I : KEVPOINT; — kaialac kljucav PROCEDURE 80RT( L. ft ; INTEGER )( — sortiranja tabala kljucav od L do R VAR CHKEY : STRINCCkayll) -- panozni kljuc 1< J : KEYPOINTj — kazalci BEGIN (i I : « Li J ; • Ri KEY LIST*.KVBC (I+J) DIV 2 Jf REPEAT UHILE (LIST*. KY8C11C-KEV> 00 1 8UCC(I)i WHILE (LIST*. KYSCJ]>-KEY) DO J PREDIJ)! IF (K-J) THEN BEGIN CHKEY 1 « LIST*. KYBlIli LIST*. KY8CI] LIST*. KYBtJlf LIST*. KYSCJ] CHKEYj I SUCC(I>J J PREDtJiJ ENO(*if*)) UNTIL (I>Jli IF (J>L) THEN BORKL. J)i IF (KRJ THEN BORTd/Rit END(*aort*)j BEGIN (alistkag*) SORT (i. LIST*. NKY)i FOR I 1 TO LIST*. NKY DO BEGIN IF (I NOD 4 ■ 1) THEN UftlTELNi URITe(LI8T*. KYBtll: ka«l, ' , ')i END(*for« 11 END (tlistkag*)! V. ZAKLJUČEK Raallllranl «Igoritmi inajo pri i» onsnjanih popolnjvnlh hipacltatih: lee« rixllcnlh kljucav doliln* 19 zn»hov. 1090 laplaov a 4*T0 znakov osnovnih pDd«thov< 8*70 xnakov poviatk«. latnlco zaloibBi povszayo vsahaga aloga t vaaai ključi, naalsdnja povpracno časovno laogljivoat: a) procedura FIMOKEV - ishanjs vssh hljucav la dani podkljuc 4. S sakunda - iskanj* zapisov z unijo hljucav v skupini .............. 20 »akunil - prasak dvah skupin kandidatov zapisov ...............i." 3 sekundo . , a) iskanja po podnizlh Ishita podatkov b) procedura FINDYEAR Ć) procedura 8ETKÈY ' 14 sekund ... •.'i' T. 9 saliunda - osnovni podatki - povzetki ..... see zapisov/ninuto S9e zapisov/alnuto d) brisanja sloga iz baze I CLEARKEY ih ostale potrebna procedura).. 32.sekund Vidino., da smo dobili kar ' sprejaaljive caaovne zaogljivosti. katar« oaogocajo solidno interaktivno prelshovanja tudi v skrajnja popolnjeni bazi podatkov. To pa ja bil tudi nas naaen. Na ta osnovni sisten sa seved« lahko nadogradijo tudi ostale knjižnična funkcije, ki bi oaogocala pregled in evidenco nad obstojaco literaturo (holiclnat kje ■« nahaja...... Vec o tan kdaj drugič. VI.' LITERATURA 1. Donald E. Knuth: Thè Art of Coaputar : ■ Prograening ' (Addison-Uaslau Pubi. Coapany. 19T3) S. K. Jansen, K. . Ulrth: PASCAL Usar Manual and Raport' (Springer Verlag.' 1978) Control Data ' PASCAL/M User's Reference J : • ' Manual' . (CDC pubi, nuaber 62940022 B,.. 1961) . CALL FOR PAPERS FTCS Swoit H. Kopeu TU Vienna» Austria Profran] Chainun M. OalCin Uoiv. Tùttirgcn, F*C PaUWtr Oulnnail E. Schmiiur Sicmeni Munich. FRC Pmnm Cmnlitn J. A. Ahriham. USA V. K. Agraval, Canada T. Andcnon, GB A. Awaenit, USA I. B»rtl«(, USA W. C. C«ner. USA F. Criiiian, USA K. E. Graupieuch. FRC t. HIavicka. CSSR R. lyet, USA K. H. Kim, USA G. Ix Lanu» Francc B. UtUcwood. GB R. Mauas, USA D. Morgan. USA S Naita, Japan B. E. Oureldi. Swrden D. PowelU France L. Sinnoncini, Italy L Svobodova, Switierl. Y. Tohn», Japan It. Trivedi, USA .11. VogH, FRG J. Wtniley, USA Y. W. Yang, China . Submil aU Papcn and CannpaHlniK to FTCS - 16 Iniereofiventjon Hofcurg P.O Bo« 80 A-1107 Vienna, Austria Phone; (43) (2111 52 02 H Telei: 111210 kgihwa The Sixteenth International -Symposium on Fault-Tolerant Computing July.1-3, 1986 ■ Vienna, Austria , Sfjonsored by: IEEE Computer Society's technical Committee on Fault-Tolerant Computing In cooperation with: ÒCG Austria Gl Fed. Rep. of Germany Technical University of Vienna IFIP WG 10.4 FTCS is the conference on fault tolerant computing systems. It encompasses all aspects of specifying, designing, modeling, implementing, testing, diagnosing and evaluating dependable and fault tolr erani computing systems and their components. In addition to the 'established fields of fault tolerance particular einpha* sis is placed on papers relating to practical experiences with real time systems,. switching systems and transaction systems as well as the application of artificial intelligence techniques to the solution of problems in fault tolerance. Infonnatioa for Author»: ' • An abstract of the paper including up to five keywords should be submitted before October 25, |98S. Submit 6 copies of the paper (double spaced) before (he submission deadline, November 25,1985. Papers should be.no longer than 5000 words. The first page of each .paper must include the following information: title, the author's name, afliliations, complete mailing address, telephone number and Electronic mail address where applicable, a maximum I 50-words abstract of the paper and up to five key^iqrds (important for the . correct classification of the paper). If there are multiple authors, please indicate who will present the paper at FTCS-16 if the paper is accepted. The first page should also indicate that the papers has been cleared through the author's affiliations. The conference language is English only. Paper» relating to tbe foUotring areas aie Invited: * Fault-tolerant architectures * Fault-toleranoe in distributed systems and interconnection networks * Artificial Intelligence for diagnosis ' and maintenance * Reliable synchronization, consensus and. interprocess commumcation in distributed systems * Hardware/software tradeoffs in the design of fault-tolerant systems * Design. diversity in software and VLSI * Robust programs and data structures * Error handling, reconfiguration and restart * Testing techniques, coverage and test tools for VLSI components and systems * Fault-tolerance aspect! of VLSI and WSI., * Modeling, verification and experimental evaluation of fauU-lolerant ' systems *. Application of fault-tolerance techniques {robotics, pattern recogni-. tion, knowledge based systems etc.) * Reliability and safety in real lime systems * Availability of transaction systems and electronic switching systems Important dalu October 25, 19t5 Àiiiracl Dm Novemfjer 2S, 1985 ■ Submission Đeadtme .Aätch IO, 1986 ^fw^hwff f/oilfieaiicm Aprii 14. I9S6 fina/ V/nicn Dur INFORMATICA 3/85 STRUKTURNO AVTOMATSKO UCENJE IGOR KONONENKO UDK: 681.3:159.953 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, UUBUANA PritP«v«lt J* rsrsćilo » vtji uiiKn« tR«tUt*n«*i Ki I» uKvirJa i avtsMtiiaeiJ> ofociia «riii«Miirt M bolJltnu razumuanju psJavi Intiliatnat. I«« m l«hll> ll*vlln< «•raKtltnt Ntltdig*. Pri «»■ Jt i>oatatMg> 4a j* raiultii tidtnJa «lowtku ntualJIu. Kot alttrnatlv« klatitnla {«tatiitlCnl«) '••Isda« II r«z^einavanJt In •rui>iranJt uiorciv «o it »oJavllt «tt>4» z« itjvjIUuTjUl iwteMteKe udittJt. ZinJt jt «natili». 4a i« rtzultttl učtitJa tUb«ll«nl «riii ncuefnih lt>nBtFto Jla«nlm niualJlwl. U rriiMvtu ariianl »aJ^rtJ iPlolnl t>plr«itJ« vzorg*«, ki tta Ja razvila Hiahaltki in Sttpp. PrtdftaulJini «a naJbiiJ znani ilttaai za ttruktarn« lutnaat^« «eanjt : uinftanou ARCHES, nitchillov LEX. «iuta ARCHES/X. ki Ja rtkonttrukgi Ja Hinitansvaaa ARCNESa. Ouinlanov 103, ml ASISTENT, PitfrioAov in Nibltttov ACLS, NielialikiJ»«ii ADII, DEN in CLUSTER. Linilaraw BACON. Dlit(ri«Kav SPARC/Qr E.Y. aiiarirsu MtS in Ltitattu AN. Biiitai za ftruKturna tha «tar atthcdcloir (Hlohaltki S3I. tha dtoitlan trot arrroaoh (Gulnlan 781 and a eanoortual altitttrina aotkod (Hlolialikl è SttPP 83). Htll knaun avaloaf for induttivo Itarnin* ara datopitod: ARCHES (Nlaiton 731. LEK (HitchaU 631. ARCHES/X (Sundr 81). IDS (Öuinlan 73al. ASSISTANT (Konononka at.al. 84), ACLS (Pataraon » NIblatt 82). ADII. GEn (NichaUHi 031. CLUSTER (Hlohaltki t Staap 83). BACOM (Lanalar 83), SPARC/B Ja. Ftnaaon utonJa na» i* io vtdnc rrteaj tuj in Itllaaltn. OtotlJa raztiaauanJt PPDCaia uionJt lahke klttvtno vpliua na nila razuaavanJi Inttliaanot. POlta toaa pa iaa lahko fiato praktlCnt roiladit*. nrr. ItbolJdano in hitraJIt iicbralouanJa. Procai udtnJa pri lJudah izalada udatih ttlc pofaatn in ntudnkovit. Calih tO Ift Jt potrtbno, da to flovtk raivijt v strokounJaKa. ki Jo prirravlJan. da aa laCn* uditi tvoJoaa poktiea. Zato J* na dlani VPratanJ*. dt lahko procta udtnJa awtaMtiiiraao. Z ratvoJo» avtoaatiktaa uStnJa tc tt hitro pokazali ppotltüi. «i nakaiuJtJo koapUktnoit in rcznovritno^t ttM roRoatna. t ta» pa aa Jt nalt raiuatvanit «(tnJa dtino izottrilt. Na vpralanJt, kaJ Jt to utanJt. bi lakk« odaovorili !t pritlilnc. Edan od «olnih odaouorov ki lahko bit taklt tSiaon B3): UdtnJt Ja Kakrfnakoli iprtaoaba «i liitoau. ki au oaoaoda. da nailadnJii izvaja lito ali «orodno naloao bolJ« kot praj. Stvada Ja taka dafinioiJa rrtvad «Plodna, da bi naa vaaJ daino PPitlilala ti aiatoritzni PtJaa. NakeUko tolJ podrobna Jt natlodnJa dafinioiJa CCarbsnall in tod. 83) : UltnJt v arobta vklJuCuJt - raivoJ in iipopolnjaoanjt vtidin «kozi prakto, - atpukturiranJt ta pri dob 1Jtntaa inanJa in - iakanJt nouih dtjttav In ttoriJ I opliovanjaa in Avtoaatako utinJt taaohint Itarnina) Jt tsraj avtcaatako IfurltvanJt prtJ~naltat i h proctaau. V nadalJtoanJu 1. PCalavJa ao podani oanounl oilJi avtoaataktaa udtnja in razlika a«d ttatittldni« in «ipukturnia avtoaatakia udtnJta. V Z. PoalavJu io prikazani otncvni principi »trukturntta ivtcaittktii (läonja. V 3. roilagJu m opiiani naJbclJ znani obatoJtdi tittaai za ttruktvrno avtoaatiko u(tnJt v ivatu. V i, roalavju Jt rsudarjtna uporabna Plat tlittaou in nakazana to tatri nadaiJnJtaa raiuoJa. 1.2 ZflKftJ AUTDHÄTSKO UČENJE In (liiiJa dotr* «Kirtriiitnliln* rtiuUiti, ttFT«« ji vCatih njihovi i>riuilnsft nttfoKizina «11 n*d«Kiiliivj. Edin od niittnav Jt bil It nikiian: iato, i» toae tttoti ppobl««t in priiiein tvigaitikta« uftnJi iiP0F>0lnili • usj« rajutituinj« proctsj uf*iiJ<. Ena i*pih laitnoiti aviaaatiKii naultntaa mania Jf lnviiina rrtneiiJiuoft hi Pi nt laU«t nt velJa la (lovitKo manj«. RtieuanJi otlt hopici protlfMou. hi Jih ladaJ retujemo vtt ali nanj 'radno' na radiati dsliolflniaa tolanJa in iikultnJ» le lahko PoiPtiit optlmiiiTa In ijbolJla i po«o(Jo auioiittiKoaa ge«nJ«> npr. prosraoi ran Je rad una Iniüoti in rstotoifi Planiranj«! napoufdouanja ureiiani> Hidicinfta diainoitiKai razni KlasifiKaeiJ«Ki priibitiiir istanJe lakonlttfti in pontabnih rilaciJ v ntznani a 1 i-zimeslJoni doatni ipd. (»•Part fratini. altJ npr. Bratko B2.) ■ to Ji tiit«aov< ki la n'a dolotinia aikia proklaiikiii podroCJu mijo abnalati kot dlavik «kiPirt lipaeiilltti. inalU prid prebi**««) kako fin hjtreJe sprauiti man J« , 1 Jud i »ktptrtou u raiunilnik. Ti prino« znanja'Ji pri raiuoju aktpartnih liitinou oiko «rio. laJ IJudJa li i ttlave ForiailltiraJe fvoj« znanjft pridotlJtno ni oinovi dolaolttnih likulanJ. ' Taiiu aiKitiu arlu ta lahk« liosnt*« I. avtciiatlkiii u(*njtii takor da na oinovi arhiuiKih Ptdatkov g dala »ktPtrta o tnanjti ki 91 J» tk«p»ri uporabljal pri rtltvanJu prsbliiov. Tak priitOP Ja pokazal dobi-a raivltal« (Michtltki and ChiUutkr 80). NekaJ vae o «vtoMattki lintfii manj* Jt na'piaano v (Sratko in «od. 83). ■ ' uporaba dlovtku razuMlJluih Forini 1 iznov za prtditvittv inanJa ■■ kualualiuno naaiito nuaiarllntsa rtiavanJa ppobliaov. Z uporabo naitttih principov ta j* ustvarila noot vaJa avioaatiktsj utanJa; atrukturno luioiiatito u(*nJa (lahko bi rtkli tudi Itabslidriof konctpCualno> kual i tat i vno. indukUuno-udanJa». Rtiultat takaaa uEanJa J« foraula. Plavilo. tooriJa ali opi« konetpta v kva 1 i tat 1 vntM loaifntM fomalizau. ki Ja (Icuaku doitoPin in razualJiu. Iz pravila lahko uporabnik raibart dolstana ralaeiJ*. laKonitoiti in loalko ikltpanJa. Ki Jc potritna. da fistf« pridi na osnovi pravita do do,!otinih jiklJutKov. y poslavJu I,* j( naraJatii prUirJava ilruKturnaia utanja s itatittldni« sleda n«t«n£n«(tl In rizualJivoiti. kar bo nel:oliko PsJainilo dotadanje PazalflJanJa. 1.« PRIMERJAVA STATISTUNESA IN BTRUKTUfiHEOA UlENJA 2a iluttraeiJo razlike atd itrukturnia in itattltr'fntm udenJea boao prikaiiU dva vreti «Ktpariaenlou, Prva ta« urlili na POdrsiJu razpóinauanja viorcav. druse Pa tta izufdll Hichiliki in Stopp iz univari* v IlinoJu v ZDA na *podroCju irupiranja vzopoav.. t.3 STATISritNO IN STRUKTURNO A«/TOHATSKO UtENJE pruotn« raiiikaue iz autoasttkesi uCenJa id' Potekali na podroCJtt raipotnavanJa vzorcev {pattern recóanitionl in »rupiranJa uìoroeu Lcimterinà analrti»). Razvita Je blla oila^vrtta aetod za ivtoaatiko uienje. ki le Jih Ji poineJe oprijel vzdevek "itatitiidne* aetoda. Metode la razpoznavanja vzorcev 10 npr. ditkriainantna analiza. Baraiov vcrJetnoitni princip in rešrciiJika analiii> zi •ruPiranJi Pi npr. pottopek k-tih povpretiJi hierarhitno •ruPiranJe in aliorUea ISODATA (Niltton 65. Nie in lod. 77> Pavelit in tlihelit 91. Kononenko in tod Zupan Vit ti aatóde ia«jo biitveno ilibott: rezultlti ufenji so dloveku narazualjivi. nodoJealJivi1 nejatni. pa,Čeprav fo aoiode pravilni. (Tše te aatode naarej uporabljajo dolodone te Jo bo rafunalnik obrizlolil in arauaentirai. To. da Je izradun uerjetnoiti po taki in taki enad»! pokazal najveCJo uerJetnott dolatene diainoze ali pa. da Je urednoet ditkriainintne Funkcije 2a to diaanozo vadja od vrednotti za vie gitale diainjizer J( bora tlaka obrazlolitev. S tea nodeao trditi, da to zato v«* t* aotede nidvredne in neuporabne. Prav aotovo to, podrodJa. kJer to te aetode zelo uporabnem vendar nito priaerne za' relevanje probteaou, kjer Je potrebno globoko itkanJe povdzav aed tnanlat (leJitvi, it katerih lahko aklepaao na' viroke in PotJedice. a teal probteai te ukvarjajo rizitkovaloi uaetn« inteliaenoe (artlFitial Intel 1isence. sleJ npr. Nilston eZ).. Othovni principi, ki 11 uporabljajo u aetodah uaatnt inteliaence fO v srobea - itkanJa priblilno cptiaalnih' rilitev koaplekinih proklaagv z UPorabg hevriitik. to J« napotkov z» (jtatrJanJa reiavanj« probleaov. Te to (loveKu raiualJiue l,+.l RAZPOZNAVANJE VZORCEV. Na Fakulteti za elektrotehniko in Onkololkea inititutu v Ljubljani to bili narejeni poakuti i avtoaatikia uCenJea aedlointkih diaanottitnih pravil na uit nadnov; t nfkateriai ttati itidniai aatodaai in t tlttiaoa la strukturno avtoaatiko utenJe odtotiivenih pravil v obliki cdloiiivinih drevet ASISTENT, ki tao sa raivill na Fakulteti za elektrotehniko v LJublJani in Je nekoliko podrobnaJi opitan v PoalavJu 3.3.Z, ZsraJana odlsiltvena draveta 10 direktno barlJiva in zdravnikoa popolnoaa razuiilJivi. Probien ulenja Je definiran takole : DANO : MnoJiea u. »i PO določeni Forauli raiuna'verJatnoiti poeaaaznih diaanoz ta dant priaer. Paraaetri )t Forauli to aprokiialrani z relativniai frekvenoaai iz udu* aneliot priaerov. - d.Hkriainantno anaiiio (Niliton 63. Ni* in tod. 75. Rolkar 94. Rotkar in tod. B3)j ki predpobtavljl. d« vtik priaer predttavlJa. todko v n-diaintionalnea proatoru npr, kot rrirtfniK dliinoiticirinjt. doatn« Frimrni tuMur rM ni d«jKi htratitit liaFotraPiJa inkontintnca ■■ inksnt. Itnitt Barel Di «Kr, ami. lucinr ASISTENT ♦5* 70 zaradi tesa dobljene arupaoije enostavneje BPliIJiva (brez diiJunkciJ). 2, PRINCIPI STRUKTURNEGA AVTOMATSKEGA U«ENJA Z.l DEFINICIJA $t pridobivanja znanJa z Induktivni» iklepanJe» na otnovi inforaaeiJ. dobljenih od udilelJa. nekeaa zunanJesa procesa ali pridobljenih z opazovanjra in aKipariaentiranje». Pridobljeno znanje Je lahko pravi lo i taoriJa ali opjs koncepta. Tak procei zahteva poiploievanjai tpetialiiacij* in rePoraulaciJe notranje preditcvttve znanja (oPita koncepta). Pri tea aoraJo kili rezultati udenja dloveku razuiilJivi. 2,2 »ftZUHLJIVOST Opifl delno in popolnoaa naubenesa znanja «oraJo biti loilfni In «oraJ« karakterizirati koncepte v visokonivoJskih izrazih in relacijah. Zaradi taaa Je poaaabtia izbira opitneaa Jezika, Tipidni predstavniki OPiinlh JtzlKdv v siiteaih «a strukturno avtoaaisKo ujtnJt 10 - pradlkatni paCun. - produkcijska (If-thenl pravila. - hlaraphiini opisl. - faaantitne arete in Da ohraniao razualJlvotl. aora preditavltav inanji ladsuolJevati naslednji poitulat raiualJivoitl (nichalsKi esb) ; "Rezultati struKturntaa avtoaattktsa učenJa aoraJo biti ciaboliint opisi danih lipelJanih hipotez. Ti opiti «oraJo bili seaantlino in strukturno podobni opiio». ki bi Jih leitavill strokovnjaki dane donne, de bi «Pdiovali itte PoJave Kot tlttoa. Opisi aoraJo biti tevtavIJeni iz raiuatJivih laktJuSenih InForaattvnili celoti Ki te daJo direktno Izraziti u naravnea JaziK^. Jedrnato aoraJo izraiati kvalitativne in kvantitativne koncepte." da aa dlovek ilahka doJaae. Je pribliino takle : ajtnJ kot 3 poaoJev v konJunKolJl ali nekaJ enostavnih poaoJev v ditJunKciJii naJved en nivo oklepajev, naJueE ena iaPlikaciJa. ne ved kot dva kvantlfIkatorJa in brez rekurziJe. Z.3 VRSTE UdENJA Vrste utenJe lahko dolodiao po ratličnih Kpitepijih,. Eden naJpoaeabneJIih Je kclidina potrebneaa i»_ »klepanja. Ki la aora udenee izvrliti v Procesu ué.| Po tea kriteriju deliao udenJ* na 3 KateaorlJ (Car!b:to4ll in tod, 83): 1, Oii-eKtno ali rutintko udenJe c lan, da bi (la hitr»jt Itvblikevat ilonfni ePiS UnciPta. Ki ir sa uSi. Pri ttii » «ort tividi i»tli aolnoiX- da za prtdlaaan u«ni dnbi «daovari ali Jt priatr faiitifen ali niiativtn . lodsovoP PO nawadi da uSUflJi. v tm prifPfvKsi to spi«*til,natl*dnji titttai iz ti fKupine: LEX laltj 3.2.3), «BCHES/X (3,2,4), BACON (3.6.1) in M]S .(3.6.3I. Iti* tittaai la'hKa raidtliao it po urttnt* rtdu uPdittvanjl utnih priatrtu: . *aa la druaia in knaKid tPriainJaJs OPì'i d*lno inud»n*aa »ofic*pia (ÄRCHES» LEX. ARCHES/X, BACON, HIS). Glad* na cilJ iatnujtao u£«nJc na osnovi priner.ov tudi udanJt Kone«ptai> (oonctPt ac^ui i i 1 i on ! in aa dtlino - itĆtnJa apita KonetPta ali tisrijt (chiractiriitit 4*t«riPti'önT7"«*«i tpadaJo sisnai ftHCHES, LEX, ARCHES/X, BACON in nIS, ' , - uttnjt railiUiUitlmaa prawila aklien*sa 'po»*fial. Izbira dobrih atributov j* kljutni problea pri uttnju in <1* it vedno naloaa (loveka; tksPtrta it dane doaeii*. Treba Jt izbrati tiste atribute, za kattre vtao, da vplivajo na dani POJav (npr., wltsna ttaptraturi Ji lahko znanilec boUlni), lavredi atribut*, za'Katiri veaa, da ne. vpllvaJo na dani poJiv (npf. barva tas ni vpliva na potik bolezni) 'in'uklJudltl «iribuit, la katin nlsao čisto prcpriBani, t* to Poaeabni. Tth zadnjih nt sne bili anoao, ker lahko prote» udtnji postane prevtd neučinkovit, pa'tudi ilabti .rt'lultate lahko, dobiao, . HichalsKi (83) Jt takolt iiokroiH ittrativn« reltvanJe probleaa z induktivnia udenJea? -ponavljaj 1. ur'idl'do«*»* čia-bolJe (izbiri pravi atribute) 2. zaradi pravilo Ihipotizo, teorijo, opit konciPta) 3. ttstiraJ doblJtno pravilo, dokler niio rezultati teitiranJa zadovoljivi Di u tip atributa, zaloa« vrednosti, uPorabnf OPtratorJC^ - oalJilvt, rtlaelJt z drutiai atributi, dlflniclJo' izpilJavt iz druaih atributov^ obJikte, ki'Jih oPituJtJo reirleliaa v "vi* ioai i» rdttt aLi {rut") (s) T«liTJan.ii oi-adiniti v Irmrval li>IHi>*ii*a dr»u»iu (riFp. "trikotnik" psiplsline v "iinoaokolniK-l <•> »Fuititm PB»Bja (tipr. "Fiići iiaajo nrJi in HtlJo' POiFIcflia v "Ptiti iaaJo Ptrj«"l junktij« i, diijutiKciJo (nPr. "PtiJj UltJa JaJca in titajo' lahko patptaliao v "piiii lattJo JaJea ali IttaJo") iprawMta uniijtrzalntia kvantlfIKatorja v iHilUtnflntaa (npr, "vfak piit Ji trn' pc(plao uttrtzala obJiKts«) poviiavi «td votUtei pi rtlaeiJaa aid obJiKti. Zinialvo Jr to< da It odvitneiti atd rtlaciJaai lahKo podaJaJo v iitia Foraaliiau. V tia priatru voililda pridi tau IJaJs rtlaciJtr pcutzavt aid voililii pa priditavlJaJo oJviinoiti «td rtlaoLJaai. Slika 3.1 Kilt priatr • Uvoloka in itaantidno artls, ki uitnza nautiniau opiiu KonciPta. truyta. ^peJ-^iindii SliKa 3.1 Priatr ilavslota in itaantltna artlar Ki uitriia Xoncipiu ilavalokai ki ti sa Ji ARCHES nautil. PoiKuti 1 iifttaoa i« pokazali na ilabo faraaliil«iJo '. Obratna rtlaeiJc Jt "bolj iploion kot' ali *aanj iPtoiFidtn kot' in Jo toao »Inaeivali t "<*. Rilacija ">" doloda dtIno vriJinoit, Ktr laa natltdnji laitnsiti; (a) J( antisiattridna : A > S <•> S < A (bt Jt traniitivna: A>B1B>C">A>C (0) di Ita A In (d) vitJa: C t 01 t C 1 E) •> A > C 1 8 > C t noK A > B) t notfB > A) V takia priatra ni aortao dolomiti ralaoiJi ai«)) A in B. Nobidin ni bolj iPtciFiean od druaiiii anaKa Pa tudi nista ni« doloti radanolioo sriiev ii ea]ii(nt«i rrastori notnih spiiav. To psdanožte» intnuJttio prtutor MtrtiJ. (i » Konoiplu nt «Itn« nlCtfirr Pot«« J< proitsr virtiJ inaK eiIotntMu vrsftsru «olnih oftisv. Z izpopoInJiuarjjt* znanji s . ItsnaiPtu t< proitiir vtrzlJ aanJla. Xtnccpt J* piipolntiia natifanj Br' Jt v proitoru v«rjij PU oitil» «inalisi opiiiiv. Ut aadifbgjns nit» v rtlaciJi *>*: PW -C x,t 1 « ^ ■> not!»' > f ) i noil ? > *l PRIHER: Rtciaot da iaaaii dan Jtiik L • {ìeti. )itt*-Jti(". Na zatiUu Je prsttttT ««rtiJ Kar et latin ■ prottor «otnih opiiou. Zsttin ivtBBr da za-ntktaa Ptita vtlji> da Itti in nttt JxJca. Naf prutttr utrziJ tt iato »anjla na; true leti Itti i niti.JaJca poiltJgniaiu pri««ru. Zatek zve«o> dt za neto lival *tlJ«> dt nt lati in da nt nett Ja'Jta in da ni Ptif. prailar vtrilJ te icet zeianJla:' NaI ' leti' ntit.jajca leti t ntti.JaJca Nato zvano It l* ptita> ti nt Ieti> a nete jajta. Prostor vtrziJ Jt ttdaJ tetlavUtn iz ta«o enesa- apit«i ki uttreza tudi zadnJeau ufntnu priatru; "nes't.JaJca*. S tta Jt udtnJt tontansr kiincti>t 'ptit* Jt nauttn. Pri ttJ attodi ufitnja jt Kritična pfeditauitev »rostora vtrziJt taJ za sbteltn opimi jtzik aneiica aoiniti opisov koatinatorifno naraKa, Kitchell (7B) Je usatavil. da Je pr«ftap utrzlJ tnol'idno dalsftn z dveai Mngticaaa opitov^ 3.2.2 ALGORITEN Ud£NJA Alaorittia ultnj« Jt v arobta laktt: 1. S <— prvi pozitjuni priatr. G <— trut (oPi) KakrlntiaKoU oiJtkt*). I. Ookitr S»tO 1 Sfi/ t G^/ potiaul.JaJ: It Je' noui priatr ntaatlVtnr »Ott« 2.1.1 ladrii v S iaao opitti ki nt uttrtziJo priatru. 