mali oglas velika prilož
M* HS»



GBD
^ * *
Gorenjska borzno posredniška druiba d.d.
Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih! papirjev
hontška mu/ Kranj tel.: U4 2SO 10 40, 2S0 lU 17, 2H0 JO i O faks: 04 JA" 10 12
H ww.^hd.si, inloi<i ^htl.si
raniou > ^ltl'k•'^^n^"^l >
BOR/A, V Rh:i)N()S rM PAPIRJI,
•	PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papirjev na sedežu Gorenjske banke. (04 208-43-28, 04/208-44-14
•	PRODAJA: na vseh naSih bančnih okencih.
G oren|skA ^ Ban ka
M-^k« a d tkvft^v v« C 1 K-^Vi
Banka d posluhom
Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 74 ^ CENA 300 SIT (16 MRK)
Kranj, petek, 17. septembra 2004
V
V
Polne vreče in skladišča pridelkov so sreča za vsakega kmečkega gospodarja, a letošnja obilna letina jim prinaša tudi dve nesreči -
nizke cene in težave pri prodaji.
Krompir je letos dobro obrodil. Bo z njim le veliko dela ali se bo dalo tudi kaj zaslužiti? Foto: Gorazd Kavčič
Krai^j - Letos so bile za kmetijstvo ugodne vremenske razmere, o kakšni suši ni bilo govora, moče je bilo dovolj, za težka, ilovnata tla še celo preveč. Letina je bila dobra, obilna kot že ne nekaj let, a podobno dobra je bila tudi drugod v Evropi. Ponudba kmetijskih pridelkov na *'trgu brez meja" bo velika in cene občutno nižje kot lani, ko je kmetijstvo v Sloveniji in tudi drugod v Evropi pestila močna suša. Razlika je očitna: sredi lanskega septembra je bilo za kilogram krompirja treba odšteti od 70 do 80 tolarjev, v škofjeloški kmetijski zadrugi, denimo, ga zdaj odkupujejo po 18 tolarjev, nekateri zasebniki pa ponujajo zanj še kakšen tolar manj. Podobno je pri solati: medtem ko se je lani ta čas cena sukala okrog dvesto tolarjev za kilogram, je letos polovico nižja.
Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem
zavodu Kranj, je bil letošnji pridelek žita dober, vendar ga je marsikateri kmet zaradi nizke cene raje namenil za krmljenje živini, kot da bi ga oddal mlinarjem oz. pekom. Letina krompirja je bila količinsko izredno dobra, ponekod imajo le težave s kakovostjo (krastavost, votlo srce). Pri zgodnjem krompirju je bilo povprečje okrog 35 ton na hektar, pri najbolj rodovitnih poznih sortah se je hektarski pridelek gibal od 45 do 60 ton. Nizka cena in težave pri prodaji bodo bržkone vplivale na to, da bo marsikateri kmet prihodnje leto posadil manj krompirja, kot gaje bil letos. Pridelek Čebule je znašal okrog 30 ton in je bil v povprečju še enkrat večji kot lani, dobro kaže tudi zelju.
Bo količinsko velik pridelek možno tudi prodati in po kakšni ceni, je vprašanje, ki žuli marsikaterega gorenjskega kmeta in zadružnika. Dobra letina že po pravilu pomeni težave pri pro-
daji, letos bodo verjetno še večje, saj je Slovenija članica Evropske unije in ^kupnega "trga brez meja", na katerem za prodaje in nakupe ni več ovir. če-prav velik trg lahko pomeni tudi večjo možnost za prodajo slovenskih kmetijskih pridelkov, pa je očitno bolj preteča nevarnost, saj je bila letina povsod po Evropi zelo dobra. Ta nevarnost se že kaže, ob veliki ponudbi domaČega krompirja je v trgovinah možno kupiti tudi tujega. Diskontna prodaja, ki jo trgovci uvajajo, bo pomenila še dodatni pritisk na znižanje cen. "Pridelovalci se bodo morali bolje organizirati za skupen nastop na trgu, posamezniki bodo le težko uspevali," pravi Marija Kalan.
Trg brez meja pa se vsaj v nekaterih primerih že kaže kot poslovna priložnost. V sadovnjaku Resje še bolj kot doslej računajo na kupce iz sosednje Koroške, na tuje si utira pot tudi slovenska živina. Cveto Zapiotnik
Temeljni kamen za dvorano položen
Poljane - Zdravljica in velike besede so ob slovesnosti položitve temeljnega kamna prihajale izpred vhoda tukajši^je osnovne šole, a pevcev ter govornikov večina ni videla, saj je šola trenutno videti bolj kot gradbišče. S poukom so začeli šele ta ponedeljek.