2, ) ,"2 zaainJaJ G z anotioó niJbolJ tPlotnlK apito.v ¥ trtnutnia PV> kl nt uttrezaJs Priatrui . . druiaty ki utirtiaJo. priaeru 3. de Jt S = / ali 0 ■ POten'.' iZPiii *uinl priatri to ntkent i t ttn tri i ' > druaadt izpi4i "rezultat Jt iiiJunKoiJ* opitov iz 'S. - dibiae est opi'it. Vontiittntnt z ulniai priatri, - avtoaattko lahKo uaotavlJaao nikonii11entnott 1 V podatkih (npr; ■ it ita pozitiuni in ncaaU.vni priatr' enako'dpilana!, takrat naared poitant protop otrzlJ pr di bo 6iabolJ laanJial proitor . virziJr zaio aor* biti vitbovan v trinutnta proitoru verzi J in aeratiti tak. da «a nt znaao k latiFlelrati ), ' rtzultati to ntedvilfti od vritntaa rtda učnih priatròv, - priatrov nt pptaleduJiao tonovno. tahko Jlh iproti' Iteuilu utnth priatrou, - vradanJe na prtJInJi opii Koncepta ni nikoli pocrtbho litare oplit lihko tProti PoiattJaaol. NaJpotttabneJil MitcheUoul rtzuUiti io iz uStnJa priuiJ za léneriranJt aoitkularnih. .itruKtur v proiraau riETA-DENDRAl. (Buchanan in.iod. 78). ^ U poalaujih 3.2,3 ' in 3.2.4 tta opltana *k|ptriatntalna titttaa za ttruKvùrno avtoMatiXo uCenjtr kl uporabljata attodc próitor» (itrziJ, ' " ' 9 - anojioa uteh najbolj iPiciritnih opitov Honctptov iz proitora utrziJ (PUl: S • ( * È PV ! >■ fi PV ■ •> noti* > ti > Q - anotica utth najtoiJ iplotnlh opitov'Koncepiou; □ ■ < k ÉPV r r éPV O noti« > !<) > Poi** koaPaktnofCl OPlta prottora verziJ mio dobili PriProft kriterij t kdaJ Je koncept popolnoaa naufen. Takrat sta naartd «noZici S in G enaki. Uporaba «tJnih anolic tudi prtctJ potnostaui alaoritia udtnJa. 3.2.3 LEX Hiteheirjt i lodtlauoi razvil tinta LEXi ki :ttatIJi na' ttoriJi proitora utriiJ in ti udi pravili (htorlttlkt) za tiabcliin)! intiatriranj« (Nilch»M..83. Utaoff. S3, Mitchill in tod. B3). LEX iaa na raipolaao znant opirttorjt, Ki doiofaJo. lesalna pravita za trantPsraaoiJo aritattidn'ih izrazov z Inttaraii Inpr. izpoitavlJanJt konttante iz intearala» inteBrioiJa po dflih,,,.), in hierartiiino'Potplolitvtno drtv.o aritattidnih PoJaov (npr. Funkcija Jt lahko polinoa ali triionoattrlCna ali...> , triaon. Funk. Je'lahko sinus 'al i ' ooi inui • itd.), LEXova naloaa Jt, da te nauii )itvritti(na pravila.' ki sa lodo vodila po dia KräJli poti ds rtlltvt. Pravila to v obliKi 'fe 'Situacija, potta uporabi tak in tak spirator'. BO -mr- TipiJn« Il»uri»till». Ki it jt jt LEX naučil. Je! I X>trli()(>dX >.'' uporibi inttaricijs m iffLih U > X. dV • tPiatXldX Prestar vtriiJ Frtdstiulj« LEXu pmitsr aainih opimu zi Ifliang htitrijtiHo, Pri Itn <* rfl«clja "tulJ iKtifičfn Hat* ninilj n« rrtj ontnJtno hitrirhifno drtvi, TaKo Jt izriz Pl(X)trz itd., atiftia kc atd iirazoaa X*trit(X) in polinea(X!teoi4X)- nt aortao doldtiti rtUeiJt '»olJ «ffclFietn kof. Tgdi I* hturitcua ni' portlnaii« niujin«, i* lahKo uporablja za raltvanjt prabltaov. Prav laKs lahKo avioaatiHo stncrirano prabliat intaaraeiJi, Ki bodo laanJIaLi praetor utniJ la iilans hfvriitiKo, LEX sestavljajo Itirjt «aduli: I, Ppottaa-solutr rotuj* probio«« Ki uodiJo ■tran od rolitvono POti' )0 niaativns primori. 3, Oonoralizor na osnovi utnih priatrav atnorira nou* litvritliKt ( iniciallzira prostor aianj za nouo liivrittilks) ali pa dotaJlizira UnanJia prostor ttanJ) it daino Tiaudino htvristiKt za dani operator, 3.3 GRADNJA ODLOtimMht DRfVES V tta poalivJu Jt opisana urtla listtnou. Ki tt«flJiJo na istta For«aliz«u. UfinKovitott ulanJa po principu sradnJt odloiitvenih drtvtt Jt prvit PoKazal 9uinl^n s tuoJi« si9tt«o« ID3, iz Kattrtaa st Jt pozncjt razzila Olla vrsta sisttaov, od Kitoriti st ntKatiri ft rutinito UPorablJaJo in doftaaJo lopo uiPtK). Priprostott aitodi prisptua k ujinKovitosti in dobri« niultato«. 3.3.) ITERATIVE DICHÜTOdlZER 3 - tD3 Quinlan <79,79a,621B3>83a) Jt razvil priiara« ID3 ta aradnJo odločitvenih drtvts nad «tUKlal «ftotica«! utnih pri«orov. Odioiitnono drmo jt drtvo, kattroia votli usirtzaJo atributo«, vtJt ii uozla uttrtiaJo posaalini« uradnosti« atributa v vozlu in Lini drtvtsa usirtiaJo razradoH. Zsltd odlolitvintaa drtvtsa Jo na sliki 3.2. (datuJa) Prflblt«-atntrator stntrtra problaac si.bolienaaa iatairiranJa po dvtk kriterijih: - 4« oaoaoei dttajllziranjf daino nauftnih hauristikUl - da OBoaođi atntraciJo notnih hturistìK: sanarira priatra. Ki ustrazaJo poasju za uporabo dvth ali vad optratorJtu hKrati, :a Xatirt le ni nautanih hfuristik. Polti opisanih laoinosti to izpopolnili liittn LEX taKo, probltaa, kar Jt bistvino pohitrilo utanjt hauristlK, polt* ttaa pa so st PoKaiaJt polnosti, da bi >a listtn lahko saa naudtl doloftna nove KonttPtt. Tako ja npr. LEX il tntaa probltaa intaaraciJt iipelJaL dtFinieijo lihata Ittuili IrtaKCI t intta«r( (C-1)/ZI I! 3.2.4 ARCHES/X AfiCHES/X Jt rtkonstruKoija Uinstonoutsa sistaaa ARCHES falaJ 3.1), Ki (aaalji na ttoriJi prostora vtriiJ. Rtkaastruteijo sa iivtdli Plotkin, Vouni in Linz, iMPltatnlirat Pa Bundr IBI). Prosra« Jt nipitaTi u PROLOGU (sitJ npr. ClooKsin t Htllish 81) in obsega 3 «trani PROLDGovt kode. Proara« tao dobili na FaKulttto za aloKIroithniKo u Ljubljani in la ntKoliko dopolnili (KononinKo 63,e3al. Sista« otioaoja: - dtlno in ctlotno ultnja konctpia, - masifikaoiJo novih priaerov i nauCenia ali dtlno naueonia opisoa Konoapta, - poaet pri izbiri Inforaatiuni h uinih pri«trou i - uiotavIJanJa KontradiKtornosii uinih priatrov. Pri Hock •• Jt pokazala utliKa ntu(inkovitost sisttaa lo« tp^i/p, t pri et«tr jt P^apriorna varJttnOft. da ia« PolJuban priaer v-to vrtdnost atributa A in Py^vtrJetnost, da iaa polJubtn priatr u-to vrednost atributa A in da pripada i-tt«u razridu. NaJbotJii atribut Ji tiiti, ki «iniaizira funkolJo KAl, ker od nJtaa dobt«a naJvtč inforaiaoiJt. 103 se Jt izkazal ko zelo utlnkouit. fluinlan (B3a) aa Jt uporabljal za aeneraclJo pravil za določanje izaublJenih poiiciJ v tahovskih Končnicah. 3,3.2 ASISTENT Ni FiKiilltli la ileXiratihniKo v LJubSJini suo ii Buittlingviia ID3 z anoalai iiForolnituiiii razvili litvo ASISTENT (Koneninlii) tn sod, 83b.84,841) in lam 3i u*ri4n« iiriiltiiiili u 6 railiCnih atdiciniKih donenih, DotIJtnI rdultati (diisnaiiKni niiantngitl v priiifrjivl J idnvniKi ipieiiliiti is podani v tabeli 3.1> v printrJivi t nitiiÉriai itat ii t if ni mi «ttoda«i f>a v tabtli 1.1. dSBtna asistent li.ifoziou ZDRAVNIKI priaarni tuaor 35 rik na doJki 721 IB 64* hepatitis 80! 17 ? liafcarafi Ja E3X 14 E0-S7!i PriMtfjaua doitltni diiangtlitnt -n«(tn Kit Jt laotnij aninj«, Ralunilnik nt bo in nt nori izpodriniti zdravniKar lihko p« au poaaaar da tvoJt dito oprauUa hitrtjt, lai^i in' natcndniJt. PodrebniJi boao o ASISTENTu in poikuiili v atdiclnl pitali u mi od nailtdnJth (tevilk te rtuiJi. Tu to 1« n> HralKo orliant inaCiinofti AStSTENTa (Ki jt (Pitttn liitta. 1* pothute >■« do tidaj delali lamo na FOdatkili iz aidiciniJ. Prvt potkuit z uporabo stitena ID3 v nedicintki dliinaitiki sta niprakrtla luan Bniko in Pttcr Hulec (SO, altJ tudi Hulto ao). Rezultati so bili obttavnii zato i>B nadalJeuali z rijuojea liiteai. ASISTENT st razlikuje od 103 u arobea v nasUdnjili z nat i Inoii t h : (a) ÄSISTENT uporiUja binarna araJnjo: viak »tribul pattini binaren, tako da se urednoiti arupirajo v due ditJunktni podanolici. ki aaKsisizirata nJtaovo inforaativnoil. Dobljena dreveia «o aanJfa in iaaJo Uidj« klasiFikaciJiko natanCnoil Ivieji Je iFiKt ■tniriliziciJt nad udniai priaeri). NaJnoutJla riiitkovanJa Rotta Quinlana <63) to bili roaojina z reiultlti naiih riiitkav in nfkazuJtJo dodatne iiboiJiavi K aradnji odločitvenih drivii. (b) ASISTENT lahKo uporablja nepopolni PoOatke: taa. solna (e) Verjitnoitno tklepanJi v koiibinaciJi z Baynouia utrjttnottnia rrlnoipoa oaaaoja ASISTENTu rizreiili konfliktne situacije. (d» RtzinJe ntzanedJiuih delou drevtta po principu ■aktiaaine klisifikiciJtke natinfnoiti oaoaoia ASISTENTu, da te izssne itiboitia ocenitvene PunKeiJe nad alJhniai ASISTENT Je iiirUaentlran v PASCALu 3.4,1 ALGORITEM METDDE ZVEZD Alaoritea Jt v aroboa taklt: I, NiklJudno izberi pozitivni učni priaer. Z. Seitavi zvezdo zi dani udni priaer pri anoiiei vteh ntaativnih učnih priatrov, 3, Poilti raJbolJii OPit iJ zvezde po vnaprej podanea KritiriJu in aa rottavi v anolico končnih opitov. 4. če anotica končnih opitov pokriva vit pozitivne učne priaerei potea koiič«J> druaače iz anoJice učnih priatrov izloči pozitivne primere, ki Jih anoüca Končnih opitou pokriva in ponoui celottn alaoritea. Kot opitni Jezik urorablJi Hichiltki večuridonitno loalko (ULI - viriable valued iotio 1). katere alavna aoč Je- interna diiJunkclJa in dovoljuje npr. izrazi obllktt velikott ■ 130..160 i ttla > 60 1 barva.lat (črni V rJiual, toČKa nJih lahko razbere določene relacije in zakonitosti i: tvoJe doatne. 3.3.3 ACLS ACL6 J* tlttea. ki tta aa iz Quinlanoveaa ID3 razvila Fatirion in Niliftt <82) in Je te doživel koaertialno inačico pod iaenoa EiPtrt-East. Na osnovi ACLS je Nillett iS4) razvil titten CLEAR, ki Je proaraatKo orodJe za olaJlavo ttttavlJanJa in uzdrtevanJa bal znanJa za aktpartnt titteat. CLEAR atntrin -if-th«n pravila na «tntvl priatrou. Alaoritea je zelo podoben atnovnihu V ilaoritau tta Z. in 3. točka ntdortčeni. Z. dovDlJuJt poljubno aetodo za acnerlranje zvezd, tllchaliki uPorablJa aetodo INOUCE, ki Je oPitini v nadalJtvanJu. Zi 3. točk« ilaoritaa POtrebuJlad kriterij zi ocenjevanje opitov. Michalik! Je v ta niaen razuil «etodo ocenjtvanJa LEP. ki Je opitina « POalavJu 3.4.3. V poalavJu 3.4.4 Je OPitana uporaba aetode lu.td 3.4.2 HETOOA -INDUCE- ZA GENERACIJO ZVEZD Diettrich in Hlchaltki (81.83) ita razvila aetsdo za ainiraciJo zvezd (alej definicijo na začetku poal. 3.4). Metodo lahko v arobia opileao z alaorltaoa: 1. Sestavi anolice potaatznih atributov H, ki opliuJeJo dani Pozitivni priaer è, In Jo uredi po krilirlJii rokrivanJi naJainj nesitivitlh in največ pozitivnih uCnih priaerov. t. NaJbstJIin «tributo* KonJuttiuna «oijaJaJ itridut«» Ki Jih dobil ll ^rimri t i uporiba fsip I ol i tv*n i h pratfii na ■•no«i pridinanJa li ćautot. 3. Koniitttfltni in KokPtftni ovili artde v anolico r«iit«v. Cl Jt not rnialit* vtfJi od ItlJiniii Itivila «Iltrnitiui Fstta Rsndij. 4. Ntkaiipittnt « toni i 11 tntnt sriit pottaui u anolfsB CONS, it Jt »notic* utfJa od unafrtJ doioteno •tJti patta nadaijuJ pri to(ll) 7. 9. VtaK prtoitali iirii ii anotict H fptcta!iziraJ ni «•t aolnt naJlnt z 4stfajanJia atributov )i prvgtn* «nitltot M. 6. Urtdi anollco H po krittriJu pokrivanji niJnanj ntaitivni)! in naJvtt PStitivnih prtHtrou in nadalJUj pri tolti 3. 7, Uiik iirai u «noiici CONS potploti na v>i aolni naCint B. Iibtri naJbolJli dobljtnt i^pai« in jih Postavi v anotioo rtlittv ttr tontaj. 2, 5«it«vi lufido za vsaK izbrani pfiatrr taKo da vzaatl prioitalt izbran* pri«*r* ii ntiativn« ir vi* ottal* priairi la poiitivn« (21 d*finiciJo ivtidt in aiioriti« i*n*raeiJt tuiid altJ poil, 3,4), 3, Uttrtzno aadiPiciraJ doblJint opit» ii zv*id» taKo> da dobil dltjunttno PoltritJ* K izbranih priairou. Hi jt optiaaiM) ilidi na unipraj Ubran KritiriJ LEF («kiJ 3.4,31, 4, s* u nakaj zadnjih jt*raciJah rozultat ni izbolJlal, pot«a končaj. 5, d* (* j, Kvalitita arup po KrittriJu LEFa izboljtaia, polta iibtri K novih pria*ro« tlko- da libtrti otntralni prlatr iz v«aKi aruP* (priatr, ti niJbolJ uitroii opitu arupi<> drusajt izbiri K novih priairov tato, di izb«r») atJni priair it u«sKi aruPi (priatr. ki naJaanJ «ovpada i opiioa arup(9 6, NadaiJuJ pri totki 2. CLUSTER no atnirira laao tntaa nivoja arupiranJa, aapak «ti« KitrarhiJg, Za io uporabija natitdnji 'alauni* alaoritt«: 3.4,3 HETOOA 'LEF' ZA OCENJEVANJE OPtSOV (ItKieoaraphic «ualuatlon funetisnal) Jt dtfiniran kat iiportdj* parov QirittriJ. toltranea]. pri {tatr Jt trittrIJ tdtn od vfiaprtj doioctnih krSltriJtv octnJtvinia kualittti opifov, ki Jih jzbtrt uporabnik (altJ 3.E), toltranoa pa praii izraltn v prtctntih. OctnJtvanJt Pottka takot da v prvaa toraku zadrliao opisi, ki ladovolJtiJt Jo i. krittriJ u toitrandni «tJi, nato 2. KriltriJ itd. Proeti it konja, ka naa oltana laao m (niJbilJli opii), ali tt zaanJka krittriJfkih parov. U druaaa PriMtru Ji rtiultil anoltci opisov ki to aniKovrtdni alidi na izbrani KrittriJ LEFa. 1. Za K ' Z do KAX ponavlJaJt lainiririJ K irtip in oeini kvilit*to irupaciJe. 2. Iibtri optiaaino fttuilo arup (K, ki jt dll naJboEJlo ■TUPasiJo - ki ft naJtslJ priltaa priatroal. 3. ti ti opiti arup bolJt priltaaJo priairo«' kot na prtJ. hitrarhiCnia nivoju, potta za Vilko irupo Ponovi cilottn alsorittH. PriliaanJt opiia artipt i priatri iz arupi i« «tri z rtlatiuno rtdkoitJo arupt (kvooiint Kivila prtatrou, ki Jih opi« arupi pokrivii a ni nittopajo kot uCni priatri, < ciEotnia Itiviloa pokritih priatrsv). 3.3.2 UPORABA SISTEMA "CLUSTER" 3.4.4 PRINESt UPORABE HETDDE ZVEZD Hitodo so v razlitnih verzijah iapIlaintiraii v striJi PFoaraaov «ASUAL, flOll, INDUCEl.Z, GEN IDitttrich in Niehittkj Sl'e3)). NichiKki jt iKsPiriaintirat v riiUAnih doatnah in povssd ^obiL zalo dabri riitiUait, Z uporabo attodi zuizd Jt zstniriral bazo znanJa za tktpirtni sistia za diaanoit ici ran Ji sojinih bolezni, ki Jt' prtkalal podoben listta, pri katiria so bazo znanJa ttitavlJaii tlktptrti doaeni iNietialski in Chilautkr 80). Ziridili tt list*« ADVISE IHiehalski in Siskin 831 kol proariB«k« orodjt za razvoj tkiPertnih sitttnov, ki ned druaia uktJuduJt proaraa GEK. S poaotJo listtaa ADVISE to ulptfno razvili tri tkiptrtne siiteai. 3,3 KONCEPTUALNO GRUPIRANJE VZORCEV - CLUSTER Hiohaiiki in SttPP (SO, 83, S3i) sta razvila sistt« za KonetPtaiLno aruPiranJi uzorotv kot aitirnativo kSasieni« •ttsdia II grupjrinJt vzoroiv, ki iaaJo skupno slabost, di nt POdlJ« opisov zainir.iranih arup 83a,a3b) so razvili tiitaa SACON ca uitnje zikonou. ki vttJaJo aid nuatrilniai vrtdnotlai posaaiinih atritiv dantaa poJaua. BACON ilCt PunkeiJsKi ivizt aid POslatiniMi sprtatnlJiukaai. dt naJdt zaniaivo povtiivor tvori iritailienl izraz, Ki J« dtfinira. Ta izraz uporablja za nadaiJnJt učinji. Uporabnik naSrtuJt iksptriatntt (izbtrt spriatnlJ ivki in l*t*ni povfzav*), nato pa BACON saa vodi iKspiriatnt. Pri Ita uPOriblJl htvristikt za isKanJt obitivnih ttorlJ' Ki opisuJtJo iksPirlMintalni riiultati. Z BACONoa 10 ikipiriaintirali nid poditti. Iti so oPitovali riznt fiiikilnt in Ktaični poJavi. BACON Ji utpafno odKril «notioo oinounih zatonov ii obth podrotiJ, Kot so Ohaov zakoni tlKon o ohranitvi 3.6.Z SPARC/0 Dittlrieti (BOI J* raiwil ti»tt» SPARC/fl za isHanJe pravil». F« KaltPtu Jt a»ntrlra laPoriitJ» dosodhou In ■ Itu4a uaatsviti rri if«niii kgnCn» iipsrrdJu doaodkou. kaJctin ta nailtdnJi dmoiliK ii zipurtdja. Ža SPitni JtiiK uporablja utivrtdnotlno loaiXo Isìij 3.4.1). Slitt« tfMlJi na 3 »JsoPitmih. Q.niTiliiaciJiti ■ laeritaa pbìpibIujì utni pi-i^ira ItojadnJa Part ii iipgradJa doaodKov). DtkosPozieUsKi aUorito ratbiJt laportdJt daasdKo» na part in s.narira tf-ts obrnjen seznaa X apptndlCJ' Ca]. Cal) . aPPtndlCa.bJ. Cc.d.el. Ml 'apptnd X, X) appandtCAIXl. Y, CAIJI) <— apper,d(X. V, Z) t(t:. £]) ■ iltAIXl, Y) <— r»vfrse(X,ZI i appendIZ. CAI, Y) Ptltl tosa Je MIS izpilJal It vrsto druaih tioriJ (razlidne akiionatizaciJe rratjlarhih anoiic. razne proaraat za oPtraetJt nad seinam. pravilo seltevanja in anoltnJa celih Itevil. itd.I. OaeJitvi pri MISu sla dve; (a) DPisni Jazik Jt Fikstn. in (b) HIS nikoli ne vt. ali J« njtaava ttoriJa pravilna a katero bi se dalo dokazali absolutno pravilnost). Ntkoliko ved o alaoritau uftnJa Jt orisane v (Bralko BI). Zaniaiv« Jt. da Jt HIS tPosobtn avioaatitno odkrivati in odpravljati narakt v PROLOGouih proiraaih. il ina na razpolaao priJ opisaneaa Preroka. AH Je vsptino opravil 1. totKo zaarnjeia opisa. Iz osnovnih konceptov iz ttoriJi anoiic (dtfinieiJa anolict. stznaaa. uniJt. koapozl'ciJt itd,) in Z43 htvristik Jt AH hitro odkril koncept itevila. stitevanJa. oditavanJa. nnoienJa, dtlJenJa, potenct, praltevila. itd. Podobne uspeht Jt iati na podredju ravninske atoattriJi. Ks pa Je nJtaovo raziskovanJt izdrpalo ozko PodrofJt doaene, AH ni lil've« ziiottn nadaljevati raziskovanja in nadtraditi PridobiJeneaa znanJa. Vzrok Jt v todkah Z in 4 v zaornjea opttu. NJtaovt htvristike nito vat zadostovale za uspefno raziskovanJe. Ker niso upolttvale na novo pridobiJtntaa znanJa. Lenat Je nakazal aoino avioaatizaciJo izvaJanJa 3. in S. toEke v zaornjta OPisu in nJeaova ttorlJa htvristik' Jt psdtaia za nov. litlta. kiaa Je iaenoval EURISKO. 4. ZAKLJUtEK Kot alternativa klatiCneau pristopu K razpoznavanJu .in arupiranJu vzorcev Jt strukturno avisaattko vdenjt . . dokazalo svoJt prtdiosti. vsaj na dolsdtnih pbdratjih. kJtr Jt potrtbno iz rezultatov ufinJa poiskati lositnt povtzaue »td danini dejstvi.' ha osnovi )(aterlh lahko sklcpiao na vzroke in Posltdict. Rtzultati uCanJa so uporabniku razualjivi in lahko prispevajo dolodena znanJa k doneni. Zato taa itruKturno, avtoaalsko udenJt prednost na vsth padroljih, kjer bo vPorabniK rezultata sprtJel le, ft Jih bo računalnik lihKo obrazloiil in arauntntiral, . Na osnovi rezultatov bo UParaliniK lahko napravil dalodini zklJutkt. zato «ora rtiultatoa uCtnJa zaupati. To Jt tudi osnovno vodilo pri razvoju tksptrtnih iisttaov. StruKlurno avtoaatsko udtnJt ne bo in ne aore izpodriniti ftaveka, le njeaovo dalo bo t poaotJo rafunalnika laijt, hitrtJie in naiantneJte, kar se kalt z naalia razvoJta aetodoloaiJe ekspertnih listfov. Prav pri razvoju ekspertnih.listeaav st Jt pokazala potreba po hitre« sestavljanju baz znanJa in to ozko arie lahko preaostiao 2 avtoaatiki« uftnJea pravil na osnovi pKatrov (Bratko in sad. B3). Naatito dolastrajntai zbiranja pravil od ekspertov in iz strokovne literature preprosto zbtriao arhivsKt podatKi e delu streKovnjaha in Jih uporabiao za avtoflatsKo udtnjt pravil, Ki bodo oponaiala «ci jiKn natininoit ìJr^wiìHou »pteial i t nii> Uit J (•ktls 3.11 ■ Biitufni vrtdnmi rred t i i 11 Bniai «Itodltii Jl u riiualiiimti odloS i tu«nfi» drtutsa. Odlaäitu»iio drfUD i( lahKo uiiarillja hp»i ritundnikai npr. Ret priraenik la KlisiFitiranJt itatiitifno aitodo (Zupan 021 > na ntHta HtaiJtiK« Pmblcaui ki Ji nboiiio prlblllno 1500 vsilo» (Hi fcuidi niio bili apitaniii prtaltdovala in oinaCtvala tKuPina ttrol^ovnJaKou ctli dvt litli di Jf drtv« POtlals uporabne! Torij za doUtini pralltu* JI CLUSTER idialanr taj ji dalo ratunalniKa ■ladt rta {lovtlKo dalo vtak dan ctntJIi. niehaltki 1r Stipp (79.93) pa fta v luoJih poiKuiih ntvadi naKazal: le tno altirnatiu«. Za priacriauo CLUSTERJa i tlandardniai •latiitidnini ■«todiai sta dobtJtn* irupaciJe »tatiitlCnih aatsd auioaattHo opitata i ponoCJo tititaa za ««tOMtik« udtnJt po aotodi lutzd. AQU, TortJ lahKo datilo «tftoaattk« opiianf sruP( tudi i uporabo ftatiitilnili Mitod za srupirinJt in nato < PoiaofJc) aetod 2« airuftturno avtoaat«ko utfnj« na oitiquì prÌHtrov lahko flplftao Poiaaiini arupi, 8lruKt(irno avtoaatiKo uiinJt Jt alidi panoai in Jt v tiaalaa raiuoJu. Ttorttična oinoua Jt ni laoKroiena in ti fa Vfdno aradi. Na vslJo Jt niKlJ SPlotnih Forailizaou. kot to proitor otriiJ, aitada imzd. aradnJa od Lui i tvin ih drtMti in HonciPtualno arupiranJt i>torcm. Kitatiri iiltiai i« dokazali tvojo and in uporabnoit na cilt uriti probltatu in to irtli za rutintko uporabo iRJieujtmo v tia pritptvuu. 1. In 2. poaUvJt (Cartanell in lod. B3. Siiian 83) podajata SPlolne poatede na probltat autoaatfktaa udinJ*. 3. in 4, poslauJt (Diittrich in Hiolialiki 83. HichtliKi BSb) pa prikaiuJita otnouni prinoipt ttrukturniai avtoaattKeaa udtnJa. ki to pniltdno opifanl u Z. poalavJu ttaa priiptvka, UtaoFF in Nudtl (S3) v iitta dtlu PodaJita itrukturirano in obrailottno bib1ioarafi Jo avtoaattktsa utenJa. ki abtaaa blizu EOO TifiTinc. ZAHVALA Ivan Bratto, aoJ ufitilJ in sodtlavtc. Ki «t Je vptlJal v podrodjt autoaattktaa uftnJa. Jt i naiutti in ppipoabaai utliko pripoaoael k nditanku ttat dtla. Blauittka Irtna Roali«-Kononenko Je z iiCrpno lekturo priipivala k bolJltati iiraianJu, kar ni ravno noJa vrlina, ZahgalJuJea te TanJl HiJiron ca naian(«n prealtd rokopjii in za Itivllnt pripoabt. Ki so pripsassli k bolJii raiualJivotti ttaa prispevka, Zahvaljuje« te tudi Antonu ZiliznikarJu za priPoabt K osnutku prispevka. L ITERATUBA 1.Bralko (IBSi) Sisteai za itruKturno ivtoaatiho utenJt. Otlavno porodilo, Fakulteta za tliktrotthnlko. LJubljana I.BratKo (19BZ) Inttliatntni inForaaoij»Ki listtal, ikriPta, UnivtPza Edvarda dardtlJa v LJublJani, Fakulttta za tltkcrstthniko I.Bratko, P.Multe (1980J An tiiPiriaent in autoaaiLi; iearnin» of diaanoitio rultt. InForaatica 4/4 I.BratKor I.KoftOninkoi N.Lavrai, I.Hozttid. E.BoiKar (19SSI Auiaaitie srnthttii of knouladit, AutoaitiRa, Ziartb (v tiiku) Buohanan, fl.G, Fiiatniiau«, E.A. (1978) DENDRAL and «tta-DENDRAL: ihtir applications diatniigns.Art ir icial Intilliatnet.vol.11,PP.5-Z4 A.Bundr (1891) Tht Hinston-Plotkin-Vouna-Lini liarnini proaraa, Prolo» proaraa librar». Cip. oF Artificial InttUiainct, Univirsitr tf Edinburth Cartonili,J.G, Nlehaltki,B.S, MitchiH.T.H 11883) An ovtrvitM of aachini Itarnina. Machint Liarnina! an Artifioi.l Intllliatnei Approach (Hictialsll i. Caiilonill, nitOitU, tdi.l. Palo Alto: Tioaa Psb. Co«. ClooKsin, H.F., Hitlilh. C.S. PROLOG, Sprinair Virlaa <Ì9B1) ■ iita In Dali, N.B. (1985) On tht Coaparison of CanciPt.uil Cluttirina and Nuatrical Taxonoiir, IEEE TransacMoni on pattern analrtis and aaohini inttlliainctr vol.PANI^?, no.2 Bitttrich, T.C <19801 Tht aithodoloai' oF knoylcd» lartrt for inducina diicrlPtioni of iiiuentially ordirid tvtntt, n.S.Thtiii and report No.1024, Dep. of CoaPutlr Scltnoi. Univirsitr of Illinoit. Urbana Ditttrich. T.G, hichaltki. B.S. (1981) Induotli^j Itirnina of ttructural dtscriPtioni : Evaluation «rittria and caapirativt rtvitw of Stltctid Ntthods. Artificial Inttlliainct.vol,I6,no.3 Diittrich, T.G, Ilichil.Xi, B.S. (1983) A coaparativi rtvie« of stltctid aethodt for learnina Fro* ex^tiPltt. Machine Ltarnina: an Artificial InttlHainet Approach (Michaltki, Cartonili, Kitohtll, ids.l, Palo Alto: Tioaa Pub. Co«. l.Kanontnko (1983) PriroSniK la uporabo Minitonovtaa tiiii«a la uCinJt konetPtov ii tvita Keek na oinjovi pri«trou, Dilovno porodilo. Fakultita za 11iKtrttihniko. (.Jut IJana I.KonontnKo (lSS3a) Popravki Uinttonowtaa tiitiaa za udtnJi konctPtov Iz svita kocK n* otnoul udnlh Priairov, Dtlouno Porodilo 4. FakuUtta ta tliKtrotthniko, LJutlJana I.Kononinka. I.Bratko, N.Zgitttr (13a3t) EktPtriatnti z avuaattkia uftnjia aediciniKih diaanoitienih pfavil. RtFerat u jtorniKu del! VH.BoiantkohtrteaouaJRi •i«POiijua iz inforaatikt. Jahorina 93 Konontnktt, I,. Bratko. I. Rolkar, E.tl984t EKftriaentt in autoaatic learnina of aidloil dlatnostic rulet. ISSEK KorKshop 84, 91ed. I.Kononinko, [.Britko, «.Zgitttr (19S4al PoiKuti i ASJBTENTs» V atdieiniki diaansttlKi in proanottpi. Btfirat V zborniku dii: VIII.Bosantko- hirctaolt«eki tiapoziju« ii Inforaatikt.Jahorina 84 P.Lanalii'.J.I1,Z)'tl(oi»,H.A.Si«onrG.L.8ridihau (13^) Mtchaniias for qualitativo and ^uantitativt discovirr. Nachint liarnins conf., Urbana-Chaapaisn. Univirsitr of Illinois P,Lanalir.J,M,Zrtkou,Q.L.Brad«hlu,H.A.Si«on (IBaSa) Thrit factti oF icitntifio dlscovirr, IJCAI P.Laniltr.G.L.BrsdihaurH.A.Slaan (1983bl d i»couerins Chtiilstrr uith BACON i/tt«*. Hachint Liirnin«; «n Artifioiil Ini»llia«nc« Äp^roach («ictiiUKir Carimnell. Kitohtll. *d).). Palo Alto: Tlcsi Pub, Con, .' Liaati D.B. <1963) Tht roii'sF hiuristics in Itarnina by dlfsovtrr: Thrti ci<( studiati Hactiini Liarnini:' an Artificial InttlHsinct Approach (HictialiKi. Carbonaii. Hilchtllr adi,). Palo Alto! TiošaPub. eoa. niohllilti. R.S. <19831 A Ihaorr and nfChoilDLosr oF industiva Laarnlns. Ptachin* Laarnina: an Aniriciàl Initlllsanca Approach (Htchaliklr Carbsntll. HitcKtll. • da.). Palg Alta,' Tits* Pub. Coapanr (tudi u ! Arllfioial Inulliaanca 20/19031 Nichaltkt.R.S.. BaiHin. A.S. (19831 Intasratins auUlpl« Knoultdaa rtpraisniaii om and laarnina capabìlìtiot in an aaptrt iritta ; The Adviii irittap IJCAI Hlsbaltki.R.S.i Carbone 11>J.G. ni t che ! 1.T.M, edi. USB3) Hiehin* Laarnina: an Artificial Intdliaenct Approach Pile Alto: Tlasa Pub, Cm. HUMllKi.R.Sr Chilaus*», L.R. (ISSOi Laarnina b» liaina told and liarnini fraa exaaplti: an iKPtriBantil oanpariioh sF tuo aethodi cF knouladaa ac^uiiition in the sontfxt of dtutlopina an aipart inlf« for iorbean 41«t««« «i»n«iit> Polier Analrsii and InForaaiion Eritaaa. Vol.4r ns.Zr pp. 1Z3-1E0 Hl«li«Utl Learnina Machines.. McBrau-Hill book eoa. M.J.Milnon (1SB2) Prin'cipln of Ariincial Intel I iaince, Sprinaar Verlas R.A.D'Keefe (13831 Concept Foraation Fro» uerflarae trainina uti. IJCÀ1 paitrton A.. Niblett T.(198Zl flCLS useraanual. Inttlllaant Terainale Liaited H.Pavaiid. F.MiheliS (1381) Stat i«t id ne. aetode . skriPta. Uniwari« Eduarda kardilJa u LJublJani, Fakulteta za. ataklrotahniko Duinlan, J.R, (1979) Diicouerins rulei br induction Froa larse collections of enaaples. Expert Srtteas in the Mioroeleotronie Aae (ed. D.Michie) Edinbiirah Univerlitr Preti. Buinlin. J.R.(197Ba». Ileratiue-Dlch'otoaiier 3 Learnina froa noitr dat) lernina sonFarence, Urbana-Chaapaiar, Univ. of Illinoit Quinlan. J.R.(19a3a) Learnina eFficiént clati if i cat i on procedures and their application to cheit end saaes. Machine Learnina: an Artificial Intallisence Approach (Michaltki. Carbonili, Mitchell, edf.). Palo Alto: Tioaa Pub^Coa. Quinlan, J.R.(19851 Oeiiiicn treet and aultl-valued attributes. Machine Intolliacnee 11 KorKthop. Qlatsou e.RolKar (19841 MikroratunainiiKg tainouane urodinaaike in elehtroaioaraPiKe airline tehnike ii diaanoitikg uroiinitalneaa trakta, Doktortka diiirtaciJa, Unfuena Edvarda Kardelj* v LJuUJini. Fakulteta it e t ektro tihn i Ko RoiKar, E. Britko. I.. Kononenko, I., tuk, M,, Abraai. P. (1383) An application of coaputer asilsted Hulivariate statistical atthods and artificial intiili'aence to the diianosis of lower UTlnarr traet diiorcfert, Autoaatika, Zaareb (n titku) A.Shapiro <1BB3) The role of tlructured induction in tKpert srtteas. Ph.D. Thesit, llniversitr of Edinburgh A.Shapiro, D.Michie <1B84) A self-co«Mentina Faeititv for iductivrlr irnthitised endaaat expertise, ISSEK Horkthop 64. 8led E.r.ShiPiro (1981) Inductive infi facti, Ritearch report 192, Dep. Yale Univertitr of Coaputtr Science. S.A.Shepherd (19331 An appraiial of a Decision tree approach to iaaai clati if i cat ion, IJCAI H.A.Siaon <1383) Uhr ihould aaohinet learn. Machine Learnina; an Artificial Intelliatnce Approach (Miehaltkt, Carbonili, Hltohill. td>.). Palo Alto: Tioaa Pub.Coa. M.Soktii (19301 ftaCunalniika diaanottiKa, ZiKlJuCno poroCilc. OnKclclki inlfitut. LjublJan* P,E,UtaoFf (f9B3) AdJustina Bias in Concept Learnina, IJCAI P,E.Ulaaff. B,Nudil (1933) Ccapreheniiue Bibliosraphr of Machine Learnins, Machine Learnina: an Artificial Intelliaence Approach (Michalsti. Carbonili, Mitchell, edt.l. Palo AU«: Tioaa Pub.Coa. P.H.Uinitcn (1973) Learnina Structural OiscriPtiont froa Exaarlit, Thi Ptrcholoar.of Coaputer Mltion or topologije, projektiranje osnovnih elemenata arhitekture sistema, te alaorltama za rasporedjivanje zadataka u odabranoj konfiauraci ji, 2. PRINCIPI PROJEKTIFIANJA Priliko«) bilo kakvog projektiranja sistema kajint direktno ili indirektno upravlja računalo mora se poči od analize funkcija sistema, u cilju dobijanja akcija 1 opisa mogućih problema na koje se nailazi u toku rada. Na osnovu njih stručnjak za računala (odnosno ekipa) razradjuje odgovarajući računarski sistem, Izndjuje dijagrame toka, formira algoritme i procedura, te prilazi konkretnoj, realizaciji. Ukratko, obavlja se sinteza potrebne sklopovske i programske podr-Ske. Kada ovdje govorimo o dominantnim oarametritna ' projekta, onda svakako podrazumijevamo da je rad siste- ma Ili procesa u potpunosti definiran u sluCaJu normalnog rada. Hedjutim, nastanak konfliktne situacije upućuje da Je to tek početak pravog posla na projektu. Tada se cijela slika u potounosti mijenja, ponekad i suStinski. 0 čemu se radi? j' Pretpostavlja se da projekt nastaje kao rezultat timskog rada stručnjaka za odredjenu specijalnost (strojarstvo, hemlju, .tehnologiju ltd.) 1 stručnjaka za računala {kako za sklopovsku, tako i za programsku podrSku), U ogromnom broju slučajeva kreće se od pretpostavke da. je upravljani proces optimalno organiziran 1 da teče po jedino Ispravnom redoslijedu. Regularni uvjeti rada podrazumijevaju specifikaciju n1za parametara od kojih su neki važniji, a neki su u drugom planu. Prema tome se ravna 1 projekt. Ovo je sasvim u redu ali samo do nastanka jednog ili viäe problema: poremećaji, koji djeluju na sistem upravljanja najčeSCe spadaju u skupinu nepotpuno poznatih fenomena. Kotipletno poznavanje poremećaja u Intervalu -- < tj < t,' gdje je to tekući moment vremena ne znači 1 da se njihov daljnji tok moie sa IzvjesnoSću predvidjeti. Nepotpuna Informacija o poremećajima zahtijevat će neodredjenost parametara pod čim se podrazumijeva: - da se mogu mijenjati parametri upravljačkog dijela sistema u skladu sa dopunskom informacijom o parametrima objekta upravljanja; - da se podeSava struktura upravljačkog dijela sistema tako da odgovori promjenama strukture objekta upravljanja; - da se modificiraju cilj ili kriterij u skladu sa dopunskom informacijom o okolini i ulozi promatranog sistema u njoj; ■- da se mijenjaju ograničenja bilo zbog promjene raspoloživih sredstava, ili zbog dopunske informacije o mogućim granICnim vrijednostima stanja. RazmotHmo najprije neke osnovne nrincipe projektiranja koj1 proistlču iz zahtjeva da raspodijeljeni sistem efikasno vodi procese u stvarnom vremenu. Podrazumijevamo đa su procesi dio jedinstvene primjene i da zahtijevaju tako brz odziv da čak i vHjeme prenosa kratke, hitne poruke kroz mrežu nije zanemarljivo. Takodjer podrazumijevamo da su sva ratunala u Interakciji sa vanjskim svijetom. Upravljanje u sistemu moie biti v14e 111 manje centralizirano Ili decentralizirano. Centralizirano upravljanje predstavlja izdvajanje upravljačkih raCunala viSeg nivoa u vidu posebnih dijelova sistema na viiem poloiaju od uoravljačkih računala nižeg nivoa. Funkcionalno specifična podjela rada smislena je samo u horizontali kao razdvajanje različitih podzadataka Istog ranqa, dok se zbog integracije fwikcija i zajedničke baze podataka uvode računala viäeg ranga 1 upravljanje dijeli po nivoima. Vrhovna instanca mora predstavljati svrhu sistema. Prva Ispod nje pruia joj sredstva za tu svrhu koja se fiksiraju za nju kao podsvrha, za koju se dolje niže moraju oslaurati dstva itd. sve dok se ne dođje do dna hijerarhije. Formalna shema podjele posla je od značaja za pitanje odre djlvanja uzroka koji su izazvali kritično stanje sistema 1 na kojem nivou hijerarhije se o prevladavanju krize mote ndluči vati. Ukoliko dozvolimo da sa oorastom nivoa raste 1 odgovornost za donošenje odluke 1 koordinaciju DOdredje-nlh računala, cijeli sistem je ovisan o mogućnostima 1 trenutnom stanji^odečeg računala 1 oodlotan je komunikacijskom kaSnjenju kod pristupa tom računalu, HaSnjenje se povečava sa medjusobncm udaljenoffu računala, te može predstavljati oibiljan problem. Dakle, takva organizacija Ispcljava velike slabosti kad svako od računala na viieiD nivou postane kritično za odvijanje procesa i kada dominantno postaje objedinjavanje funkcija. Kod ovakvog pristupa teiko je postići da funkcije onesposobljenog računala na vi Sem nivou preuzme neko drugo računalo. Dakle, pojedina računala moraju posjedovati izvjesnu autonomiju. Prvo, računalo mora biti u stanju da u hitnim slučajevima samostalno reagira na spol ine doga-djaje. Drugo, mora mu se omogućiti da Šalje hitne poruke kroz mreiu, potiskujući manje hitne poruke drugih. Treće, mora biti u položaju da odloži, odbije ili ignorira zahtjeve drugih računala u slučaju da je zauzeto hitnijim poslom. Sve ovo Isključuje potčinjavanje jednon računala drugam. Teäko je odlučiti se i za drugu krajnju mogućnost Izgradnje sistema u kojem svako od računala 1ma autonomno upravljanje, tj. funktionira potpuno nezavisno od stanja ostalih računala, jer bi tada bila nemoguća uskla-djenost rada Čitavog sistema u cjelini. U flnoaim Slučajevima bi se pokazala prihvatlji-voo takva struktura u kojoj bi nekoliko računala na os- novnom nivou zajednički rješavali probleme. Pri tome svako od računala samostalno rjeiava vlastite lokalne zadatke, a u suradnji sa drugim računalima rjeSava samo općenifije zadatke, koje u hijerarhijskom sistemu rjeSava ra^iftialo na v1§em nivou. Pri tome postaje moguće donositi rješenja putem glasanja,, Sto bitno povećava pouzdanost funkcioniranja sistema. Oakle, svako od računala trebalo bi da posjeduje vlastite upravljačke mehanizme, odgovorne za rješavanje problema u svojoj okolini. Uzajamna povezanost sa drugim računalima ostvarivala bi se na taj način Sto je funkcioniranje pojedlnoo računala potčinjeno i interesima cjeline (1). Nadalje, da procesi kojima se upravlja ne bi Izmakli kontroli bitno je da raspodijeljeni sistem očuva svoje vitalne funkcije Čak i u prisustvu težih otkaza. Ova sposobnost posebno je značajna u otežanim fizičkim uvjetima rada, a za njeno ostvarivanje neophodna je Izvjesn« redu-ndantnost - trebalo bi obezbijediti da svaka vitalna funkcija sistema bude prisutna u viSe radnih računala. Najzad, značajna je 1 fleksibilnost mreže, tJ. njena sposobnost da normalno funkcionira u raznovrsnim ksonfigu-racijama. Mogućnost uklanjanja redundantnih računala važna je sa stanovišta robusnosti, a mogućnost dodavanja sa stanovišta povećanja paralelizma u cilju poboljSaišJa performansi u stvarnom vremenu. 3. ELEMENTI ARHITEKTURE Polazeći od principa formuliranih u prethodnom poglavlju može se provesti kvalitativna analiza kako osnovni elementi arhitekture raspodijeljenog sistema mogu da podrže upravljanje brzim procesima. Ovdje Je sasvim ukratko skicirano takvo razmatranje. Pod strukturom raspodijeljenog sistema podrazumijeva se broj i rasoored računala, te karakter njihove povezanosti (2). Problematici povezivanja računala u literaturi je Dosvećena velika pažnja (3,4,5,6,7,8,9,10), Uobičajeni načini povezivanja računala dati su na slici 1. - najsloženija je potpuna struktura, a kidanjem veza Izmedju pojedinih računala moau se dobiti Sve ostale strukture. Kod potpune strukture računala su povezena po principu "svaki sa svakim" Sto omogućava jednostavnu direktnu komunikaciju izmedju 1 zvora 1 odredišta, a moguće Je uspostaviti vezu i preko velikog broja alternativnih puteva. Zbog tooa je pouzdanost ovakve strukture maksimalna, ali je postignuta uz visoke troSkove. Kidanjem pojedinih veza potpune strukture dobi ja se djellmična struktura, a iz nje se izvode razgranata 1 prstenasta struktura, Razpranata struktura odgovara hijerarhijskoj organi zaci j-| čija karakteristična osobina je uzastopno raSčlanjiva- er nje sistem na dijelove {podsisteme] Izmedju kojih se us^iostevljtju odnosi koordinacije. Tada upravlJaCM ure-djaj v1ie9 ranga upravlja velikim Jedinicama sistema, od koJIh svaka Ins svoj upravljaikf uredjaj. U inrefi nona alternativnih puteva a pouzdanost Je minimalna Jer otkazivanje pojedino? viSeq'nivoa postaje kri ti £no za upravljački sistem u cjelini. Naime t u sistemima sa hijerarhijskom strukturom raCunalo nlleg ranga bi trebalo da rje!*va relativno proste lokalne zadatke upravljanja, te se pretpostavlja da de posjedovati i oqraniCene kapacitete prerade informacija. Pri tome su u nadleinosti radunala na vtiem nivou, zadaci koje Je potrebno iivrSavati u cilju medjusob-noo uskladjivanja rada raCunala na osnovnom nivoti i koji se mogu rješavati na osnovu manje detaljne informacije o stanju objekta. To se odnosi i na raSunala na vISIm nivoima tako da radunala na osnovnom nivou dobijaju najdetaljniju 1 najkonkretnlju Informaciju o stanju objekta, a prelaskom na viie nivoe ta infontiacija se uopdava sa ka-rakterm zadatka koji rješavaju ta raCunala. Naredbe up- petpuTka «krutetun» dpLimtW «trulsUm ArMbtur« UnoM-rti HOiWnBtt.. »L>Ma S1.1. — ravljanja u sistemima sa hijerarhijskom strukturom Izdaje upravljačko raiunalo najviiea nivoa. Iz razgranate strukture moie se izvesti zvjezdasta struktura kod koje centralno nadredjeno računalo upravlja sa vise podredjenih računala. Struktura sistema je jednostavnija od razqranate, a1i zboq usmjeravanja svih poruka preko središnjeg ra£una1a ovo postaje kritično po pouzda* nos t sistema. Topologija zvijezde tradicionalno se javlja u kombinaciji sa centraliziranim upravljanjem koje obavlja srediSnje računalo. Sa stanovišta nouzđanosti zvjezdasta topologija je pogodna Jer otkaz pojedinoo računala ili prenosnoq puta ne remeti konunikaciju ostalih. Centralizirano upravljanje je medjutim nepovoljno jer otkaz sre-diSnjeg računata onesposobljava mre?u. Autonomija računala i fleksibilnost su ostvarljive, ali Jo4 vi5e ističu usko grlo u središnjem računalu. Kod prstenaste strukture direktna veza omonućena je izmedju parova mikroračunala, a samom strukturom su eliminirani problemi usmjeravanja poruke. Kidanjem veza izmedju računala u orstenu dobi ja se linija. Topologije linije i prstena obično podrazumijeva decentralizi rano upravljanje koje omonudava brz prenos poruka i podržava autonomiju računala. Nedostafak ovih topologija je da prekid prenosnoq outa izmedju dva računala bitno remeti komunikaciju u sistemu. Izbor načina povezivanja računala u svakoj konkretnoj priiBjeni diktiran je zahtjevima koji se na sistem postavljaju (pouzdanost, vrijeme odziva, fleksibilnost itd.), a zasniva se uglavnom na kompromisu zahtjeva pouzdanosti i cijene. Biraju se topologije koje će zadovoljavajući zahtjeve pouzdanosti povezati mikroračunala na najjeftiniji način, tj. omogućiti koriUenje jednostavnih i Jeftinih medjuspojeva 1 jednostavnih niiih protokola. Iz ovih razloga knriste se uglavnom tri toooloqije - nr-sten. zvijezda i linija (9,10). 