Župan Jože Bogataj je povedal, da je investicija v športno dvorano za tukajšnji šolski okoliš zelo pomembna, saj telesne vzgoje tu nikoli niso imeli zagotovljene na primeren način: "Dvorana pa ne bo le v veselje malčkov in šolarjev, ampak se bo izpolnila tudi želja
in kakovost dela za šolarje in učitelje," je v nagovoru začel minister za šolstvo dr. Slavko Gaber in nadaljeval, da ima Slovenija le eno možnost in priložnost in sicer, da se pokažemo z znanjem in oliko. Temeljni kamen sta "pomagala" vzidati tudi minister za informa-
Minister dr. Siä^p^^Seber je zidal, pomagal mu je župan Jože Bogataj, medtem kj^tž^ravnat^ca dr. Ivanka Oblak in minister Pavle Gantar le spremljala'äogajänje.
1 WS
starejsih p^	Upam,
da se bodo OCTw^portni dvorani tudi kmalu začela." "Tako kot že na 330 šolah po vsej Sloveniji, bomo tudi v Poljanah lahko zagotovili boljše pogoje
cijsko družbo dr. Pavle Gantar in ravnateljica Ivanka Oblak. Dvorano naj bi začeli graditi prihodnje leto, stala pa bo 300 milijonov tolarjev.
Boštjan Bogataj
VeČini zagotovili
Sedaj nekdanji obrat žirovske Alpine v Gorenji vasi (in v Colu) je država predala občini v upravljanje z nalogo,
da najdejo primernega investitorja in odprejo nova delovna mesta.
Gorenja vas - Alpininim delavkam v Gorei\ji vasi se konec tega meseca izteče rok za prezaposlitev. Kot je napovedalo žirovsko čev^arsko podjetje že pred enim letom, se bo delavkam, ki se še niso prezaposlile, s L oktobrom prenehalo delovno razmerje v matični tovarni.
Kalvarija delavk se tako končuje oziroma se za nekatere šele začenja. Sedaj nekdanji obrat žirovske Alpine v Gorenji vasi (in v Colu) je država predala občini v upravljanje z nalogo, da najdejo primernega investitorja in odprejo nova delovna mesta. S 1. oktobrom
bodo popolnoma prekinili s proizvodnjo v Alpini Gorenja vas, delavkam bo prenehalo delovno razmerje. "Večino smo prezaposlili, sicer bi nam ostalo 96 nezaposlenih. Rešitev smo poiskali za vse, a se jih približno 22 delavk ni odločilo za delo v Unitechu v Ljublja-
ni," nam je povedal župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj. Ugotavlja, da je bila Ljubljana za nekatere predaleč, zahvaljuje pa se vodstvu Unitecha, ki je našel posluh za socialni problem. Možnost so ponudili vsem delavkam, a nekatere boljše prihodnost vidijo dru^e.
Bilanca enoletnega iskanja prezaposlitve je večina prezaposlenih v Unitechu, Škofjeloški LTH jih je zaposlil 16, 17 delavk pa bo prevzel podjetje Motorace
Mladi treh dežel na igrah v Kranju
Kranj - Olimpijski komite Slovenije je organizacijo XXXL Mladinskih iger treh dežel zaupal Mestni občini in Zavodu za šport Kranj. Na različnih športnih terenih v Kranju se bodo danes in jutri pomerili mladi športniki iz italijanske Furlanije Julijske krajine, avstrijske Koroške in Slovenije.
^ Kot je v imenu organizacijskega odbora povedal Milan Čadež, bo vseh mladih športnikov skupaj s spremljevalci v Kranj prišlo več kot tristo, po slavnostnem odprtju tekmovanja danes ob 14. uri na atletskem stadionu Športnega centra Krailj pa se bo najprej, ob 15. uri, začelo namiznoteniŠko tekmovanje za fante in dekleta v dvorani na Primskovem. Pol ure kasneje bodo na štadionu začeli z obračuni atleti in atletinje, prav tako se bo v dvorani na Planini začel košarkarski turnir za fante in odbojkarski turnir za dekleta. Fantje bodo na igrišču v Športnem centru tekmovali tudi v nogometu, tako dekleta kot fantje pa se bodo pomerili tudi na teniških igriščih.
Mladinske igre treh dežel, kijih izmenično organizirajo v Avstriji, Italiji in pri nas, se bodo končale jutri, ko bodo dopoldne od 10. ure naprej potekala še zadnja tekmovanja, zaključek s podelitvijo priznaj pa bo ob 12. uri v športni dvorani na Planini.	V. S.