3.1. decentralizirana zvijezda Na osnovu zahtjeva postavljenih u prethodnom poglavlju za konfiguraciju sistema bit če predložena decentralizirana zvijezda (slika 2). Ovakav pristup razlikuje se od uobičajenih po tome Sto se u sistemu vrSi podje la na funkcije upravljanja dijelovima procesa i funkcije upravljanja vezama. Distribuì ranjen oroaramske podrSke odvojene su funkcije vezane uz nenosredno vodjenje dijelova procesa od centralnih komunikacijskih funkcija. Sva računala prema slici 3. povezana su na grupni prekidač serijskom duoleksnom vezom. Grupni prekidač sastoji se od 2 skupine parova multiplexer-demultiplexer koji tvore 2 kanala od po 16 linija. Funkcijama nulti-plexera i demultiplexera koraunikacijsko računalo unrav-Ija putem izlaznih linija orogramibllnih paralelnih pe-Hferala. Ha ulazne linije u prekidač priključeni Su asi- nhroni proaramibilni peri feral i pomoću kgjih konusni kaci-Jsko računalo "prisluSkuje" Sto se u sissemu donadj^.. Komuniciranje je podijeljeno u tri faze: - faza uspostavljanja veze; - faza prenosa podataka; • faza prekida veze. Proces uspostavljanja veze izmedju predajnika' i prijemnika započinje zahtjevom koji predajnik uouČujdli^OTU-nikacijskom računalu. Nadgledajući kontinuirano svfespw-dajne linije komunikacijsko računalo čeka da se na nekoj od njih pojavi poruka. Da bi komunikacijsko računalo lako spoznalo koja poruka je njemu namijenjena formati poruka namijenjenih njemu 1 ooruka koje učesnici medjusob-no razmjenjuju se bitno razlikuju. Otkrlväl u zaglavlju poruke karakterističnu kvabinaciju komunikacijsko računalo prihvata poruku koja je njemu namijenjena. Poruke koje učesnici medjusobno izmjenjuju komunikacijsko računalo Iqnorira. Primivši zahtjev za uspostavljanjem veze komunikacijsko računalo isoituje listu već priključenih korisnika 1 provjerava stanie prijemnog računala da bi ustanovilo da 11 je ovo spremno prihvatiti poziv. Prijemnik moie biti slobodan, zauzet ili u kvaru. Na osnovu stanja.prijemnika komunikacijsko računalo odredjuje da li, 1 koje linije dodijeliti učesnicima. U principu, broj linije odoovara broju učesnika, tj. ako učesnik 03 ieli komunicirati'' sa učesnikom 19 bit će im dodijeljene linije 03 1 13. Stanja linija sadržana su u posebnim registrima. Linija može biti slobodna, zauzeta (registar sadrži broj učesnika) 111 u kvaru. Nakon tona komunikacijsko račw>alo obavjeStava prodajno računalo o tome da li je zahtjev prihvaćen i komunikacija prelazi u fazu izmjene podataka. Nakpn uspostavljanja direktne fizičke veze medju radnim računalima oredajno računalo preuzima funkcije upravljanja, pa se komunikacijsko računalo isključuje iz daljnih intervencija na toj vezi sve do pojave zahtjeva za prekidom veze. Prelaskom u fazu prenosa podataka daljni paketi prolaze mrežom po fiksiranom putu. Dolazeći predajnom linijom do multlplexera oni moraju samo "pogledati" kojim Putem krenuti dalje, Izuzimajući Intervencije u slučaju kvara pojedinog upravljačkop računala autonomiji upravljačkih pojj^istema nije ničim naruSena. Problem kvara centralnog komunikacijskog računala dovodi u pitanje pouzdanost cijelog sistema. Medjutim, zadaci postavljeni pred komunikaci^te^ko računalo svode mooućnost greške na minimum, a i njegova laka zamjeniJivost opravdavaju ovakav pristup. Detaljan prikaz komunikacijskih procedura sadržan je u (11) gdje je data i opSimo komentirana prooramska lista kojom su komunikacijske procedure realizirane u asem-bleru mikroprocesora M6809. SI.2. RASPOREDJ!VANJE ZADATAKA U ZVJEZDASTOJ KONFIGURACIJI U (12, 13 f izložena je metodolooij» raspoi^dji-vwja zadatalca koji u stvarnom vremenu obavljaju odre-djena Izračunavanja na osnovu pobuda vanjske okolfne, a koji nedjusobno suradjuju tokom svooa izvodjenja. Odluke 0 rasporedjivanju zadataka Se prema ovim metodama izvode na dva nivoa-lokalnom i alobalnom. Alqoritam za lokalno rasporedjivanje opisan u (13) izvodi se u svakom od raiunala. Odluke o rasporedjivanj u donijete na lokalnom nivou Odredjuju brzinu kojom pojedino računalo može odgovoriti na dogadjaje u stvarnom vremenu, U slučaju normalnog rada sistema aktivan ie samo lokalni rasporedjiva^, koji odlučuje koji'proces Iz repa pripravnih procesa nastaviti. Ukoliko zahtjevi za izračunavanjima prevazi laze moou-(nostl odredjenaa računala, ili pak znatno deoradlraju njegove performanse aktivirat (e se ni oba Ini rasporedjl-vač 41 ja zadaća je da odj^edl koje od računala Je sa sistemskog stanovišta najpodobnije da u konfliktnoj situaciji preuzme izvodjenje hitnon zadatka. Za razliku od algoritama za globalno rasooredjivanje definiranih u {12,M) za prstenaitu konfiguraciju, ovdje Je globalni rasporedjivat samo jedan a smjeSten je u komunikacijskom računalu. Algoritmi za lokalno rasporedjivjnje definìran^ u {13} predstavljaju kostur 1 obezbjedjuju determinirane crte strukture, dok algoritam za globalno rasporedji vanje omogućava postizanje neophodne elastičnosti funkcioniranja i prilagodljivost sistema promjenljivim uvjetima okoline. Ovakva konfiguracija dinamički vezanih lokalnih ra-sporedjivača omonučava rad i u slučaju Ispada iz rada pojedinoo procesora kada ostali procesori na zahtjev globalnog rasooredji vaia preuzimaju njegove poslove. 4. ZAKLJUČAK Oa bi raspodijeljeni sistem efikasno vodio brze procese u stvarnom vremenu arhitektura sistema morala bi obezbijediti brz prenos hitnih portjka, autonomiju pojedinih računala, robusnost i fleksibilnost. Kvalitativna razmatranja koja su u radu izložena u pojednostavljenom obliku pokazuju da najpoznatije arhitekture raspodijeljenih sistema ne ispunjavaju u potpunosti postavljene Zahtjeve za rad u stvarnom vremenu. Prenos poruka Je znatno brìi Jer komunikacijsko računalo ima ulcou posrednika u sklapanju direktne veze Izmedju medjuzavlsnlh radnih računala. Prednosti ovakvop pristupa su u tome Sto je predložena SI.3. hijerarhijski struktura u jednom nivou, čime se Obezbje-djuje oDtimalna elastlinost ipHlaoodljlvost sistema situaciji. Obrada informacija teče u skladu sa potrebama i swìe zadovoljiti i u slučajevima kada su pojedini lo- kalni f»sporedJiva£1 potouno van upotrebe. Najveći nedostatak je u tome Sto i male nepravilnosti u radu global-nop rasporedjivaia mogu dovesti do pada čitavoij sistema. LITERATURA: 1. Kufcrika M.: "Prfjedlog za Jednoliko opterećivanje računala u raspodijeljenim sistemima", SI! Juooslovensko savjetovanje o mikroraiunallma u procesnom upravljanju - HlPRO, Opatija (19M). 2.- Kukrlka M. : "Problemi komuniciranja u sistemima sa viie mikroračunala" I! Juooslovensko savjetovanje 0 mikroračunalima u orocesnom uoravljanju - MIPRĐ, Opatija (1983). 3. Le LanniG. : "An analysis of different approaches to distributed computino", Proc, nf the 1st intem.conf. of distributed comp.iys terns, Huntsville, AL, (oct, 1979). 4. Thurber, K. ; "Distributed processor communication architecture", Lexinaton Books (1978). 5. Lampson.K.;, "Distributed systems - architecture and implementation", Sprinoer Verlao (1901). 6. Anderson,G. and Jensen, E. : "Computer Interconnection; Taxonomy, Characteristics, and Examoles", Computino Surveys, (dec. 1975). 7. Boorstyrt,!!.; "Larqe-Scale network topological optimization", IEEE trans, conwunication com-25 (Jan 1977). 8. Kukrika M.; "Pristup organiziranju lokalnih mrela mikroračunala" V medjunarodni simpozij "Kompjuter na sveučilištu", Cavtat (19B3). 9. WeUzm8n,S.; "Distributed micro-mini computer systems" Prentice Hall (1981). 10. Clark, 0. et al.: "An introduction to local area networks", proc, lEE 66 (1978). 11. Tasi e,T.: "Pristup realizaciji zvjezdaste viäeraCuna-rske topoloflije", Diplomski rad, ETF, B.Luka (1981). ■ 12. Kukr1ka,H. : "Pristup dinaniiCkom rasporedji vanju Zadataka u prstenastoj mreüi računala", Informatica 2 (1984). 13. Kukrika,M.; "Pristup kreiranju rasporedjivaCa zadataka u distribuiranom iivrSnom sistemu sa radom u stvarnom vremenu"; Informatica 3 (1984). 14. Kukrika,M, : "Primjer dinamičkog rasporedji vanja zadataka u vi^eračunarskim sistemima sa radom u stvamon vremenu". Informatica 2 ( 1985). MULTIPROGRAMIRANJE I MEREIMJE I/O ČEKANJA SISTEMA — INFORMATICA 3/85 DOBROSAV LECIĆ DIPL. MAT. UDK; 681.3.013 SOUR „BOROVO" ELEKTRONSKO RAČUNSKI CENTAR Mnogi od aedo stat Bica koje karatteriSu na.3 -JednQ8taTü;je tehnike upravljanja neBorijom, po -tiču od probleme sukobljavan d a rikstiog reeurse Icojl Je na raspolaganju sa različitim zahtevime B« tla rsaurson, Fizički, hardware resurs kompjutera Bo£e varirati (menjati se) samo u toku relativno dužih vranensfcih perioda, napr, dodavanje« ia]tre«enata 64K bajtova oenori.-je, Jedanput ili ao-SđA dva puta godišnje. Istovremeno zalitevi za Buraina od strane različitih Jobova boru biti vr -lo veliki. Pokušamo li prisiliti prof^ramore da razvijaju Bve Jobove sa identičnim zahtevima prema re-suraisa, vldećenso da to ide Stranile telko. Dale -ko efikasnije bi bilo operirati sa više nego Jed-nin Jobom istovremeno i distribuirati resurse izli ed Ju tih Jobova, Ovakva tehnika se zove MUlTIPliCGiiAMIRAKJTi; i ona ć® ovde biti ukratko prezentirala u svojim naJJednostavnlJlH oblielna. Prlner Multiprosraiuiraaja Slika 1. daje opis tri aktivna Joba. Svaki od njih zahteva vremena za usluRe računanja od strane procesora Ci, a isto tako i koriStenJe kona^ la za. I/O (ulaa/izlaz), li. a. Ooi ^ RACuf. ti □IZ I/o_« predpostavimo da ioafflo looK raspoložive ne-morije. Ukoliko bi radio samo Jedan Job (prvi), koristio bi 3oK, a ostatak 7o K nesorije bi bio neiskorišten. Dalje, vre»e procesora u iznosu Ij/CCj+Ij^) bi se pibilo zbog 1/0 Sekanja. Alternativno bi mogli bdi astiti adrese sva tri Joba u glavnu meaoriju istovremeno (3oK+5oK+ +2oK=looK). Tada bismo inali potpuno iskorištenje looK - bajtne memorije. Upravljač procesora bi dodelio procesor Jobu 1. Posle iavrSavanJa ra-čunajija O, , une sto stajanja zbog òekaìnja da se kompletira I^, procesor se dodeljuje Jobu 2.Slično kad Job 2 stigne do procesor se »ože pridodati Jobu 5. Kad Job 5 stigne do procesoF se opet može dodeliti Jobu i, ako Je Ij^ zavrženo (npr, Ij^ éCg+Cj). Na taj način procesor 6e čekati samo Ij^-CCg+Cj) vremenskih Jedinica ume sto Ij^. Očigledno, da Je koriätenjea tehnike nulti-prograairanja iakoriitenje procesora «nogo veće u odnosu na slučaj kada se vrSi obrada säao Jednog Joba u isto vreme. U tmoslni slučajevima je n0Eu6e koapletirati 2 ili 5 Joba u skoro isto» vrevenakon iznosu koja Je potrebno za Jedan Job. MERENJA I/O ČEKAKJA SISTEHA Realan proces nije tako Jednostavan kako Je to prikazano na slici 1. Operacije računanja i I/C se meSaJu na kompleksan način. Ovde ćemo se ukratko zadržati na JednOM pojnu koji aoie predi-stavljati nekakve nere efikasnosti operativnog sistema (CB-a), a saai» tim i koiopjutara. To Je procentni iznos vremena I/O čekanja Jednog joba, a koji se izračunava na sledeći način; Osin toga adresni prostor svakor Joba treba «onori ju u iznosu Mi. Zbog Jednostavnosti modelirali sao svaki Job tako da prvo izvršava nekakva računanja, zatim vrši I/O operacije, i taj ciklus se ponavlja. OJ - ukupno I/O čekanje ukupno I/O čekanje + vreae CPU-a Ovo se lako može meriti gotovo na svia koapjute rima koji ne rade mltiprPBraSiaki. Nekolilto studi;)® pokazuje da na proadcnia Job • izvod,jenjima koji se rade ßa sredji.iim i velikim računarina,,.. iznosi oko Ukoliko üi imali dva .loba sa po Cd =50516 koji ae BultiprofTxamiraju,. .onda se efektivno I/O 6e-kaa^e u prccentiaa redukuje'do nule. Prema tome Na ta,1 i sli- ae modelu sa bI. 1 bi inali Cj^-I^oCj'Ij. način bi se kofikurentno izvodio sa Ij^ Sno Cj^ sa Ij. Med;3utim kao što srao napomenuli, ovaj model .Je suviše uprošten. iillka 2. . lluoKruje pi'ocese 3a sied'Jusobno iBBešaalB periodima računanja i I/C operacija. Ovde ćemo predpostaviti da svaki Gj^^, Ij^g» ^15 ■ ltd. liiaju Jednake dužine. Lako Jé uočiti da je vrednost O za svaki Job Jednak Ukoliko- po- kuSaiBo da flvM prabiem resimo multiproKraaski, noženo upariti h2 C21 i X 22 tia kad Job 1 želi da izvrši i/o pri ao de Job 2 takodjer treba I/C pri I £5' Ha ta.-i način procesor "besposlici" dok se i l^j kompletiraju. r-s- Cir ; Cm ■ Da bi uopitili model sa slike 2 možemo koristiti teoriju verovatnoće da računamo efekte ais-tena na osnovu proceiita I/O čekanja," Praktično, u opštem slučaju sistem mora čekati samo kada svi procesi aahtevaju I/O tačno u isto vreme." Ako nul-tlprogramirsBO n procesa, a svaki Je sa istim procentina ianoaa W , ukupan iznos I/C čekanja sistema oj' bi aprokainsativno bio Wtui"*. Tako npr, ako bi OJ iznosio ^ojS'inali bi: Kedjutin, ova tabela iako daje korisnu aproksimaciju, nije sasviBi korektna, I ako bi hteli da sadržimo pretpostavku za korištenje računa vero-vatnoće, za svaki od procesa Je potreban nekakav pomak u avakora vremenakoo periodu. Ovo bi, doduše bilo saaviB tačno ukoliko' bi imali n' procesora i n kanala na raspolaganju u kom slučaju Oi' indu-kovalo verovatnoću oirovanja svih' procesora Jednovreaeno. Razumljivo Je da predpostavljajoč n konkurentnih 1/0 operacija, pogotovo ako raspolažemo višestrukiD multi-pleksor kanalima. Pošto, medJutiiB, iiaamo samo Jedan procesor i rezultat Je vezan senso za njega. Bolja aproksimacija parametra W se dobi Ja koristeći t k v. tehniku BIHTfl -A^ß -Dl^TH Markov proces. Po toj osnovi Je: Oj^j, Kedju- vidi- er CO 1 - "J nI a s: uj 1 i J 'Pre sveea treba znati da su' obe prezentirane formule aproksimativne. Značajno Je, medjutiai, to da uopSte uzev vreme I/O Čekanja sistema se značajno redukuje poveóemjen stepene multiprograni-ranja, tj, brojem procesa koji se nultiprogramiraju, LITEJÌAl'Uf^A ; -"OPESATIUG sySTms" . . Stuart K. Kadnick John J. J)onovaii lìiflìiìKATIOHAL ;:iTUIIl!l!1' EDITION BroJ procesa Procenat I/O'čekanja sistema 1 • (0,50)1= 50.5« 2 (0,50)2- 25f)5 3 ■■ (0,50)5= (0,50)^ 5 (0,5°)^= 3.13S 6 . . ■ (0,50)^= l,63fl ee NOVE RACUWALNISKE GENERACIJE Medn«rodn« konferenca o raiunalnièkih Bistemih pete generacije v'Tokiu ain tt 91= B3 qF «3 ct » s C « » C BE V »borniku del mednarodne konference o računal-nlftklh eistenih pete generacije (FGCS «4, Fifth Oeneratiun Comouter Ssstents 19Ö4. Proceedinaa of the International Conference on Fifth Generation CotiiPUter Systems 19Ö4, lokao» Jaoan, November 6-9, 1984. Edited ba Institute for New Generation Computer [echnuloau ( iCOr ). lokao. Jap«n> je objavljenih već prispevkov. ki so vredni na£e poiornosti. Osleamo si tertatfsko kar h*i Povabljeni prispevki« Temelji in osnovna proaramuka oprema; — ProBramiranjH z ««duli kot tiasku fuitUtiu-nalno prosramiran je < R. BurstalJ.) Arhitekture) — Masivna Paralelna arhitektura za zelo ob-seine baze podatkov — Sword 32! ilolnokodno posoemovaIn i «Ikpo-procesor objektno u —• Oblikovanje in implementacija stroja rela-■ CiJ^kih podatkovnih baz — Pretok obdelave vpraèanj pri arhitekturi . tlelta s funkcionalno distribucijo — Alsoritmi LPS (A, Louira, S, Taalor, S.J. Stolfo) — ZmoslJivostne ocene stroja Hadoi »rimerJu-va s Treat in Rete Mira n ker ) v Arhitekture za navD9eneracijsko računalništvo <3)» — Sistolifno programiranJes zaled Paralelne-sa procesiranja « — AsSiiP-T! stroj la dokazovanje izrekov (Ul^ Dilaer. H.-A. Schneider> —Paralelno izvajanje losičnih programov 'na temelju zamisli podatkovnega pretoka (R. Hasesauiat M. Amamiya ) — Podatkovno vodeni model za paralelno interpretacijo loaičnifi orosramov : — Prolosovski izvedeniški sistem la loaično oblikovanje N. Kaiuđto. T. Uehapa ) — Specifikacija materialne opreme s časovno losiko in učinkovita sinteza diagramov stanj z uporabo Proloaa Uporabe v novogeneracijskem računalništvu (S).— yeč o vrzelnih »ramatikah (V. H»hI) — Gramatike za natančno prevajanje stavčnih členov in logični oPis podatkovnih tiPov kot nedvoumne kontekstnosvobodne gramatike (H, Abramson ) — Paralelna interpretacija naravnesa jezika (J,61. Pollack, n.L. Ualtz) k^plivi novuseneraci.jskeaa računalništva c — Kakovostni odtok v novoaenei-acijskew računalništvu ( H. J. Kohoutek ) Osnovna analiza konferenčne problematike Že v. naslovih posameznih referatov.se pojavljajo novi POjmi. ki kalejo zlasiti na specifične raziskovalne smeri Japoncev v okviru Icota. Treba je primati, da je japonski način razmišljanja o novoseneracijskih računalnikih močno različen od ustaljenih konceptov in da so. Japonci na Poti razvoja svojskesa. Japonskozasno-vanesa novogeneraciiskesa računalniSUes» sistema. Ta sistem bo bržkone konceptualno in tehnološko bistveno druaačen od sodobnih ameri-riških novoaeneracijakih sistemovi prav v tem Pa se skrivajo Prednosti pa tudi velika tržna in tehnološka tveganja takega razvoja in kasnejše realizacije. Japoncem je v tem trenutku prav sotovo potrebno, zaupanje v lastno razvojno hiootezo. Zgledov nimajo! Tri raziskovalna leta so prinesla določene izkušnje in raziskovalne rezultate. Konceptualni okvir zahteva rekonstrukcijo računalniške materialne in programske opremer ki naj bi temeljila na logičnem sistemu* tkim. predikatni logiki. Klovogeneracljski računalnik naj bi postal predikativno logični stroj, ki ga je «ač imenovati tudi stroj sklepanja, saj je osnovna operacija predikatne logike prav sklepanj». KanaènJi računalniki uporabljajo tkim. strojni jezik, s katerim je določena arhitektura posa- «eznesa računalnika. Frosramska oprema je narejena prav ta strojni jezik in znaćilnasiti tklw. von Neiidtannovih -atrujev se zrcalijo bistveno v •trojnih jeiikih. Novi Strojni jeiiki ki se imenuje jedrski de-lik» je oredikativno logični jezik. Zaradi tesa jezika je potrebno razviti nove materialne in erosramske arhitekture. Materialna oorema bo tako oblikovana za paralelne operacije in za asociativno Iskanjer saj bo skle^panje njena osnovna funkcija. IianainJi von netiMann^ki računalniki 90 crstelno israjeiii za ?apur@iJnc< operacije in za naslovno iskanje. Zaradi tt^sa b« paralelni) asociativni sklepajoči stroJ neke vrste ne-von neumsnnski rafunalnik, H'a tudi proaramska oprema bo zgrajena z moduli, ki bodo uporabljali osnovne funkcije sklepanjar vsraje^ ne te v materialno raitunalnl^ko opremo. Neproceduralni Jedrski jezik bo zelo visok Pro-■ramirni Jezik v okviru trenutne tehnologije. Ker bo ta Jezik postal strojni jezik, se bo razvoj programske opreme lahko začel na viiji ravnini kot razvoj danaànJe oroaramske opreme. ZmoslJivost jezika bo uporabljena za dosesanJe visoko razvitih funkcij, kot so obdelava infor-•MciJ znanja in naravnih jezikov. Seveda pa Jedrski Jezik ne bo uporabniški Jezik. Oblikovani bodo vièJi Jeziki, kot Je Jedrski Jezik, in sicer kot uporabniško usmerjeni standardu z izjemo prirejanja ibirčn.ih imen (za vhod. izhod in kazalo) in s tem prirejanjem Povezanih niznih spremenljivk (verajeni tio 'str'ins'c) tH zbirčn* imena. Prosram bo torej z redkimi izjemami' prenosljiv na različne računalniške sisteme oziroma njihove pascaleke prevajalnike. Podroben študiJ programa v listi 1 je priporočljiv zlasti za študente, saj daje možnosti spoznavanja niznih tipov. operacij nad nizi in niznih manipulacij v okviru standardne Uirthove pascalsce izvedenke. Prosram je tudi dovolj obsežen, strukturirana aradnja je priporočljiva. Zaradi večje jasnosti so nekatere procedure (besedilo, kazalo) namerno podvojene (niso tlite v enotne procedure s posebnimi parametri).. Prosram torèj ni optimiziran. vendar bomo kasneje objavili v tej rubriki tudi njegovo optimalno predstavitev in razširitev na dodatne ukaze. 3. Opis oblikovalniškeg« programa frosram Lenca v listi 1 obsesa 7 in strani. Sestavljen je iz začetnega pojasnjevalnega' besedila. iz ene same oznake. iz petih tiPov PROQRAH lene» (incut, output)! » L*atno«ti besBdilnesa oblikovalnima ») • L e o c a • ) • » ) • T« prBSrém je splosen obi ikov*inik tiesB- «) » dil in uporablJa v besedilo vsneidene 4- *> • in«hovne oblikovalne ukaie brei in z pa- •) • rame-tri. Ti ukaii imajo obliko '»xx.'») • in '»XX.tin.', k jer je XX ukazna mnemonika ») • In nn Parameter (največ »tirimestan ). * ) -» ) » ) ») • Vhod oblikovalnima je besedilo r ki vaebti - •) • je posebna inakovna laporedJa (ukaine ni- »> • ze ) kot oblikovalne ukaze. Iihod obliko- •) M valnika je nova izdaja vhodnesa besedila »> • brei oblikovalnih ukazov in jb oblikovana •) « tako> kot narekujejo vsneideni ukazi. U" •> » kazi in njihovi učinki so prikazani v •) « v crocetluri 'ukaiaezn'. Obi i k o valni k izda «> » tudi 3 stranmi oštevilčeno kaialo. •) « » ) • Začetna nastavitev o bi i k ova .L ri i k a : ») « » ) • Pred spremembami z vsnezdenimi ukazi je k) » začetna nastavitev obiikova Inika tale: • • ) » Levi rob; O presledkov ») • Dolžina vrstice! 47 makov ('it o ] ac: fjv J ») • Oornji rob! 4 vrstic: ») • Iioliina strani: 55 vrstit «) • tioliina vrstice v kazalu brez ostv 11 ci"-• ») » nja je vobces dolžina vrstic:» - 7 « ) • • ) • Omejitve in delovanje o bi i k ova Ini k a : «1 • » ) • Ukazi r ki nidiajo pomena r se ne upoiiteva- ») • jo in ostanejo kot nizi v izhodnem besedi-») » lu. Proaram uporablja zamisem konftnesa •) • avtomata (prehajanja stanj) pri obdelavi w) » vhodnih znakov» pri njihovem slikanju v »> » v besede, pri zbiranju beeed v vr'!,tlco in • > » pri iivajanju ukazov. Bp]OT,i?n nai:rt, oMi- *> • kovalnika kot Proarama Je tale! ») • ) » ) • > • > • > » ) • ) » ) -» ) Inicializacija. Obdelava vhodnih znakov do pojavitvt? znaka 'konec_zbirke'i Uzemi znak in določi njesov razred. Uporabi razred in trenutno stanje Pri izbiri naslednje akcije. Končaj z zadnjo be'iedilno vrstico. ABEL i; CONST makedol = 132; (» Največja dolžina niia •) ukazobses = 19i<* Število ukazov oblikoval.*) TYPE fikeniz » PACKED ARRAY Si., maksdol Ć OF char ; niz = <* Nili različnih dolžin ») RECORCi nizi' fiksniz; Nizno besedilo •> dolt O ,, maksdol <» Dolžina niza •) END» izhvrs " (« Urstica zbranih besed RECORD iihs nizs (• Vrstica, ki bo izdana •) »ktstli inteser (» Poloiaj akcijskega ENDS (» stolpca: zadnji sl.olPec: + 1 ») <» Znakovni razredi so v bistvu osnovna <* stanja obdelave«' znakrazr = (presi. vejica. konvrs. konzbir, nepresl it <* Znakovni razredis (» presledek. <» končni znak ukaza. (» znak konca vrstice. (• mak kon(;a zbirke in <• vsi ostali znaki. (• Ukazni razredi so v bi»tvu podatan ja (« vejicnes» »tanj» (ukazneaa »ufihsa )t ukazrazr ^ < » Ukazni razredi! • (levirob. ^ » «LR.«r ( levi rob >• • d 01 vr s r ( * «DM.m. (dülzlna vrstice >»• sorrob. C K •GR.mr (sornjì rob>, • dol str, C • »DSr», < dolžina strani ). • novavrs. ( • t nova vrst ica ). • vecvrsr ( • •SK.m. (prek m vrstic), » novastr. ( • «NS, (nova stran). • na ov r ( • •NA. (oblik, naslova). • levapor. ( • •LP. (leva poravnava ), • center, <» •CE, ( centriran je ), • desnapor •rip. (desna Poravnava k oment » ( • •KQ. ( komentar ), • naslzn. ( « »N2, (naslednji znak >> • nesprem. ( * •NE. < nespremenjeno ), • ustav. < • •US. (ustavitev izdaje)» stran. ( * •BS.m. ( nast. strani >. • tparam. < « • TP. (tren. parametri),» ukazi. ( • •UK. ( izpis ukazov ), » niukaz >! ( » Niz. ki končuje z ',', ni » < * ukaz . ( UAR vrata! izhvrst (• Vrstica besed za izdajo, beseda! nizi (« Trenutna vhodna besed*, znak! char j (» Trenutni vhodni znak. razredi z.nakrazrf (» Uhodnl znakovni razred, ničla! niz; (• Prazen niz. znpresl! char i (» Značilni presi. chr<0). razfi ARRAY S char Ć OF znakrazr» (» Funk-(* ci ja za klastifikaci jo vhodnih znakov. stiitr ! inteaer ; (» Številka tekoče strani, stvr! intesert (» Številka tekoče vrtsice. Irob! inteser« (» Levi rob. srob! inteser; (» ISornji rob. dvrs: inteser! <» Dolžina vrstice, dstrs inteser! (• Dolžina «trani. C* Spremenljivke, povezane s kazalom! kazvrstas izhvrs! kaz beseda! niz! kazfitstri inteser! kazstvr! intesers kazdvrs! inteser! (• Ursta za kazalo. (» Beseda za kazalo. Stev.'jitr .kazala. (• St. vrst .kazala , ( » Dol .vrat. kazala . vvr *»i char S (« fomuzni «premeni jivk i . ukaz! ukazrazr! (• Trenutni vhodni ukaz. ukatparamt inteser» (» Ukazni parameter, uk:. ARRAY è 1 .. ukazobses. 1 . . 3 è OF char! i* Polje za ukazno mnemoniko* ) ukazf! ARRAY š 1 ,. ukazobseg Ć OF ukazrazr! i. ii. iii! integer! vhime. izhime. kazime« atrinaSlAĆ! vhzblr, izhzbir, kazzbiri text! iji Boolean! <* Oštevilčenje str.v kazalu « ) -» ) PROCEDURE ukazsezn; BEGIN (« ukazsezn »> (K Procedura iZPlse pomen posameznih ukazov*> uir iteln ! uiriteln< ' Ukazni seznam oblikovalnikai ' )! uiriteln! mritelnC iurltean< lur iteln< writ»lnt witelnC •iriteln< uK-iteln« «iriteln( writeln< wpltelrK iiiriteln< «iritelnf uiriteln( i«piteln( uiriteln( writelni «iriteln< •ipltelnC writeln< •irltelnt END» (• <«----- ' .»Lft,tn, •DU,m, ' »GR,m, «nSrwir •Ny, •SK,m, ' •NS. . •NA, »LP, -ce. •[lp. •ko. •n2. • ne, •US, •SS,». •TP. »UK. ukaisezn •> Sorememba levtfsi. roba,'); Sprememba dolz .vrstice, ' )( Sprememba sornJ. roba,'); Sprememba doli.strani>! Prehod, n» novo vrstico,')« Preh'od prek m "vrstic ,')> F'rehod na novo stran. ' >1 Naslovi s kazalain,'}; Leva poravnava vrstice,')» Centriranje vrstice,' >t [lesna ooravn. vrstice,')» Komentarsk« vrstica,' Tiskanje nasled. znaka')» Je né?spremen jen o. ' )» Tiskanje znakov med o-Mej. «NE, je nesprem,,' Ustavitev iioisa,')! Številka strani (nast.)')5 , Trenutni parametri«')» Seznam ukazov.' > it -------H ) PROCEDURE trennast» <• Procedura izpise trenutno nastavljene •) <• parametre. • ) BEGIN (• trennast ») •triteln; «witeln< 'Trenutno veljavni parametru')» M»ritelns uiriteln< 'Gornji rob = srob)! «iriteln< 'Levi roh = ', Inob)» iuritelr>< 'Dolžina vrstice ■= ', dvrs>» «riteln< 'Dolžina strani = dstr )? uir-itelnC 'Številka strani = '. ststr )» «iriteln» luriteloC 'yrstlca kazala - kaistvr)» t»riteln< 'Stran kazala = '. kazststr) ENOf (• trennast •) PROCEDURE ukaztab» (• S to proceduro se definira ukazna mne-(• monika. ki je sestavljena iz dveh zna-<# kov. Tretji element puve, ali ima ukaz <• se ukazni Parameter (vrednost '1'). . Nadalje se definira se ukazna funkcija. «/AR i, j5 inteser; BEGIN FOR i s= 1 TO ukazobses DÜ FOR j !■■= i TO 3 HO ukSi,jĆ != O' » ukS 1,1Ć ukè 2,1Ć uké 3,1Ć ukS 4.1č ukä Uk3 6.tĆ ukS 7,1Ć uk§ e.ič ukŠ 9.lC ukSlO.lC ukŠll.lC ukSl2,lC ukSlS.iĆ ufcèl4,lC ukÖlS.lC ukSlÀ.IĆ ukSl7,lĆ ukäl.B,lC; L'Juké 1i = »uv5 1,3Ć D'sukè 2,2Ć i=-'V'»uké 2,3Ć » = ' G'SukS 3,2Ć )"'R'»ukS 3.3(i D'sukè 4,2Ć !='S'»ukŠ 4,3Ć s-' 'N'»ukŠ 5,2Ć s 'S'sukŠ 0,21; »»'K'jukft A,3C i = ' N'»ukS 7,2c :='S's 'N'»ukŠ 8,2Č i='A'i 'L';uké 9,2Ć !='P'» 'C »u1<Š10,2Ć i = 'E'; 'D'JukŠil,2C !='P'» 'K'»ukSl2,2Ć »='□'» 'N'»uk013,2Ć 'N'»ukèl4,2C i 'U' <• kovanje besedila, vstavljajo se imena ») ' <• zadevnih zbirk, odpirajo zadevne zbirke »> <«in sporočajo odpiralne nasake. •> EiEGIN ( • dialos » > Kiriteln» Hiriteln< ' Oblikovalnik Lenca. tiP 1.4/1985')* «riteln» write< 'Ali zelis oblikovati besedilo ' >»' wr ite< '< d/n )? ' >» readln<*x)» uiritelnl"* IF < K» < > 'd' ) AND ( ** < > 'n' ) THEN exitf igrite( 'Ustavi ime vhodne zbirke» ' )» , readln( vhi«e )S asBist>< vhibir. vhime)» reset( vhzbir )» IF ioresult 255 THEN BEGIN write« 'Vhodne zbirke '. vhime)» U(riteln< ' ni moaoce odpreti.')» enit END» writeC 'Ustavi ime izhodne zbirke» ' )» ' >etttlln< izhime )s assl3n< izhzbir > izhimelt rewr ite< iihzbir )> IF ioresult = 2S5 THEN ' ' BECilN write<'Izhodne zbirke '. iihime)S luritelnC ' ni Mosoce odereti.')» exit END» iurite( 'Vstavi ime kazala» » ' >» readln( kazine ); assisn< kaiibir. kazine); rewrite< kazibir )» IF ioresult = 253 THEN' BEĐIN-iurite< 'Kaialne' zbirke kazine)) writelnC ni «losoce odoreti.')» exit END» ujriteln» uiriteln< 'POČAKAJ NA KONEC OBDELAVE ! i P') END» <# dialog » ) < PRCJCEtiul-iE zapiranje» (» Zaprejo se vse odprte zbirke, in sicer •) • O vhzbir, izhzbir in kaizbir. - *) DEOIN ( » zapiranje •) clo66»( vhzbir. i )» IF i 235 THEN begin' uirite< 'Vhodne zbirke vhime )» writeln< ' ni mosuce-.zapret i, ' )S exit END» cloee( izhzbir, ii )t if ii 255 then BEGIN iurite( ' Izhodne zbirke '. izhime)» luritelnf ' ni mogoče zapreti.')» exit ENDS close( kazzbir, ili )» IF iii =253 THEN BEGIN write« 'Kazalne zbirke kazime)» uiritelnf ' ni mosoce zaoretl.')» exit END END» (• zapiranje •) .PROCEDURE začetek» <• Nastavitev začetnih globalnih sere- •) <• menUivk ukaz-F. razf, nicl». inoresl. •) (• ukaz, beseda, razred. •) VAR znak! charf (» Indeks za razf. ») i! 1 .. maksdol» (• Indeks za polje . •) ( • nicla.nirl. •) BEGIN ( • začetek ») ukaztab; C» Definiranje mnemonike. •) (• Nastavitev začetnih urejevalniskih pa- •) <• rametrov» •> Irob s= O» ( » Levi rob. 74 ■rob i" 4( (• Gornji rob! ne sme biti ( • manjši od 3. dvrs != <• Dolžina vrstice, dstr 55! <• Dolžina strani, stvr O; (» Tekoča vrstica. • ) « ) • ) • ) « ) • ) »t«tr O» (• Tekoč» stran. tcazdvrs dvrs-7i (» Dolžina vrstice kazala. «) kazstvr O; <• Tekoča vrstica kazala. •) kazBtstr!- 0» <• Tekoča stran kazala. ») <• Nastavi funkcijsko polje za klasi-fika- •> (» cijo vhodnih znakov« •> FOR znak := c.hr( O ) TO c:hr(2f:4> DO razfèznakii neoreslt razfS' 'Ć != Pre'ilJ raifš','C vejicai razfSchr< 13 )C := konvrss raifšchr< 2Ä )Ć 1= konzbiri (» Iniciiilizacija pra^neaa niz« za ora/ni-<• nitev drijsih nizov: ») FOR i 1 TO maksdol HO nicl».nizlšić 1= ' 't ničla.dol s= Ot (« Nastavitev inacilneaa ereiiledkat ineresl chr< O ); beseda ničla; kazbeseda i-- nic:la; zacvrsta< vrsta ); zacvrstat kdzvrsta )J ukaz niukaz» razred nepresl END» <• začetek •) » I <•--- ) PROCEtiURC vzemi zna k ( IJAR maki char; yftR razred! inakrair )i <« Procedura vzame naslednji znak iz vho-(• dne zbirksr poisce nj^esov razred in vr- •) <• ne presledek, Se je znak tipa 'eof ali •) <■ 'eoln'. • ) BEGIN {• vzemiznak »J IF eof< vhzbir ) THEN BEGIN razred ! S inak t- ' ' ENIi ELSE BEGIN vhtbir, znak )i razred :■= razfšznakd ENP ENP! (• vzemizn»k » ) < •---------------------------------------------------------* ) PROCEDURE stikznak ( znak! cha.r'S WAR si niz ); <« 2nak se pritakne k s- ce ie prostor, BEGIN <• stikznak *) UITH s DO IF dol < maksdol THEN BEGIN dol (= dol + tt nizlšdolć znak ENIi END» ( • stikznak *) ( N---------------------------------------------« ) PROCEtlURE atikniz ( WAR s: niii novo i niz >( <• Niz novo se pritakne desno k a. •) UAR i! 1 .. maksdol; (• Zancni indeks. »> BEGIN C« atikr>»,z •) WITH s DO FOR i != 1 TO novo.dol DO BEGIN dol 1= dol + li nizlédolt novo.nizlSiĆ END END I ( » stikniz •) PROCEDURE POlnik ( VftR vrsta • izhvrsl končno» integer <« Podniz vrstice (ki začenja pri polozaJu •) <* zadnje akcije ir» koncuJe pri trenutni ») <* dolžini) se ponakne v desno do položaja «> <* končno. •> yAR i! 1 .. Makedol! Zancni indeks •> prihf inteser» (• Indeks z« oomik znakov ») BEGIN ( • pomik » ) (• Pomik znakov in nadomestitev njihovih •) (*■ starih nolotaJev s presledki. ») UIITH vrsta, izh DO TF (aktstl <= dol) AND THEN BEIJIN orih koncnof FOR i (■«dol DOUNTO aktstl DO BEGIN (» posamični pomiki nizlšprihć s» nizlSlĆ; nizlSiĆ ' 't prih prih - 1 END <« Posamični Pomiki •> END« («To Ji» sedaj mesto zadnje akciJe) UITH vrstar iih DO BEGIN dol Se koncnoi »ktstl := dol + 1 END £ND( < » pomik • ) ( »---------------------------:-------------------It > PROCEIMJI^iE poravnava ( VAR vrstai izhvrs! smeri ukazrazr )» <• Poravnava skupine besed v vrsto skladno •) (* s »merjo (levo. sredinsko^ desno); »} VAR novadoli inteser; <» Dolžina po poravnavi») BEISIN <• Nastane podnii s poravnanimi besedami t pomik ( vrsta, novadol ) END) <« poravnava «) ( --------------------------------------------------- ) • ) • ) PROCEDURE justiranje < VAR vrsta« izhvrs« dvrs« inteser )! (* Vrsta se justira na dolžino dvrs z »> (» vstavitvijo dodatnih presledkov med ba- •> <« sede od leve proti desni. Na začetku *) (w ima vrstica po en presledek med vsebo- •) (» vaoimi besedami. •> VAR presledki« intenerì (» Število oresled- •) (• kov. hi bodo vstavljeni ») reze« inteser» (• Število presled- •) <• kov Med besedami vrstice*) m integers <• Obses razširitve reze ») prihs integer f(» Novo mesto za eomskrije- ») < • ni mak . ■ • ) viri integer; <* Iivirni stolpec tes»A •) < » znaka. ■ • ) BEGIN <« JustiranJe *> ce je erekrattiai *> » > eotreb- »3 • ) WITH vrst», izh 00 <» R«isiritev vrstice IF dol < dvrs THEIN »EGIN <» Preštet Je rei med besedami,i reze S" Ö! FOft vir 1 ro dol riü ■ IF nizlèvirC ' ' ÌHEN reie «= rete »li <» Poisci število presledkov, <» nih z« raisiritev vrsti?; presledki s- dvrs - dol; Pomikanje inakov v desno'i vstavlja-«) < njeM d odatn i h- presled k ov i^^f^d besedet*^) prih 1= dvrs; vir s» dol; WHILE reje ) O DÜ BEGIN (• Ra'isiritev vrstice; ») IF oizlŠvirĆ < > ' ' ■ THE'N BEGIN <» Pomikanje '/oaitov; ») ■ (• Pomaknitev znaka' in vstavitev *) <• Presledka na nJesovo mesto! ») niilSpritiĆ ;= nizlšvirĆ; nizlèvirC != • ' ENIi t* F'OMikanje znakov «) ELSE ' ; ; SEGIN <• Puščanje oresiedkov <• Poisci število presledkov »a to ») rezo in jih preskoci; *) n ;= presledki CHy reze; prih i= prih - ni reze ;= reze ^ 1 i presledki ;= oresledki - n; ENOf (» Puščanje presledkov *) <• Upoštevanje naslednjega izvira in *) (» prihoda za znake; ■ •> vir 1= vir - 1; prih prih - 1 ' EMU; <• Razširitev vr^rticp *) dol ti* dvrs END END* (* JuBtlranje •> PROCEtURt" vrsstr; <• Prehod na novo stran, iZPis sornsesa •) (• rob«, številke strani In oresledka med C» številko strani in besedilo». ») WAR k! inteser; BEGIN {• vrsstr •) . " ' IF ( Btvr=dBtr ) IDR ■ .. <<3tvr=0) ANLi (ststr=0>) THEN BEGIN < » if stavek • ) = ■ ' ststr s=° ststr + i; oase b+dvrs my 2«-2 ); tMriteln( iihibir writeln( izhzblr stvr <= O ENIi ( » if stavek » J ' ENH! < « vrsstr •) ' < »-------------------------------------T--------* ) PROCEDURE vrSBtli' t» Tj, 'vrsstr' za kazalo. ») VAR k« integer; BEOIN (» vrsstl •) IF ) THEN BEGIN ( • if stavek kazststr i" kazststr + 1 ! 'paseC kazzbir ); FOR k ì= 1 Tü 9rob-3 Eiü writelnf kazzbir )! <• Izpis številke strani v kazalu; •> IF kajststr<100 THEN - ■ ' uiritelnt kazzbir,'K-'tlrob+dvr» tilV 2+1, kazststr > ELSE «iriteln< k»zzbir,'K-'«lrob+dvrs DIV "2'r kaivtstr )( «r itelnC kazzbir >; luriteln( kazzbir >; kaistvr ;»= O» ■ IF kazststr"! THEN BEGIN vir itelh< kaizbir, 'K a j: a 1 o'* Irob+dvrs IHV 2+6)» uriteln( kazzbir >J writeln( kazzbir )« kazstvr i= 3 EINti ENIi <• if stavek •> END; <* vrsstl *) < ------^-----------------.^j.----------------, PRDC;EDURE izPis ( Si niz >1 .(* Izpisovanje leveaa roba in hii» s (s ») (« spremembo značilnih presledkov.v pre- «) (• sledke) v eno vrstico. ■ ' •> VftR ' t is 1 ,, maksilol» (» Korakanje .skozi ». j; inteaer; begin < « iiPis *) „vrsstr i ..FOR j ;= 1 TO Irob DO (• IzPis 'Inob' •) write( ilhzbir, ' ' )t (» presledkov •) WITH s DO FOR i »» 1 TO dol DO IF niilSiĆ » znpresl THEN iurito< irhibir, ' ') else: writeCizhibir, nillSil-); writelnt irhzbir )( stvr i® stvr + 1 ENIi; ( » izBis • ) ( PR0CE:»URE izpisl ( ss. nil ).;. . Tj. izpis za. kazalo! »> VAR i! 1 .. «laUsdoK ji inteserf BEI3IN ( » iznisl » > vrsstl! ,■ ■ FOR j i» 1 TO Irob no lur ite< kazibir, ' 'U UITH B do BEGIN FÜR i ;b 1 TO dol DO IF nizlŠiĆ "= znpresl THEN writef kazzbir' '> ELSE ■ ■ ■ . write( kazzbir', ni/lšić ); IF i J THEN ■ - BEGIN virite( kazzbir, ststr's dvrs-dol >; ij ;= false END END; u]rtteln< kazzbir ); kizstvr s™ kaistvr + 1 ■ end; <» iiPisI •) ( »-------------------------------------------:—^ ) PROCEDURE zacvrsta <' VAR vrsta i izhvrs )( t K Inicializacija vrste v prazno vrsto. EiEGlN (» zacvrsta •> WITH vrsta DO BEGIN ■ ' izh t= ničla ; aktstl 1= 1. END END? <• zacvrata *) « 5 ( »- fROCEDURE konvrsta! <* Iiois vrste in njena inicializacija. • J BEGIN (• konwrsta •> izoisC vrsta .izh )r iacvrsta(vrsta ) ENDl <• konvrsts < I -* ) PROCEDURE konvrsl) (• Tj. konvrsta za kazrilo! BEGIN (• konvral » > izpisK kazvrsta . izh ); lacvrstat kazvrsta ) ENIU <« konvrsl ») ( 0--------------------------- » ) PROCEDURE v^tavite-Ji <» Vstavitev besede na kortec vrste (ce Je <• Je to mosoce). Siter konvrs in ponovi-(» tov Dostopka. Ponovna 1 n ic ia 11 zac i j» (» besede v prazno besedo, BEGIN (• vstavitev »> (H Poskusi vstaviti besedor pred katera Je <• presledeki na konec vrstice! IF beseda.dol = O THEN <• ne naredi ničesar ELSE IF ( vrsta.iih.dol + beseda.dol + l> < = dvrs THEN BEOIN <» Vstavitev jb mosoca. IF vrst».izh.dol > O THEN Btikznak< ' 'r vrsta.izh); stikniiC vrsta . izh. beseda) ENH (» Vstavitev je mogoča. ELSE (• Kombinacija Je predolga. Ali je pre-(« dol94 beseda? IF beseda.dol >= dvrs THEN BEOIN <» Predolaa besed«. ») <» Izdaj» vrstice justiranj«( vrsta. dvrs)! honvrsta! izDls( beseda > EN» <* Predolga beseda. ») ELSE BEGIN <• Normalni erestop. •) Just ).ranje< vrsta > dvrs); konvrsta > <» Začetek nove vrstite. Btikniz( vrsta . izh, beseda) END; (• Normalni prest ob. ») beseda ničla ENIi; <• vstavitev ») * ) » ) » ) * ) • > * ) » ) • ) » ) » ) « ) < ( ) PROCEDURE vstavi; <» Tj. 'vstavitev' za katalo. ») BEGIN (M vstavi *) IP kazbeseda.dol = O THEN ELSE IF ySR li inteser; BEGIN (» vvrstic •) vstavitev; konvröta( IF Ukazparam >= dstr-stvr 1HEN BEGIN Btvr != dstr! vrsstr END i FOR 1 1 TO ukazpara« DO 6EGIN lur iteln< iihibir )( stvr m at.vr + 1 END e:nIi; vvrstic •) —• ) PRUCÉIiLIRE vvrstlt (• Procedura se uporablja pri izpisu nasi, •) BEGIN ( » vvrstl •> vstavitev; konvrsta; IF 10 >■' dstr-stvr THEN BEGIN stvr i= dstrS vrsstr END END» (» vvrstl »> PROCEDURE razmnem ( u D char; u2! chai" (• Razpoznavanje ukazne mnemonike. BE'.GlN <» razmnem •) UITH beseda DO BF:I3IN <» with stavek ») IF dol < 4 THEN ukaz «b: niukaz ELBE IF • ) BEGIN <• nasll •) ukaz niukaz; ij (■ (• Izpis ostanka in (» besedilu* vvrstli IF stvr > 1 THEN C« k^stavijo se 3 prazne vrst. v besedilo » > FOR i 1 TO 3 DO BEGIN writeln stikznakC znak. beseda)! EtikznakC znak. kazbeseda)! razmnem< 'N' > ' A' )> IF ukaz < > niukaz THEN (• Imamo kanec naslova BEOIN < » i-f stavek • ) • > ENIi UNTIL ibrisi< ^rtaeseda ); ibrisi< 4, ka z beseda ); vstavitev; kunvrstas ■ vstavi'; konvrsl; FOR i 1 TO 2 t'ü BEGIN «)riteln! I .stvr alvr * 1 £:nLI END <■• if stavek *) END <• veJica •) ( • case stsvek •) (raired = konibir-) OR (ukaz <> niukaz) END; (* nasll » > < .....* ) PROCEIIURE nesorl) <• Procedura iiotlsuJe besedilo «ed iika;iOwia »> <» '«NE.' V librano zbirko i uDo'StevanJem •) (» levega roba (Irob). ») PROCEDURE iiPl) <« Procedura i2PÌse besedop ko sé pojavi ») (• preclf konvrs ali konzbir, •) VAR i: 1 ,. »laksdolf.ji inteser: BEGIN <« izpl ») vrsstr; FOR j != 1 TO Irob DO write< iihibir , ' ' ); WITH beseda DO FDR i != 1 TO do! TO «r ite< iihibir , niilSiĆ)! beseda !•■= nie la END; (• iiBl • ) BEGIN ( » nespri ») ukaz f= niukai! vstavitev; konvrsia; REPEAT vzemi znak( znak . razred)! CASE razred OF. < » case stavek »j nepresl, presi! • • stikznak< znak I. beseda); konvrs/ konzbir; BEGIN, i id 1; iuritBln< l ihv bil' ); stvr ;= stvr + 1 ENli; . vejica; BEGIN <• vedica •) atikznak< znakr beseda); rainnemC 'N', 'E' >; IF ukaz < > niukaz THEN BEGIN I br isi(beseda ); izpl; iiiriteln( iihzbir )! stvr ;= stvr + 1 END END ( * veJica » > END <• case stavek ») UNTIL (razred konzbir) OR (ukaz <> niukaz) END» ( • nespr1 • ) < •----------------------------------------------------------- ) PROCEDURE komi; (» Procedura izpise komentar (» '»KG.' na zaslon brez levega ' r o ba , , *) PROCEDURE ÌZP2J <• Procedura izpise besedo, . *) VAR i: 1 .. maksdDl; BEGIN ( • ìib2 «) UITH beseda DO FOR i ;= 1 TÜ dol Di5 write< nizlšiĆ ): beseda s - ničla END; (» ìzd2 ») BEGIN (• komi «) ukaz ;= niukaz; vstavitev; konvrsta; REPEAT vzemi znak( zna k . razred); CASE razred OF (• case stavek *) nepreslt stikznak< znak , beseda>s presi: BEGIN ìzp2; write(' M END; kanvrSf konzbir; BEGIN ìzp2; uiriteln ENLi; • vejica! ' • • BEGIN t « vejica ») stikznal<( znak, beseda); THEN be'ieda )f i2e2i END UNTIL razmnemC 'K', 'O' ); IF ukaz < > niukaz BEGIN ibrÌBÌ<4. writeln END END ( * vejica *) (• case stavek •) (razred = konzbir) Oft 'beseda ); konvrsi BEGIN vstavitev; konvrsta ENDf konzbirt. vstavitev ■, end END! (»naslzl «) > » ) » ) ( »--------------------------------------:-------» ) (* Procedure in funkciji za razpoznavanje ») (« oblikovalnih ukazov ») ( -------------------------------------------» ) besedi *> PROCEDURE zbrisi ( . m integer! VAR beseda: nit )! <* Zbrise se zadnjih 'n' znakov v VAR i; integer; BEGIN (• zbrisi •) UIITH beseda DO BEGIN <» with stavek •) IF iJol ■>= n THEN . . FOR i ;= 1 TO n DG nizlš'dol+l-ić != ' '; dol s='dol-n . END ( » with stavek • ) END; <* zbrisi *) PROCEDURE raiPOParam VAR i, j, k; inteser; BEGIN (• razpopara« •) stikznakf znakr beseda); UIThH beseda DO BE13IN (» with, stavek »> k!'^riol-iii,! IF k < 2 THEN ukaz niukaz ELBE IF k > 3 THEN ukaz ss= niukaz : ■ ELSE (» Ali sd v parametru ctevilke ?. ») FOR i != 1 TO k-1 DO IF jestevfnizlSiii+iĆ) THEN (» Imams številko ») else; ukaz niukaz; IF ukaz <) niukaz THEN (» Imamo veljaven parameter. *> BEGIN ( • je parameter *) ukazparam !« 0; j !=■iii + 1 ; i ;= k - 2; REPEAT ukaiparam ;=■ ukazparam + (( ord (• kaia brez parametra, ») BEGIN < » raiBoukai * ) mtlkznak( znak. beseda); «ITH beseda DO BEGIN (• with stavek •> ili dol! IF dol < A THEN ukaz t= niukaz ELSE IF < niilSdül-3i; < > ) THEN ukat niukaz ELSE BEGIN (« določitev ukazn«>9a tioa ii t= 0! REPEAT it i= ii + 1 UNTIL (< PR < ii = ukaiobses > )i ukaz 1= ukaz-rSiit ENEis <* določitev ukazne. niukaz ) ANU CukŠii,3Ć = 'Ü') THEN lbrisi(4r beseda) END < » with stavek • ) END! ( » pazpoukaz » ) ( »------------------------------------------------- > FUNCTION iestev ( znak! char is fuoleaiii < • Ce je znak števil kar Je vrednost -funk- •> <» ci je «>naka true> sicer ea false. •) fiEDIN (• jestev •■> IF < < »rd< znak ) Drd( 'O' ) ) ANIt < ord< znak ) < = ord( '9' ) > > THEN jestev true ELSE jestev != false END! jestev «> ( •----------------------------------------------------• ) FUNCTION deset < is inteaer )i integer) <» Izračun vrednosti 10 rta Poteniio i. w) VAR »< ioteseri j s integerf BEGIN <• deset •> * != li FDR j 1» 1 TO i DO x **10; deset != X END; <• deset « ) (*===-== ) • ) BEGIN oblikovalnik •) liiacetek! dlalo9> IF ( ( » * < > ' d ' > AND ( * * < > ' D ' ) > Oft t IF ul(Sii,3Ć = '1' THEN Etrom «> REPEAT vzemiznak< znak . razred >■' CASE raired OF (» caise para« itiaki •) nepresli stikznak< znak I beseda); ers'sl. konvrs. konzbirs EtEBIN vstavitev! ukaz niukaz END) vejica ! BEGIN <» parametrski ukazi «) raipoparamt ukaz . ukazparatn )! CASE ukaz OF < tt case 1 stavek «) levirobi <» Sprememba leveaa robai *) BEGIN Irob f ukazpara^. ukaz != niukai ENlli doxvfss <» Sprememba dolz, vrstice!*) BEGIN dvrs ukazparawt kaidvrs != dvrs - 7) ukaz niukaz END; 9 Orr ob < <• Sprememba sornjesa roba:») BEGIN arob != ukaiparam! ukaz niukaz ENUl dolstr s < w Sprememba dolžine strani») BEGIN dfitr uhazeara#( ukaz niukaz ENIk vecvrs« ( • Prehod or»l< vec vrstic; ») BEGIN vvrstict ukaz t» niukaz END* strans (• Sprememba stev. strani« ») BEGIN vstavitev! konvrstal ststr ukazparim - II »tvr dstrf ukaz niukaz END) niukaz> ukaz niukaz end <» case 1 stavek ») END <» Parameterski ukazi •) END <* case param znaki •) : UNTIL ( ) END (• razpozn. ukaza s parametrom ») ELSE (» Razpoznavanje ukaza brez Parametra») BEI3IN CASE ukaz OF (» case 2 stavek •) novavrs s (» F'rehod v novo vrstico! ») BEGIN vstavitev» konvrsta END! novastr4 (» Prehod r>a novo strani •) BEGIN vstavitev! konvrsta ! stvr != dstrl vrsstr END! naslov: (» Oblikovanje naslovnih vrstic ») (« in kazala« ») naelii levapor > (t Poravnava do levesa robat •) BEGIN vstavitev! ooravnava(vrstar levaPor> END! center s (• Centriranje besedila v vrst.: •) BEGIN vstavitev! poravnavat vrsta. center) END! deenapor: BEGIN <• Poravnava do desnesa roba« • ) vstavitev? poravnav»« vrsta . d»&napor)t konvrsta END i koments <• Komentar st? nahaja metj ukazo- •> < * (rta '»KO, ' . • ^ ki>ml! naslin J <• Naslednji inak se iiPise v ») (» vsakem primeru! •) naslzi: nesprem! <» Besedilo med ukaiuma «NEr ae *) (» izpise v nesorewen Jen i obliki^*) nesprli ustavi Uatavitev i/pisa doklpr st? ») (• ne vtipka mak arf?sledki: »> E ' ' IMI . . BEGII^ -setC input >; vv t-- inPutC ENn END s tparam i trennaiit i ukazi : u k a z-šfc^zn ; niukais u k a T i =■ n 1 u k a 7 END (• cast? 2 stavek •> end END (» vejica •) END (• osnovni case stavek ») UNTIL rained konibir; vstavitev; konvrsta; zapiranje! IF (flkeniz. niz. izhvrs. znakr-aj:r, ukairair). :Lz veCjesa Števila spremenljivk. iz procedur oziroma funkcij (ukaisezn, trentiast. ukaitab. dialos. zapiranje. začetek. vzemiznak. stihznak. stiknii. pomik, poravnava, justiranje, vrsstr, vrsstl, izPis, izpisi, zacvrsta, konvrsta, konvrsl. viitavitevt vstavi, vvrsticr vvrstl, razmnem. nanill, nesprl. komi. naslz.l, zbrisif razpoparam. ra zpoukaz. jestev in deseti in ii slavnega programa. Glavni Prosrai« ima začetni segment, ki mu sletli slavna REPEftT zanka, tej oa konćni segment, Filoio-fija programa temelji na oetih slavnih oziroma makovnih stanjih. ki ao elementi tipa inakrair in predstavljajo alternativno nepre-sledek, presledek, znak konta vrstite In konca zbirke in vejico. S temi Petimi razredi ji? mo-90Ce obvladati bese. Oglejmo si sedaj to filozofijo na sa«ieM programu v listi 1. Osnovni CASE stavek v okviru slavneea REPEAT stavka (v slavnem programu liste 1, na koncu) ima tako tri primere, in sicer nepresl. pre»l, kanvrs, konibir, ve J i C a , pri čemer se primer (stanje) ve dica nadaljujt-i z vaemi ukaznimi primeri ( pocista n j i >, Primer konibir de seveda kljufen* in v tem ori-«leru je zasotovlien takodSen izstoo iz slavne REPEAT zanke in nato zapiranje vseh zbirk. Sb- Lista 1. Lista na ßredänjih sedmih straneh in na tej strani prikazuje pascalskl prosram Lenca za oblikovanje vhodnih besedil. Ta prosram je zara jen modularno, je presleden in razumljiv. Ijlavni program začenja na predinji strani in je sestavljen ii slavne REF'EAT tanke ter iz začetnega in koninesa sesmenta. ^ osnovnem CASE-stavku sproži vejica v vhodnem besedilu ukazno ■ raipoinavanje; tkim, 'vejični primer lahko, ima pri tkim, oklepajnih ukazih èe vsnerdeni veji-Sni primer. Funkcije proc:edur so opisane s komentarji v zadevnih procedurah. veda mora biti ;ta izstop züsotovljen tudi v primei'MJ v^seh vejičnih podstanj, če me pojavi ria vhociu znak konca zbirke. Glavni vejični primer (glavna zanka, osnovni CASE sitavek ) se nadaljuje i ' razpoinavanjem ukaza -in nato z dvema ločenima sesmentoma, ki übsieaata ukaze s parametri in ukaze brez parametrov. F"rvi «lesment mara razpoznavati èe parameter, Ci? parametojr ni pravi le?n, imamo primer niukaz, lile u(imi . soretnenl jivkami , Tip niz ima tako dve komponenti! faktični niz (nizi) in ndoaovo trenutno dolžino (dol). Use operacije nad nizi v' besedilnem in kazalnem delu programa bodo upoitevale tako definirani nizni tiP (dvokomponentni). Tip izhvrs predstavlja izhudnò vrstico', ki bo prejkoslej izdana kot izhodna besedilna oziroma'kazalna vrstica, Ta tiP je dvokomponenten in je'sestavi jen iz nagega tipa niz in iz aktualnega stolpca v tem nizu (aktstl). Slednja spremenljivka bo po-.trebna pri justirandu vrstice. ko bomo imeli desno poravnavo z vstavljanjem Potr-ebnih presledkov med besedami v vrstici pred njeno izdajo. ■ ' Tip znakrazi- razvršča skupaj s funkcijskim poljem razf (slej pri spremenljivkah) vhodne znake v pet znakovnih razredovr hot smo to že -opisali. 19 ukaznih stanj (primerov) je poimenovanih z elementi tipa ukazrair' in njihova imena se ujemajo z'ukàznlmi pomeni. Uvedba tega tipa prispeva predvsem k nazornosti in presled-nosti celothesa programa. Frosram Lenca uporablja samn besedilne zbirke (tip text). čeprav bi bila včasih morda amotr-nejüa uporaba tipa FILE OF char. Tip tent skrajèuje Program, ker so za ta tip vgrajene 4e nekatere lastnosti, ki erosra«! skra jžo Je jo, Taka lastnost Je npr. avtomatićna pretvorbi» celih ètavil (inteser ) v niie 41evilk. tako da lahko vrednosti teh spremenljivk izpisujemo v besedilo brei oo-sebne pro9rafBsikf> pretvorbi?. Razen zbirk input, output imamo tri ibirine ooretnenl Jivke tipa te*t, In sicer vhJbir, iihTbir in kaiibir. Tem spremenljivkam bomo z ««sisn stavki priredili ii konjole sprejeta Itiena vhime, izhime in kaiime, ki so v tem primeru , la imena in specifični ibirdni stavki se pojavljajo samu v dveh procedurah, in siter v dia los in v zaeiranje. OoiSimo na kratko Domen posameznih procedur. Procedura ukazsein i^Pièe seznam V5ieh ukazov oblikovalnika. Ta procedura je taku tudi izvr-iitev ukainesa orimera ukazi (na koncu slavne-s* erosrama liste 1). Ta seznam ae vt,elej iz-piie samo na konzolo in je informacija za uporabnika. Procedura trennast izpile na konzolo trer»utno veljavne vrednosti formatnih parametrov za izhodno besedilo in kazalo in oomtìni izvrSitwv ukaznega primera tparam < na koncu .9lavfie9a pro-srania liste 1 ). Procedura ukaztati definira ukaf.nu mnemoniko ukaze z in brez parametrov (tridimenzionalno polje uk> in določa ie ukazno funkcijo (oolJe) ukazf, uporabi pa se v proceduri zafetek, Procedura dialos omosoči vuls imen Jelenih zbirk (vhod, izhod, kaialo) v CP/H formatu z uporabo assisn stavkov, nadzoruje moinoSit od-diranja teh zbirk in omosofa nadaljevanje no-vesa oblikovanja besedila po izvršenem otili.ko'^ vanju. Procedura zapiranje zaore vse z dialogom oiJorte zbirke in nadzira t.udi Moinoi^ti zapiranja. procedura začetek nastavi vse bistvene zajetne vrednosti spremenljivk, tako besedilnih kot ka-zalnih. Procedura vzetnizoak jem.lie znake iz vhodne zbirke in določi razred posameznega znaJta z UPorabo funkcije razféznakÓ. primeru znaka eoln se za tekstovno zbirko uporabi bralni stavek read In. Procedura stikznak pritakne znak k dani besedi. vilčuje kazalne strani v obliki K-nn. Procedura izuis izpiše najprej veljaven levi rob in nato vrstico z upoStevanje« njene dolli-ne. Kot le povedano, tnora obvezno pred vsakim izpisom uporabiti proceduro vrsstr. Procedura izPisl ima podobnu vlogo ori izpisovanju vrstice v kazalo, ko mora obvezno uporabiti proceduro vrsstl. Procedura /.aevrsta inicializira vrsto tioa izhvrs v tkim. prazno vrsto (vrsta, kazvrsta >. Procedura konvrsta se uporablja Pri izpisovanju v besedilo in vsebuje proceduri iZPia in zac-vrita. Procedura konvrsl se uporablja pri izpisovanju v kazalo in vsebuje proceduri izpisi in z a C vrst a . Procedura vstavitev je ključna (slej sliko 1) in uporablja vrsto doslej opisanih procedur (slej «Iliko 1). Z njo se oblikovana beseda vstavlja v vrsto (če je to mosofie), vrsta pa se potem, ko je polna, izpiže. vstavitev stikinak stikniz justiranje _____J....... izPis I vrsstr IZPIS vrsstr poravnava pomik zacvrota Besedilne spremenljivke' znak, besedar vrsta, ststr, stvr, dvr», dstr, vhzbir» irhzbir Slika 1, Procedurne povezave (drevesi) pri besedilnem oblikovanju (izhodna zbirka) Procedura stikniz pritakne bet^edo k danem nizi.t besed. Procedura pomik se uoorablJa v proceduri poravnava za ustrezno pomikanje besed (levo, centrirano, desno). Procedura poravnava uredi (poravna) posamezne skupine besed s primeri levapor, center in desnapor z vsakokratno uporabo procedure pomik. Procedura justiranje razporedi besede v dani izhodni vrstici tako. da eri desini poravnavi napolni reie med besedami z ustreznim Številom presledkov. Procedura vrsstr kontrolira prehod na naslednjo stran in izPiie sornji rob, ètevilko strani in končno èe presledek med številko strani in besedilom. Ker zaznava konec strani ( stvr = dstr')i »ora biti uporabljena vselej, preden ae oblikovana vrstica izPiie. Procedura vrsstl ima sodobno vlogo kot procedura vrsstr, le da kontrolira izpis vrstic v kalalo. Razen tesa je njena naloaa S« v tssm, da na začetku izpi&e naslov 'Kazalo' in da ciìte- vstavl stikznak sti kniz justiranje konvrsl izpisi vrsstl ._____J--. i zpisl I vrsst I zacvrsta Kazalne! spremenljivke! znak, kazbeseda, kazvr-sta, kazststr, kazstvr, kazdvrs, dstr, vhzbir. filika Procedurna povezava (drevo) pri kazal-nem oblikovanju (kazalna ^(birka > Procedura vstavi Je podobna erocieduri vstavitev opi oblikovanju kazala. Procedura vvrstic je p oder-osr« m la ukaz »SK-nn, IlBisati «ora ustreino ètevilo erasnih vrstic, sevedé če je na tekoči strani dovolj prostora, sicer pa mora ta.prostor lasefi na naslednji strani. Zaradi tesa mona obvii-rno ub ora bit i ' pr d-Cedur D vršstr. Procedura vvrsstl je na doloden naiin POdubii» oroceduri vvrstic, le da pri i i o i «su , besed 11 n©aa naalova lahteva na tekoči strani vsaj oroiitor desetih vrstic. Seveda mora obvisino uporabiti proceduro vrsstr (ker lahko pj-i tem pri?id(? na nasiednjo stran >, Procedura rai«n®« je predvidwua i a ra zpo z.nava-nje ukazne «inemonike. Ce ima ukaz mnermoniku r doloCeno s parametroma, postane ukaz naslov, sicer pa ukaz- niukaz. Ta i?rocedura rablja v tki«, okleoajnih ukaiib < kot su .*NAr , •K0> in »NE.) pri razpoznavanju lakVsPaja (zadnjega oklepaja). Procedura nasll je podorosram ukaza «NA. in i nio se izoitc naslov v besedilo in tü naslov se v spremenjenem formatu vnese ' tU(J:i. v kazalo. Ta procedura vsebuje proceduro vvrstl in ker iaka na končni oklepaj, mora vsebovati tudi RliPtiAT lanko s CASE stavkom za znakovne raii-ede. Iz tesa podprograma se izstopi le tedaj, k(i se Pojavi konzbir ali »a konec u ka za < z a k lepa ,5 ). U Okviru ukaznega stanja '»NA,' druiji ukazi nimajo izvajalne moči. iato smemo v naslovih izpisovati ukazne nize z izjemo niza »NE,, Procedura oesprl ie podorosram ukaza »NE.. in njena ueoraba povzroči nespremenjeni izpis besedila do .pojavitve končn^aa uk^zr^eäa niza •NE, (vključno z znaki za nove vrstite). Procedura mora uooitevati proceduro vrsstr in mora Podobno kot orejènja pr oceiJLir a ■ vsebó va t i- značilno REF'EAT zanko, Izatop iz procedure je posojen s pojavitvijo končnega ukaza »NE, ali z znakom konzbir. Procedura komi izpiée k omer^tar , t j . besedilo med dvema zaporendima ukazoma '*K0,' v nospremenjeni obliki in brez levega roba rienosredno na fconrolof .vsebuje slavno REPEAT zanko t pripadajočim CASE stavkom za r^ zp ozn.i va n je znakovnih rairedov. Tj, Procedura primera koment v slavni zanki programa. Procedura naslzl je procedura Likazneaa primera naslin v slavni zanki prosrama. S tem ukazom se dosele nesPremenjeni iieis znaka za tem ukazom in s tem npr. Prekinitev ukaznesa' zaporedja, ki 9« ielimo izpisati. Procedure in funkciji za razpoznavanje oblikovalnih ukazov (pri oklepajnih ukazih za razpoznavanje začetnih oklepajev) o til j )lenca-H Oblikovalnik Lenca, tiP 1.4/1985 Ali zelis oblikovati besedilo ( d/n )? d Vstavi ime vhodne zbirkei vh ^>'štavi ime izhodne zbirke: izh (j'stavi ime kazala t ' : kaz POČAKAJ NA KONEC OBBELAVE (i ! Začetna nastavitev parametrov' Je »(3R,4, • niS,22. »LR,O. Vstavi slavo Petit 12!- Trenutno veljavni parametrit Dornji rob ^ 4 Levi rob - O Dolžina vrstice 's 47 Dolžina strani ^ 22 Številka- strani = 963 Vrstica kazala Stran kazala Ukazni seznam obli k ova Inikat »LR,m. Sprememba levesa roba, »Dy,m, Spremembi d Ol z.vrst ice, »GR,m. Sprememba aornj, roba, »DS,m, Sprememba dol z.strani, »Ny, Prehod na novo vrstico, »SK,m, Prehod Prek m vrstic, »NS, Prehod na novo stran, •NA, Naslovi s kazalom, •LF', Leva poravnava vrstice, . »CE, Centriranje vrstice, •DP, Desna porav". vrstice, •KO, Komentarska vrstica, •NZ, Tiskanje nasled, znaka je nespremenjeno, •NE, Tiskanje znakov med o-mej, »NE, je nesprem., »LIS, ■ Ustavitev iZPisa, •SS,m. Številka strani •TF', Trenutni parametri, »UK. ■ Seznam ukazov. Oblikovalnik Lenca, tip 1.4/1985 Ali zelis oblikovati besedilo in levi rob N£:,»KQ, «NE, «LR, O, Komentar ski ukaz Poviroiti neacremenjeni imis komentar.la na iaülon, tako da je komentar lahko tudi navodilo ali pojasnilo za uporabnika. »N^. 3. Sprememba levesa roba ( LR> »Nft. Z ukazom levesa roba nastavljamo rub od števila nić «li vei presledkov. Nastavitvena oblika tega Ukai« je na primer »NU. •LR.23. «NE,»LR.22, •NEtMLRtO, ku imaiBd 21? i>i-..?'ä iedk o v, Vo je uka/ S parametrom. S tem ukazom dosesamo rnzlifne besedilne umaknitve.»NV.*Ny. Pri upor-abi uka^a LR moratno biti previdni, ker je ud trenutne vrednosti njesovesa parametra odvisen tudi izpis Številke strani, ko se levi rob priftteva, tako da Je izcis te Iioltino vrstice nato popravimo na 47. Kot vidimo, se novi-ukaz za spremembo doliine vrstice upošteva te v tekuii vrstici, ki se tako podaljèa iz 3Ü na 47 znakov. «NAr5, Nastavitev aornjesa roba < GR > in UiiJJini:' Strani (DS ) «NA, Trenutni ukaz gornjega roba C tìR ) dopuèda nastavitev parametra, ki ni (nanJii ud 3 (to so tri vrstice, od katerih je prva s številka strani, naslednji dve p» sta prazni J. Največja smiselna nastavitev doliine strani (DS ) Je pribliino 55. tako da imamo ohranjen okvir tiskalniškega iZPisa strani. Ukaza sta tedaj v naiem Primerus »NU,»LR,23> »NE,»liR. •nS , 22 . »NE , »LR . O , »N(J . »NV , IZPis ttevilke strani je odvisen od trenutno veljavnih vrednosti leveaa roba in dolžine strani, y teh primerih se lahko nojaviJo pasti, ki Jih nastavljajo bt^sedilni oblikovalniki (v nasprotJu z zaslonskimi oblikovalniki in urejevalniki kot Je npr, Wordstar >.»N(;, ■NA, Ä. Prehod na novo vrstico (NU) in na novo stran (NS ) »NA, Ukaza za vrstični in stranski prehod sta razumljiva in neproblematična, «NA, 7, Prehod orek več vrstic PolJubna kombinacija teh lastnosti, □glejmo si nekaj primerov!«SK.l. Imejmo npr, na levi sodo Številko strani, v Eiredini naj ae po Javi osrednji PoJem te strani, na desni Pa zvezek Časopisa. Imamo s «NO, »Nk), 214»LF',Sintaksna analiza»CE, Inf o 9*DP, »Ng,Seveda lahko imamo samo»SK,2, Sintaksna analiza»CE, »SK,2.a 1i«NV.»NV. 214»LP,Info 9»DP,«Ny, itd. Holne so torej vse kombinacije teh treh ukaznih zvrsti,»SK,2, Omenjeni trije ukazi so tipični vrstični ukazi in njihova oblika Je »3K,1, «NE, »LP, «CE, « W. «NE,, »NA,10. Komentar (KO) in ustavitev izpisa (US) «NA. Besedilo med ukazoma tipa KO so izpisuje samo na zaslon (in ne v izhodno besedilno zbirko). 2 ukazom US ustavimo izpisovanje v izhodno zbirko in 9a nadaljujemo tedaj, ko prek konzole vtipkamo presledek. To nam daJe možnost, da npr, zamenJamo pisalno ilavo na tiskalniku in nadaljujemo izpisovanje z drugo Pisavo do naslednje ustavitve. Na zaslon lahko pri tem izoiSemo navodilo, katero slavo moramo vstaviti. Učinka teh dveh ukazov torej nista vidna v izhodni zbirki. »KO,Vstavi alavo Petit 121»KO,«US,»SK,2, Po tej dvojni oPoraciJl Se izdajanje besedila nadaljuje. Ukaza sta tako«SK,1,«NE, »KO, »US,»NE. •NA,11. Naslednji znak ( NZ ) in nespremenjeni i IP is besedila (NE>»NA, ' Z ukazom N7 lahko izpišemo naslednji znak nespremenjeno. Tako lahko izPÌ<>emo npr, sam ta ukaz, ku imamo «NZ«NZ,,, Besedilo med ukazoma NE pa se izPiie nespremenjeno. Končni obliki teh dveh ukazov sta tedaj«3K■2,«LR.22, •NZ«NZ,,»Ny,•NE»NZ,,»NO,«LR,O. •NA, 12, Nastavitev nove številke strani ( i5S ) »NA. Novo fltevilko strani nastavimo z ukazom tipa £iS. ko npr. nadaljujemo s pisanjem določenega besedila od neke strani napreJ. v tem primeru imamo ukaz »SK,1,«NE, »SS,903,«Ne,»SK,l, F'raktično pa imamo novo Številko strani! •BS.9Ä3. «NA.13. Izpis trenutnih parametrov 5 5. Nastavitev sornjesa roba < (3R ) in <4 doltine strani ( DS) 6. Prehod na novo vrstico ( Ny) in na 7 novo stran < N3 ) 7. Prehod orek več vrstit ( !3K ) 7 8. Ukaz za oblikovanje naslova . 9 9. Leva poravnava 7 centriranje ( ce j 10 in desna poravnava ( CiP ) be^^edila v vrstici 10. Komentar in ustavitev izpisa IS ( US > 11. Naslednji mak ( NZ ) in nespremenjeni 13 iiPis besedila (NE) K-2 12. Nastavitev nove Številke strani (SS i 14 13. IZPis trenutnih parametrov (TP) in 9((i3 razpoložljivih ukazov na zaslon ■ 14. Epilos V64 Lista 4. Ta lista predstavlja kazalo, ki st! je ■oblikovalo iz vhodnesa besedila z uporabo naslovnih ukazov. V kazalo, se izpisujejo tudi strani» na katerih se naslovi v be?sedllu pojavljajo. PREIZKUS POMENA POSAMEZNIH UKAZQV OBLI KO».* ALNIK A Lenca Oblikovalnik Lenca je oblikovalnik soloine vrste in preizkus njesovih ukazov bomo opisali v ' kratki obliki.' Imamo ukaze s parametri in ukaie brez Parametrov^ Namen tesa" besedila je le. omejen preizkus vseh ukazov o bi i k ova In ika, ki so trenutno vgrajeni, Oblikovalnik Lenca omoaoča enostavno dodajanje novih ukazov in spreminjanje obstoječih. 1, ZaćBtn« nastavitev NaJprtjj nastavimo z ukazi sornji rob (ukai (5R s parametrom ■ 4 ), doliino vrstice (ukaz Iiy s 47), doliino strani oremenjeni izpis komentarja na zaslon, tako da je komentar lahko tudi navodilo ali pojasnilo la uporabnika. 3, Sprememba levesa roba ( Lft ) Z ukazom leveaa roba nastavljamo rob od Števila nič ali več presledkov. Nastavitvena oblika tesa ukaza Je na primer- •LR,22, ko imamo 22 presledkov. To je ukaz s Parametrom. S- tem ukazom dosegamo različne besedilne umaknitve. Pri uporabi ukaza Lft moremo biti previdni, ker Je od trenutne vrednosti njegoves» »arametra odvisen tudi izpis Številke strani, ko se levi rob prièteva, tWko da je izpis te ètevilke sredinski slede na besedilo,- ' 4. N«»tsvitev doiiini? vrstice < DU ) S tem tikizom nastavimo ieleno diilžino vi-ati.i:e. ki Je trenutno 47. Z ukazom »DV,30, SMO nastavili to doliino na trideset znakov v vrstici, kot kale ta izpis, Doliino vrstite nato Bouravimo na 47. Kot vidimo» se novi ukaz za spremembo dolline vrstice upoèteva i«? v tekući vra-tici. ki se tako podaljša ii 30 na 47 makov. S. Nastavitev sornjesa roba naslednji dve pa sta prazni). Največja smiselna nastavitev dolžine strani ( DS ) je oriblitno 55» tako da imamo ohranjen okvir tiskalniškega izPisa strani. Ukaza sta tedaj v natevi primeru s »(5R. 3, •ris. 22. Izpis étevilke strani je odvisen od trenutno veljavnih vrednosti leveaa roba in dol}ine strani. y teh primerih se lahko Pojavijo pasti, ki Jih nastavljajo besedilni o biikova Inik1 (v nasprotju z zaslonskimi o bi "i kova "Lni k i in urejevalniki kot je nor. Wordstar). 6. F'rehod na novo vrstico ( N Naslov se oblikuje v besedilu (tri prazne vrstice, naslov, dve praini vrstici) in v kazalu, kjer se priPiSe àe tekoča številka strani. Vrstica v kazalu ie kraJfte poravnana, tako da se ustrezno poravnano pripiše tekoča številka stani. Kazalo Je Posebna zbirka, ki se lahko na koncu obdelave pritakne k b^i^edilni zbirki na njenem začetku ali njenem koncu. V stanju naslovnega ukaza (med dvema naslovnima ukazoma) ni mosofa uporaba drusih ukazov in vsi vstavljeni ukazi se izpisujejo kot besedilo. Uporaba ukaza *NA, je razvidna iz vrste dosedanjih primerov. 10 9. Leva poravnava ( LP >, centriranje (CE) in desna poravnava besedila v vrstici y naslovu navedeni ukazi omosočajo oblikovanj« vrstice, ki je besedilo levo poravnano, centrirano, ali desno poravnano, moina je pa tudi poljubna kombinacija teh lastnosti. CtsleJmo si nekaj erlnterov! Imejmo npr. na levi sodo številko strani, v liredini naj se po javi osrednji PoJem te strani, na desni pa zvezek časopisa. Imamo) 214 Sintaksna analiza Seveda lahko imamo samo Sintaksna analiza Infu 9 Lista Lista s prej-^nje polovice strani, na tej strani in na naslednji strani prikazuje tkim. izhodno zbirko, ki je rezultat obdelave vhodnega besedila z vsnezden imi ukazi z besedilnim o bi i kova Ini kom Lenca. Po!9eledi~ ca tesa oblikovanja je 16 strani izhodneaa besedila. Strani so oštevilčene v sredini zgoraj. Parame-tri oblikovanja s« bili tako izbrani, da je primer nazoren in razviden (kratke vrstice, kratke strani, veliko število naslovov, uporaba vseh ukazov). 11 all 21-» Info 9 itö. Moine so torej više kombinacije teh treh ukaznih »vrsti. Omenjeni trije ukaai so tipićni vrstični ukazi in njihova oblika je »LP. »rip'. 10. Komentar C KÜ ) in ustavitev (US') besedilo mi^d ukaiom^k tifa KO na laslon (in ne. v iihodno besedi ukaiom US ustavi«« i^uisovanJe v in 99 nadiljuiemo tetlaj, ko vtiukamo ereslejdek. To nam da ner, laMenjaM« oisalno, slavo na nadaljujemo izpisovanje^ z dru naslednje ustavitve. Na zaslon izpiiemo navodil Or katero vstaviti. Ut inks teh dveh ukai vidn» v iihodni ibirki. ;i/pisuje samu Inu ibirku ),. ^ i jhodrio ibirkü prek konio 11> je ivio žn oe t I da tiskalniku in 90 Distavo do lahko 1 t.eM 9lavo tvior-amo ov torej nista Po tej dvojni ooeracUi izdajanje besedila nadaljuje. Ukaza sta tako i:5 • »Kij, »uš- li, Naslednji znak ( NZ ) in nesprpjmer jeni izpis besedila (NE). Z ukazom H'Z lahko iiciSemo naü.lednJi znak nesoreiiienjeno. Tako lahko izPuSemo npr. --jam ta ukaz I ko imamo fiesediio nieiJ ukazoma NI:! oa se izoièe nespremenjeno. Končni obliki teh dveh ukazov sta tedaj •NZ, »NE - 14 12, Nastavitev nove ètevilke strani Novo. £te.vilko strani nastavimo z ukazom tipa SS' ko npr, nadaljujemo s Pisanjem, določenega besedila od neke strani naprej, v tem primeru imamo ukaz . . •SS. 9.e primeren., ker v stanju trajanja tesa ukaza (Jo njegove ponovne pojavitve (ukazni zaklepaj) drusi ukazi nimajo svoje no£l. Pripravna je tudi uporaba ukaza »NZ, , ki v bistvu prekine dani ukazni niz, ki sa ielimo izpisati, Takéno prekinitev bi lahko dose.sli tudi z ukazom »KO.. Izbrana ukazna talosa omosoCa reSitev večine primerov, ki si jih lahko izmislimo. Seveda pa Je mosoče oblikovalnik èe dopolniti in 9a tudi v določenih primerih izbo1j&at i. 'Opaie-nih Je bilo le majhno ètevilo tkim, stranskih učinkov, ki pa so vsi reélJivi z ustrezno drugačno uporabo ukaznih zaporedij. Sfi A. Izvajanje oblikovainesa prosrema □blikovalnik Lenca nov. V poskusni fai dure diai09 namest dobimo t»ko celotno dnoi kaialno) orek Blona >, Oaleomo ai sedilo v ibirUi vb, meti v zbirki iih k«z. IivaóanJe obli oo s fconiolnim izpi lahko izvajamo na več nači.™ i lahko vstavimo t>rek proce-0 ibirčnih imen ime CÜN: in komunikacijo ( vhodno r i/.ho-konzole e POJavi drusi komentar. ki PfMvi. naj sh vstavi tiskalna slava Petit 12, y tej' točki se oblikovanje ustavi C zaradi uporabe ukaza «USrJ. Ko nor. slavo zamenjamo (na tiskalniku), vtipkamo presledek in oblikovanje Pre>Däta lesa vhodnesa besedila se nadaljuje. Pred koncpm oblikovanja se uporabita ie dva ukaza, ki posredujeta izpis na zaslon, lo sicer' ukai •!!=>. m uka^. •Ul\. (slej listo 3 Proti koncu). F'o končai-i(?M obliki,-vanju lahko začnemo oblikovati nov vhodni tekst in postopek se ponovi. Lista 3 prikazuje vhodno busedilo. ki je shranjeno v zbirki z im(i?nom vh. To bt^sedilo zač^^iija s komentarjem, ki se izoiàe na zaslon. Komentar ieft« svoj končni okilepaj. Nato se z oblikovalnimi ukazi nastavijo nekateri oblikovalni parametri. Tem sledi ukaz naslova l^'Dsledli:e teh oblikovalnih ukazov so vidnt v listi 5. Naslovi se istočasno v spremenjenem formatu izpisujejo tudi v zbirko kaz. I potrebno je nekaj vaje in tudi poskuèanja, da se dobijo ustrezrii oblikovalni učinki. Vsekakor je pr ipor DČl J3 vo > li^ oblikovalnik Len4;:a izvajamo nad dano vhodno zbirku. ooaledamo rezultate v izhodni zbirki in pred iZPisom s tiskalnikom popravimo napake uporabnika obliko-valnika. nismo upoètevali praznega prostora tekoče strani. Naslovi so vselej ustrezno izpisani s preizkusa se preostali prostor na tekoči strani in če ni prostih vsaj 10 vrstic, se naslov izpièe na naslednjo stran. To izhodno besedilo hkrati pojasnjuje tudi pomen posameznih ukazov. KI primeru nepredvidenih učinkov posameznih ukazov imamo seveda motnost, da spreminjamo ukazna zaporedja v vhodnem besedilu in tako režimo praktično vsakrion neustrezen Primer. 3. Sklep Oblikovalnik Lenca te ima praktičen pomen. Seveda sia je moino 4e modificirati in prirejati novim zahtevam. Ker je oblikovalnik napisan modularno. lahko imamo hitro več njesovih izvedenk (za različne ukuse). Seveda pa Je mogoča tudi nJesova razširitev na dodatne ukaze. Povedali smo že, da je moaoče procedure v samem prcaamu par amet.r i t ir at i ( tako bi se proarimsko besedilo lahko precej skraJialo na račun pre-.^ilednosti (tudi modularnosti) f^ameaa programa. K ukazni zbirki bi bilo smiselno dodati ukaz za navajanje in razlaso opomb v vhodnem besedilu. Tu obstajata dve možnosti! oštevilčene oRombe bi lahko izpisovali v posebni zbirki ( podobno kot kazalo), lahko pa bi jih izpisovali tudi na tekočih straneh < z ustrezno takojSnio rezervacijo na tekoči in na naslednji strani). Oblikovalnik. ki smo sa prikazali, je namenjen predvsem proaramiranju različnih niznih struktur (tiPOv z nizi kot bistvenimi elementi j in operacijami nad njimij kaie pa tudi osnovne možnosti oblikovanja besedilnih zbirk (zbirk tipa text). S spreminjanjem ukaznesa formata oblikovalnih ukazov bi se v strukturi programa «Bremenile procedure za razpoznavanje ukazov, yendar Je predloženi ukazni format (takèen, kot je v tem prispevku > poučen in splo&en glede na uporabo, SIovstvo <(1)) N. Uirth: Alaorithms + Data Structures =i Proarams. F'rent ice-Ha 11. Ensleuiood Cliffs. NJ, 1976. <(:!>) t<.V. Hoffat! Common Al«p(jrithms in Pascal. Prentice-Hall r Engleiui;od Cliffs, NJ, <(3)) Pascal / MT+ User's ßuide, 1981. Release B, Lista 4 prikazuje kazalo, ki se .)t> oblikovalo v zbirki kaz iz vhodneaa besedila v /birki vh (oziroma v listi £if»12ina vrstice za besedi- lo v kazalu je nekoliko krajia (velja ilvrs ako dobimo ustrezen orostor za izpiH evilke strani korn:u prvts vrstice Naslov v kazalu oziroma v a Tu ar:.- ahko razprostira prek več vrstic, pripadajoča Številka strani izpiàe vi vrstici naslova v kazalu. Strani za razliko od strarr besedila oftte-V obliki K-nn. na začetku kazala pa èe naslov Kazalo. Zadnja dva kazalu sta ustrezno oštevilčena a tekoče strani (namesto s 1-5 in lA z t it 7), da tekoče naslova seveda vendar samo v pr kazala se vilčujejo se izpièe naslova v spremembo 963 in 964 y listi s imamo končno Ae izhodno. oblikovano besedilo. Strani tesa besedila so oStevičene, vijugaste črte med stranmi pa o zr^aču je j o , da Anton P. Železnikar: UMETNA INTELIGENCA: polemični zapis' 1-2, Ali razmišljajo umetni inteligenčniki umetno (enoumno, robotoumno)? 13, Kaj lahko povzroči podcenjevanje UI? 3, Kategorizacija inteligence 1. Uvod Umetna inteligenca'postaja predmet strokovnih in nestrokovnih razprav Sirom po svetu. Pojavljajo se natolcevanja, podtikanja, filozofizroi, podcenjevanja in pretiravanja o zmogljivostih danaSnjih in prihodnjih umetnointeligenčnih izdelkih, o njeni metodologiji. Umetna inteligenca (kratko UI) postaja tako tudi vsebolj ideološki spopad starih in novih razvojnih tokov, ko se njeni očetje opravičujejo, njeni rojeni' otroci pa ji strežejo in jo ohranjajo, poBkuäa'jo' pa jo tudi razvijati prek nj'enih realnih meja, -.Vsem pa je tako ali drugače■ jasno, đa je UI v povojih, da se iz nje nekaj razvija. Čeprav danes'še ni mogoče.povedati, kakäna je njena genetična osnova in v kaj in kako daleč se lahko razvije, ÜI potrebuje zmogljivejše stroje (obseJ.nejäe, hitrejše), potrebuje bolj zapletene programske segmente, potrebuje pa tudi še neodkrito metodologijo. Ti dejavniki omejujejo njeno danaänjo komercialno uporabo, tj, raznovrstnost, masovnost in seveda predvsem inteligenčnost njenih iidelkov. Obstaja vrsta vprašanj, ki jih lahko postavimo in läSemo odgovore. Pa poskusimo I 2. Vprašanja o umetni inteligenci 1. Ali je dilema lil umetna? 2. Ali so danaänji umetni inteligenčniki umetniki ali stvarniki? 3. Ali je UI komercialno uspešna? 4. Koliko je pomembnih, praktičnih rezultatov UI, kakšna je njihova dejanska vrednost? 5. Ali je razpravljanje o UI podobno zaklinjanju, kovanju zarotitvenih obrazcev in ali BO umetni inteligenčniki res podobni kozel-nikom, šamanom, irecem, vračem in čarovnikom? 6. Ali obstaja ideologija UI oziroma njen metodološki Mein Kampf? Ali obstaja nadomestek za njene zgubljene začetne iluzije? 7. Ali velja res enačba UI čunalnikov? 5. generacija ra- 8. Ali obstaja določilo o tem, kaj je UI in v kakšnem odnosu je z inteligenco? 9. Ali je vsak računalniški program tudi umet-nointeligenčen? 10. Kaj vse Se uvršča v UI, kje so njene meje, ali jih sploh ima? 11, Kakšne so dejanske perspektive UI? V kakšnem .odnosu je UI z drugimi inteligencami? Ker ne moremo odgovoriti na vprašanje, "kaj je inteligenca, kako je strukturirana in kako se razvija (npr.' pri otrocih) , pa lahko postavimo neko samosvojo klasifikaci'jsko zgradbo, ki seveda ni kaj prida spoznavna: INTELIGENCA.: - naravna (čustvena, racionalna; desno- in levosferna glede na možgane)i - človekova, - živalska, (- rastlinska)( - inteligenca kot stabilna razvojna strategija Sivega (od prajuhe naprej).; - okoliška (prihajajoča kot stabilni/obstojni vpliv iz okolja) !■ ' ■■ - populacijska, -- kulturna, - skupinska; - umetna ty določenem pomenu nenaravna); ideološka, - družbena, - bolezenska, - izrojeria (v propad, v nazadovanje); - tehnološka: - sistemska, - strojna, -programska; - interaktivna med . strojem in Človekom. Ta groba kategorizacije inteligence seveda ne pove ničesar o njeni zgradbi in njenem razvoju. Pri. UI se največkrat razpravlja o'tem, da je logično utemeljena (npr. s predlkativno logiko, prve stopnje in postopoma tudi z viäjiml stopnjami), da lahko deluje nad dano bazo podatkov o znanju.s pomočjo deduktlvnih pravil (logično, statis.tlčno in le kako drugače implikativnlh) , da s temi pripomočki rojeva nove informacije in sklepe, preverja svoje trditve in temu podobno, UI se tako 5e ne ukvarja s Široko problematiko psihološke inteligence, ki temelji na splošnih in bogatejših spoznavnih modelih, . z meritvami inteligence {to se pravi nje same) z uporabo 'dovolj raznovrstnih inteligenčnih testov itd, A, Blnet ]e postavil svoja pojmovanja inteligence in njene metrike äe na začetku tega stoletja. Po nJemu je inteligenca prilagojevalna moč, s katero se regujejo vsakodnevni Sivljen-ski problemi; ta moč je splošna, Čeprav je sestavljena iz.raznovrstnih sestavin In se pri človeku linearno povečuje z njegovo rastjo. V okviru psihometričnih metod za preverjanje sposobnosti otrok je nastala tudi Binet-Simonova skala za ugotavljanje " splo.%ne inteligence (sploSne duSevne sposobnosti), ReSevanje problemov je le ena izmed kategorij raziskovanja mišljenja) ta metoda se je razvila iz zoopsihologije (Hobhouse, Thorndike), Pri tem je bistveno spoznanje, kako raziskovani subjekti rešujejo naloge: katere so faze reševalnega postopka, kakšna je reševalna motivacija, kako vplivajo pridobljene izJtušnje, usmerjenost mišljenja (induktlvnost, deduktlvnost) itd. Nekaterim oblikam reševanja problemov so podobne tudi tehnike raziskovamja pojmovnega ■ oblikovanja (nastajanja pojmov), Tu se pojavlja problematika oblikovanja znanstvenih in umetnih 88 (eitsperimentalnlh) pojmov. Znanstveni pojmi so sestavljeni pojmovni sistemi, ki se mecisebojno opredeljujejo in so hierarhično povezani, tako da so mogoče raznovrstne logične operacije. Inteligenco je mogoče meriti na več načinov. Turingova opredelitev inteligenčnega stroja je v tej zvezi ne samo sploäna, temveč tudi izrazito nezadostna (naivna). Raziskovali naj bi se dovolj strogo mehanizmi oziroma, natančneje procesi mišljenja. Take meritve inteligence bi npr. lahko uporabljale raziskovanje operacij, kot so klasifikacija, zapovrstnost, številska korespondenca, oblikovanje pojmov, razumevanje razrednih in relacijskih matrik, geometrične operacije, sorazmernost, kombinatorika, permutaci ja, verjetnost itd. Dodatna zahteva meritev sta področji konvergen-tnega in divergentnega mišljenja (npr. Gilfor-dova razdelitev). Konvergentno miSljenje je v vsakem problemskem primeru usmerjeno k iskanju ene same, logično najbolj utemeljene rešitve. Divergentno mišljenje se usmerja k iskanju čim večjega števila, čira bolj raznovrstnih rešitev. V Gilfordovi terminologiji se samo take oblike duäevnlh dejavnosti uvrščajo v ustvarjalnost. Ustvarjalnost pa ne rešuje samo problemov, jih predvsem odkriva, sestavlja, oblikuje oziroma ustvarja. Ustvarjalnost je tako neke vrste pro-bleraskoreševalna metadejavnost, ni pa samo to. UI lahko iSče podobne modele predvsem izkustveno in za zelo posebne primere. Tako dopušča npr. nezanesljivost podatkov, učenje, graditev zanesljivejših podatkov in informacij, popravljanje in potrjevanje dobljenega itd. Za kategorizacijo inteligence je npr. značilen tkim. Gilfordov model strukture sposobnosti. Sposobnost je v bistvu prepletenost inteligenc, ki je pri njemu tridimenzionalna. Dimenzijske osi sposobnosti so operacije, produkti in vsebine. Če so operacije os x v tridimenzionalnem sistemu, potem imamo na tej osi spoznavanje (kognieijo), ' spomin, divergentno mišljenje, konvergentno mišljenje in ocenjevanje (evaluacijo) , Na vsebinski osi (os y) imamo figuralne (oblikovne), simboločne, semantične in vedenjske (obnaäevalne) vsebine. Končno imamo na pro-duktni osi z še enote (elemente), razrede, relacije, sisteme, transformacije in implikacije. UI je tako tudi s tehniškega vidika najbližja produktni osi modela, čeprav prodira počasi z razvojem tehnološke zavesti tudi po drugih oseh (npr. spomin, konvcrgentnost, ocenjevanje, sim-boločnost, senantlčnOBt) . Gilfortlov model nudi tako 120 (S krat 4 krat 6) posebnih in neodvisnih inteligenc pri človeku. Eden od očitkov Gilfordovemu modelu je, da so inteligence konstruirane umetno in da je odkrivanje naravnih inteligenc še vedno bistveno vprašanje. Zato so se pojavili še drugi inteligenčni modeli. Eysenck je glede na merjenje inteligence predložil model s tremi osmi, in sicer takole: — preizkusni material (os x) : — verbalni (besedni, ne pismen), — numerični (Številski), — spacialni (prostorski) j — kakovost (os y); -- hitrost, — moč i — duševni procesi (os z): — percepcija (dojemanje), — pomnjenje, — sklepanje. Določeno soglasje na področju opredeljevanja inteligence je bilo doseženo na področju tkim. slcupinskih faktorjev. Primarne inteligence (Cattell) naj bi bile tele: — verbalna inteligenca {testiranje razumevanja slovarja, razumevanja prečitanega, gramatika in sintaksa, iskanje ekvivalentnih Izrekov itd.)» — numerična inteligenca (osnovna spolobnost Izvajanja operacij matematičnega rtiiälje-nja) ; — prostorska inteligenca (testiranje s kockami, zastavami itd.); — percepcijska hitrost (identificiranje slik, iskanje podobnosti v sliJcovnem materialu in v konfiguracijah, branje v ogledalu, razpoznavanje številčnika itd.); — hitrost zaokroiSanja celote (vidno spoznanje, zaznavanje geätalta, hitrost prilagajanja) ; — induktivno sklepanje (splošno sklepanje, odkrivanje pravil, zakonitosti in principov, s)crivn09tni zapisi, šifriranje); — deduktivno sklepanje (logično vrednotenje, gibanje od splošnega k posebnemu, silogizmi, oblikovanje predpostavk); — neposredno pomnjenje (asociativno pomnjenje, besedne dvojice, slike In dvojice besed in števil itd.); — mehanično znanje in veščine (poznavanje orodij in naprav, razumevanje načina delovanja strojev); — besedna lahkotnost (verbalna spretnost, fluentnost, besede, ki začenjajo ali končujejo na določen način, anagrami); — Idejna lahkotnost (tematska fluentnost, uganke, oblikovanje naslovov, raznovrstnost v uporabi predmetov); — preoblikovanje celote (prestrukturiranje, fleksibilnost celot, skrite oblike, skriti znaki) ; — splošna motorna koordinacija (psihomotorna koordinacija, telesno prilagajanje> koordinacija udov, okončin itd.); — ročna spretnost (manipuliranje, usmerjanje gibov, kirurška, finomehanišna spretnost); — glasbena občutljivost za višino in barvo (preizkušanje muzikalne inteligence); — spretnost grafičnega predstavljanja (risanje figur); — prožnost (od[3ornost) proti okorelosti (izvirnost, originalnost, izvirni izreki, nenavadne uporabe, predvidevanje, napovedovanje, oddaljene posledice predpostavk). Na področju tkim. splošne inteligence je Cattell v okviru ožjih inteligenčnih faktorjev (glej zgoraj) predložil Se dva splošna faktorja, ki ju je poimenoval fluidna In kristalizirana Inteligenca. Hed posameznimi komponentami (faktorskimi inteligencami) človekove sposobnosti naj bi obstajala tudi vzročna in ne samo strukturna povezanost. Tako je npr. sploäna sposobnost zaznavanja odnosov povezana z razvitostjo asociativnega nevronskega sistema v možganih. Ta splošna lastnost se lahko uporabi za selektivno zbiranje in urejanje informacij v človekovem spominu in tako ni vezana na neko posebno spretnost (inteligenco). Tj, tkim. fluidna inteligenca. Pri nabiranju IzJtuSenj deluje fluidna inteligenca vzajemno z motivacijo, pomnjenjem in z okoliškimi vplivi in rojeva nove in bolj zapletene intelektualne dosežke oziroma inteligence. Tako pridobljene in zapletene inteligence, ki delujejo v okviru visoko organiziranih sposobnosti razumevanja in razsojanja v posebnih percepcijskih in motornih možganskih področjih, oblikujejo tkim. kristalizitnno inteligenco; njen pojav je tedaj povezan z vrsto posebnih področij. Fluidno in kristalizirano inteligenco je mogoče ugotavljati (meiriti) a posebnimi psihološkimi testi. Iz napisanega lahko ugotavljamo, da je mogoče UI še marsikaj dodati, da bi postala bližja nečemu, kar bi lahko imenovali inteligenca. Seveda pa je mogoče v okviru danih definicij govoriti tudi danes o strojni, programski in sistemski inteligenci tehnoloških sistemov, ki jih je zgradil človek. Ul je pri tem lahko nekaj, kar v bistvu ni ve6 izvirna inteligenca. 4. Odgovori na vprašanja o umetni inteligenci Poskusimo odgovoriti na vprašanja, ki so bila postavljena v podpoglavju 2, 1. Umetna inteligenca je novo, tudi spekulativno podroSje dela in nedela (filozofiranja) . Ul potrebuje predvsem praktične rezultate, da bi prenehala biti dilematifina in umetna (nenaravna). 2. Umetni Inteligenčniki (krajše uitiiči) ao prav gotovo tudi umetniki. Umetnost in njene metode vse bolj vdirajo na tradicionalna abstraktna in racionalna podroija: torej so lahko tudi stvarniki. Vdor umetnostne metodologije lahko zrahlja okostenele racionalne metode in vpliva na obogatitev reäevanja problematike, katere področje je tudi inteligenca. 3. Komercialna uspeänost Ul je zaenkrat nepomembna {neznatna) in je lahko le predmet. daljnje prihodnosti. 4. Zares uporabnih praktičnih rezultatov Ul je preätevnih na prste ene ali največ dveh roki to so najbolj opevani izvedeniäki (ekspertni) sistemi, pa he ti niso vsi pomembni. 5. Kot ie povedano, je področje UI tudi moCno hipotetično, spekulativno, spiritualisti-čno, skrivnostno in obstajajo umetnointeligenčni zarotitveni obrazci (prepričanja o obstoju neobstoječih in nedokazanih kakovo- ■ sti Ul sistemov) j.n zaklinjanja, ki pa jih' lahko jemljemo bolj za svobodno filozofiranje (fantaziranje, nakladanje) kot za dejansko smotrnost ali Škodljivost. 6. Ul je dobila nov, spodbuden impulz z vpeljavo japonskega projekta pete generacije računalnikov. Japonski izziv so občutili Japonci sami kot nujnost, skozi katero Sirijo vpliv japonskega mišljenja in vpliva na lapadni razviti svet. Tehnološka ideologija pete generacije je razvojno motivira-joča za širok krog elektronske industrije in njenih spremljevalcev, podobno kot jc npr. v zaostrenih pogojih lahko motivirajo-ča vojna industrija. Tako postaja peta generacija idol, teiko uresničljiv in dovolj oddaljen cilj, katerega prihod (odreäenje) ■ se lahko po potrebi odlaga. Idol pa je vselej nadomestek za nekaj drugega. 7. Japonci sami odločno zanikajo veljavnost enačbe Ul = peta generacija računalnikov Tu gre za dejansko zlonamernost pa tudi za realnost zapadnih tehnoloških opazovalcev. Peta generacija je predvsem tehnološ)«a kategorija (arhitekturna, ne-von neumannov-ska, paralelna, potencirano kompleksna, s strojnim jezikom pređiicativne logike, z vgrajenimi funkcijami sklepanja). Ul so v bistvu tudi in predvsem aplikacije na novi računalniški tehnologiji oziroma s pomočjo nove tehnologije. 8. Inteligenca je, vobče informacija, ki ustvarja (rojeva, generira) novo informacijo. Informacija je proces. ■ Tudi Ul je informacija, ki pa Ima per definitionem manjšo zmogljivost od naravne inteligence. Kakšen specifični, fiziološki, energijstji, biološki, miselni, organski, kemični, psihološki, informacijski, individualni proces je inteligenca ali vobče informacija, pa še ni natančneje znano. 9. V programu je lastnost, ki je pred njegovim nastankom lahko bila inteligenca. Vse, kar • je napisano ali izpovedano, po definiciji Hi več inteligenca, ker ni več Izvirno porajajoče, že obstaja. Tu nastopa problem relativnosti inteligence: kakor za kogal Program lahko deluje navzven kot inteligentna lastnost in Če ga testiramo, npr. na njegovo numerlčno sposobnost, lahko to lastnost ugotovimo podobno kot pri človeku. Uporaben računalniški program vsebuje za zunanjega opazovalca nekaj, kar je povezano z lastnostjo inteligence. 10. Ul je mehanična (formalizirana, algoritmi-čna, interaktivna) inteligenca. Svoje meje si postavlja v okviru mogočega, uresničljivega. Pri današnji obdelavi podatkov. Informacij in znanja lahko opredeljujemo strojno (računalniško), programsko in sistemska inteligenco. Ti termini bodo Se ustrezneje veljavni v prihodnosti, saj bo inteligenčni.količnik strojev, programov in sistemov naraščal. Z rastjo mehanične inteligence se bodo širile tudi meje Ul- in v določenem trenutku bodo te meje lahko tudi presegle zmogljivosti naravne inteligence. Seveda pa lahko velja takšno izjavljanje danes kot protikulturno, ker kultura le telko priznava, da bi lahko postal stroj, ta simbol suženjstva, pametnejši, izvlrnej-81, zmogljivejši" in sposobnejši od človeka pa tudi od poljubne skupine Izvedencev, 11. Perspektive Ul so sicer še nekoliko oddaljene, so pa ie na vidiku. Človek tega stoletja, se je odločil, da razvije Ul v pomoč sebi in svojemu obstoju. Nove generacije računalnikov ne bodo samo pametnejše, bodo tudi biologizirane in naposled oživljene s pomočjo lastne, od človeka neodvisne inteligence, Od določene razvojne stopnje naprej se bodo stroji lahko sami vzdrževali, , popravljali, načrtovali, sestavljali oziroma reproducirali z uporabo svoje umetne, nenaravne inteligence. Ta inteligenca bo seveda lahko močno različna od tkim. naravne, Človeicove inteligence, lahko bo razno- ■ vrstnejša in zmogljivejša. Tudi s tem se bo Človek japosled sprijaznil, namreč z obstojem življenja strojev. 12. Čeprav se večkrat dozdeva, da razmišljajo današnji umetni inteligenčniki prek svojih sposobnosti in se jim nekorektno očita enoumnost, robotoumnost in temu podobno, je vendar treba priznati, da razvoj inteligentnih strojev pospešeno napreduje in da so bistveni praktični rezultati le časovno vprašanje, ki je povezano z razvojem novih, ključnih tehnologij. 13. Podcenjevanje razvoja UI na področju strojegradnje (robotov, računalniških sistemov) pomeni prelaganje nujnosti od danes na jutri. UI je pred vrati, ne še utelešena, vendar s svojo senco in slutnjo. Zato je prav, da spremljamo njen razvoj in se na njen prihod pripravljamo. IMOVICE IN ZANIMIVOSTI 90 édi; 1 u i Ć11 o — — — Sliäi se Šaljivo. v resnici oa je trasićno' i-Miao mcinostir da bomo preživelih käiti PDsleJ-MO revno EvroPO. Steika je zbrala milijardu in 200 »ilijonov dolarjev za ESPRIT in bo z« ta danar dobila nekaj računalništva. Videti je, da •■a Hi veliko bosatejti' za Obrovacr za Feni» I« naäe sore liat Gorenje amo zbrali milijardo in pol dolarjev in jih vrali prod, To se Pravi, da denar je. 2a nehaj drusssđ sr^s nehdc pri nas ravna z denarje«! popolnoma neodgovorno. Akcija z« ratunalniètvo kot sestavni del filozofije novih 'moisanov' se začenja pri boju za oblast, pri boju za akumulacijo, s katero razpolaga danes tisti sloj, ki se računalništva r>e More več naučiti. Ta sloj pa je Potreben samo v drutbi, ki računalništva in modernesa razmišljanja ne obvladuje. In akcija za DreiivK»ije bo Akcija za spopad s takimi silami. (E. Vrenko v Računalniška nePÌ!»menost in druf-beni razvoj, MC HK ZKS Ljubljana, 1984, str.33) < ESPRIT je okraJSava za Evropski strateški pro-» ■r«» z« raziskave v in+'ormaci Jski tehno loa i j i , ) ■A. P. Železnikar a aa ua ts iK iffi « iE ta Ii; ss BS s. Prvih deset na nemškem triièdu programske OPreme Na nenižkem trližCu mikroračunaIniike pro3i~amske opreme je končno po nemških < ne ameirièkih) podatkih na seznamu te opreme deset najbolJ prodajanih poklicnih programskih paketov. Ti paketi so uporabnižko usmerjeni, vendar se Se ne prodajajo v zelo velikih količinah. Tabela prvih 10 paketov Izaleda takole« me' Prosramski pr o iz va ja le>c sto paket -prodajalec kategorija izdelka 1 Wordstar 2 Lotus 1-2-3 3 MultiPlan 4 ddase II 5 Ocen Access 6 S>«mphoni« 7 Tejc-Ass S Fibu MicroPro Lotus Development Microsoft Aiihton Tate SF'1 Lotus development Bongartz in Schmidt IBM obdelava besedila integrirani paket izračijni v preglEidnicah sistem banke podatkov int ear iran i paket integrirani paket obdelava besedila inteariran i p a k et 9 Appleuiorks Apple 10 Chart Microsoft intesrirani paket poslovna »rafika A. f, Železnikar aa m CABj » aa le M GA» ic os « aa Nove knJise uti aa ^ C£ ua J 3 E3 aa RR SI ID 33 ao E Nekatere nove knjise založbe Ad d i son-Ues leti (razdobje januar-april ) so tele» A.y.Aho, R.Sethi, d.ti.Ullman" Compilerai Principles, Tools and Techniques (0 201 1008Q ä, cena 32,95 dolarjev), Vsebina t Uvod v prevajalnike. Enostavni enopre-hodni prevajalnik. Besedna analiza, Sintaksna analiza, Sintaksno vodeno prevajanje. Preizkušanje tiPov, Upravljanje pomnilnika v izvajalnem času. Vmesno aeneriranàe koda. Kodno »ene-riranje. Kodna optimizacija. Razvoj prevajalnika. Pogled v posamezne prevajalnike. E.Charniak, D.McDermotti Introduction to Artificial Ihtellisence (O 201 1194S S, cena 29,95 dolarjev >. Vsebina« Umetna inteligenca in notranja predstavitev. Lisp. Videnje" od luči k notranji predstavitvi. Analizni jezik. Iskanje. F'redi-katni računs predstavitev znanja in dedukcija. Organizacija Pomnilnika in dedukcij« za po»«bne namene. Abdukcija in ukrepanje eri necotovovti. Upravljalni načrti akcije. Jezikovna obsežnost. Učenje. M.Klttner, F.Northcuttt Introduction to Banic« A Structured Approach <0 6053 4302 4, cena 24,93 dolarjev). Vsebina) Uvod v obdelavo podatkov In strukturirano prosraminnje. Začetek, Vhod-lzhod. Računanje in funkcije. Krmilne strukture. Več o zankah. Strukturirano prosramiranje in menuji. Polja, Napredni koncepti. Nirna manipulacija. Zbirke. Glosarij. S.Manna, K.Ualdinser• The LOüical Pasi» for Computer F'r osrammina > Volume !• Deductive Reasoning (O 201 18260 2. cena 30,95 dolarjev). Vsebinai Del Ii Matematična loslka, Izjavna logika. Predikatna logika, osnovna in napredna. Posebne teorije. Del 2t Teorije i indukcijo, Nenesativna cela Števila. Nizi. Drevesa, Seznami. Množice. N-terice. EI.H.Koffman : Problem Solving and Structured Frosammins in Pascal, 2-E (O 201 1173A 3, cena 28.70 dolarjev ). Vsebina s Uvod v računalnike in orosramiranj» v pascalu. ReSevanje problemov. Iiel Is RaSevanje problemov, tiel 2, Enostavni podatki. Podatkovni tiPi, Krmilni stavki. Polja. Zaoisi in množice, Rekurzija, iskanje in sortiranje. Zbirke. Ka-lalčne spremenljivke in povezane podatkovne strukture, A, P. teleznlkar DOMAČA SRAFICNA OPREMA SNOVANJE, PREDSTAVITEV IN IZR180VANJE CRNOBELIH SLIK V Odltiku za ra6un«l niStvo in informatiko Instituta Jož«f Stefan v LJubljani ob podpori Raziskovalne skupnosti Slovenija rA^vijamo, Inplementirano in prototipno ixdelujemo grafifino aparaturne In programsko opremo za programiranje, predstavitev . in ixrisovanje firnobelih slik na družini računalnikov Iskra-Oelta ter DEC pod operacijskimi sistemi RT-ll, RSX-11, VMS ter njihovimi donaöimi izvedbami. Na sedanji stopnji tr,azvoja lahko ponudimo konCnin uporabnikom ter računalniškim proizvajalcem paket grafične aparaturne in programske opreme, ki obsegal - standardni graflCni programski paket 6K8 za računalnike pod operacijskim sistemom VMS; - grafični procesor kot dodatek za Videoterminal KOPA 1000 oziroma DEC VTlOOi - grafični dodatek za risanje na matričnem pisalniku DEC LA-rl20| - grafični vmesnik za risanje na matričnem pisalniku FACIT AS40t V bliSnji prihodnosti pa bo dokončan razvoj naslednje grafične opremet - digitalizacljska tablica; - grafični procesor aa vide-'termina 1 Gor^nJej - programska knjižnica programiranje grafike na niniračunalniklh tipa DEC PDP-tl in LSl-11 in podobnih računalnikih Iskra-Delta ter ha podobnem računalniku IJS PMP-11; 6RAF-100 GRAFIČNI PROCESOR ZA VIDEOTERMINAL KOPA 100Q (VTIOO) Institut Jožef Stefan je razvil in izdeluje grafični procesor GRAF-100 za vgradnjo v Videoterminal Kopa 1000 oziroma VTIOO. 8 tem dodatkom pridobi Videoterminal zmožnosti grafičnega terminala z ločljivostjo 6S0 X 240'svetlobnih točk. ter pri tem ohrani vse lastne zmožnosti alfanumeričnega terminala. Bistvena prednost tega grafičnega procesorja pred uvoženimi procesorji tega tipa Je v velikem številu (16> nivojev svetlobne intenzivnosti posamezne točke. To zmožnost procesor SRAF-100 izrablja za navidezno dvakratno povečanje ločljivosti s pomočno operacij za odprava stopničenja (anti-aliasing) - zmožnost, ki so jo doslej omogočali le. grafični procesorji najvišjega cenovnega razreda. Zmožnost risanja z velikim Številom poltonov med črno in belo barvo omogoča uporabo tega grafičnega terminala za upodabljanje prostorskih objektov v strojništvu, gradbeništvu, lesarstvu, elektroniki in. drugod. LAGRAF-120 GRAFIČNI DODATEK ZA RISANJE NA MATRIČNEM PISALNIKU DEC LA-Ì20 Grafični dodatek LA6RAF-120 omogoča uporabo matričnega pisalnika DEC LA-120 za rastrsko risanje z visoko ločljivostjo. Pri tem tiskalnik ohrani vse svoje zmožnosti za alfanumerično tiskanje. Dodatek LAGRAr-120 omogoča risanje z ustreznimi ukaznimi nabori, ki so kompatibilni z DECwriter IV-RA. Velikost in porabi električne energije sta maiijSi v primerjavi s podobnim dodatkom Selanar SG-120. Vgradnja plošče je zelo enostavna, tako da Jo lahko izvede vsak brez posebnega orodja v nekaj minutah. » institut " jožef Stefan" ljubljana, Jugoslavija 92 GRAF-100 GRAFIČNI PROCESOR ZA VIDEOTERMINAL KOPA 1000 (VTIOO) pm^MMI. MM ■^Umm-Lnm LAG RA F-120 GRAFIČNI DODATEK ZA RISANJE NA MATRIČNEM PISALNIKU DEC LA-120 gorenje Gorenje Procesna oprema, n.so/.o. Celjska 5 a 63320 Titovo Velenje Telefon: (063) 850 030, 851000 Telex: 33547 yu tgove PLK1000 Programirljiv krmilni sistem PLK 1000 Programabilni sistem za upravljanje • t : to •a •ts ■»a; .•a- *» f» •MS* . gorenje Htaliltìtì ■ , ■ Ji . . . - ffl^OlSiFin BfflfitiSi télMilfìI: ib-; Ii tel y® ■ jfeit-iN Moduli sistema Moduli sistema Kmìilnik stniinega avtomata Upravljač automatske tokaralice Programiranje Programiranje PLK 1000 PLK 1000 Progrimlrna naprava NPJOl ------ Ì01 fNP IM} day li NP 101 fj Uređaj la prograr - - INPm) »rhMririle programov na kaseto arttMranje programa na kasetu programiran)» EpnOM vezll programiranje EPROU memorije dokumentirani« dokumentiranje poniave i reiunalnlkl pomivanja sa reiunarima Proces Proces Zmogljiifejši računalni Sposobniji računarski W sistemi Sistemi Shema sistema Sema sistema Opis sistema PLK 1000 na osnovi programa, ki ga napiše uporabnik preko vhodov spremlja stanje v procesu in daje krmilne signale na izhode za vklapljanje oziroma izklapljanje najrazličnejših porabnikov. Sistem je zasnovan modularno in ga lahko načrtujemo od najmanjših obsegov do njegove največje zmogljivosti, t. j. do 512 vhodov in 512 izhodov. Pri večjem številu zahtevanih vhodov in izhodov lahko med seboj povežemo več sistemov, ki delujejo sinhrono. Sistem PLK 1000 lahko preko posebnega komunikacijskega kanala dvosmerno povežemo z računalniki v kompleksne informacijske sisteme. S tem dosežemo, da določen tehnološki proces nadzorujemo in vplivamo nanj še z drugih nivojev, ne samo s PLK 1000. Opis sistema PLK 1000 na osnovu programa, izrađenog od strane korisnika preko ulaza prati stanje u procesu i daje signale za upravljanje izlazima za uključivanje i Isključivanje najrazličitijih korisnika. Sistem se zasniva modularno i možemo ga planiratì od najmanjeg opsega do njegovog najvećeg kapaciteta, t.j. do 512 ulaza i 512 izlaza. Kod većeg broja traženih ulaza i izlaza može se među sobom povezati više sistema koji rade sinhrono. Sistem PLK 1000 može se preko posebnog komunikacionog kanala povezati sa računarima u kompleksne informacione sisteme. Sa tìme postiže se, da uz sistem PLK 1000 određeni tehnološki proces kohtroilšemo i u^čemo nanj i sa dnigih nivoa. Prednosti sistema PLK 1000 je najcenejša rešitev med do sedaj znanimi rešitvami. Zavzema zelo malo prostora. Zagotavlja veliko obratovalno zanesljivost. Spreminjanje funkcij je hitro in enostavno, prav tako kot tudi načrtovanje sistema. Enostaven za rokovanje in servisiranje. Vse^a okvara na stroju ali tehnološki liniji nam aktivira sistem za diagnostìko. Smer ali mesto okvare nam PLK 1000 prikaže v številčni obliki. Krmiljarije v f plaščev Upravljanje u proizvodrìji autoguma Prednostì sistema PLK 1000 jeste najjeftìnije rešenje među do sada pdžnatim rešenjima. Zauzima malo prostora. Obezbeđuje visoku pogonsku sigurnost Menjanje funkcija je brzo i jednostavno, istotako i pl0iranje sistema. Jednostavan za rukovanjéi sen/isiranje. SvaM kvar na mašini Ili tehnološkoj liniji Elvira sOßtem za dijagnostiku. Pravac ilìrmesto kvara PLK 1000 javlja u brojčanom obliku.