Povišanja pokojnin ne bo
Ljubljana - Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na včerajšnji seji ugotovil, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za septembrsko uskladitev pokojnin, ker so plače zaposlenih v letošnjih prvih sedmih mesecih porasle manj, kot se je v primerjavi z lani v tem obdobju zvišala najnižja pokojninska osnova. Povprečna mesečna bruto plača je bila v letošnjih prvih sedmih mesecih za 2,8 odstotka višja od lanskega povprečja, najnižja pokojninska osnova pa je v tem obdobju v primerjavi z lani porasla za 3,6 odstotka. Pokojnine bodo uskladili takoj, ko bo rast plač "prehitela" povišanje pokojnin.	C.Z.
iz Ljubljane, ki bo proizvodnjo pognal v Gorenji vasi (v nekdanjem obratu) v najkrajšem možnem času. Zaenkrat bodo imeli obrat le v najemu, kasneje ga bodo lahko tudi odkupili, obvezali pa so se tudi, da bodo še zaposlovali. Dve delavki sta se sa-mozaposlili, 22 delavk pa trenutno ostaja brez delovne prihodnosti. Zupan Bogataj upa, da se bo še katera odločila za delo v ljubljanskem Unitechu.
Boštjan Bogataj
irt
CN O Vi?
CN
m ro
O
r-r-
VB-LEASING, d.oo, Po! za KraieT» 38, Kranj
O
N
O

(0 <
U
S'-
GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
VOLITVE 2004 / joze.kosnjek@g-glas.si
Petek, 17. septembra 2004
Štirje
odstotki vstopnica
Za zagotovitev sedeža v državnem zboru bo morala strankarska lista kandidatov dobiti najmanj 4 odstotke veljavnih glasov
Na zadnjih volitvah leta 2000 je to uspelo osmim strankam.
Ljublana - Pred dopolnitvijo ustave z določilom o sorazmernem (proporcionalnem) volilnem sistemu za volitve poslancev državnega zbora in o večjem vplivu volivk in volivcev na to, katerim kandidatom stranke bodo podeljeni poslanski mandati, je bilo potrebno zanje dobiti 3,4 odstotka glasov vseh volivk in volivcev, ki so veljavno glasovali. Ta sorazmerno nizek "parlamentarni prag" je omogočal vstop v parlament večjemu Številu strank, kar je imelo dobre in slabe strani. V državnem zboruje bilo zastopanih več političnih interesav in usmeritev, kar je bilo dobro za demokracijo in uveljavitev volje volivcev, ki so glasovali. Veliko število strank pa je povzročalo težave pri sestavljanju vladnih koalicij in pri usklajevanju različnih stališč. "Politični oder" je bil nepregleden in večkrat ni bilo jasno, na katero stran odra kdo v resnici sodi. Prag za vstop liste oziroma stranke v parlament je
bil zato povišan na 4 odstotke.
Za razporeditev glasov je pomembno tudi število list oziroma strank, ki kandidirajo na volitvah v državni zbor. Večje list in strank, bolj razpršeni so glasovi in manj je možnosti, da bi posamezna stranka dobila visok odstotek glasov. Na volitvah leta 1996 je sodelovalo 22 list oziroma strank, v državni zbor pa jih je prišlo sedem. Leta 2000 je bilo kandidatnih list 16, parlamentarne sedeže pa si je zagotovilo kar osem strank. Glasovi so bili manj razpršeni, zmagovalna stranka pa je tudi zaradi manjšega števila list dobila visok odstotek glasov. Letos je vložilo ob nekaterih posameznikih kandidature kar 25 list oziroma strank, zato je mogoče pričakovati večjo razpršenost glasov in nižje odstotke glasov najuspešnejših strank, čeprav ljudje običajno bolj zaupajo večjim in že preizkušenim strankam in njihovim politikom.
Dvakrat Liberalna demokracija Slovenije
Liberalna demokracija Slovenije je zmagala na zadnjih dveh volitvah v državni zbor.
Leta 1996 je dobila dobrih 27
odstotkov glasov, leta 2000 pa nad 36 odstotkov. Na drugo mesto se je leta 1996 uvrstila Slovenska ljudska stranka, leta 2000 pa takratna Socialdemokratska stranka Slovenije. Leta 1996 so bili tretji socialdemokrati, leta 2000 pa Združena lista socialnih demokratov.
Leta 1996 so uspeli priti v državni zbor še Slovenski krščanski demokrati. Združena lista, Demokratična stranka upokojencev in Slovenska nacionalna stranka.
Leta 2000 pa razen LDS, SDS in ZLSD še Slovenska ljudska stranka. Nova Slovenija, Stranka mladih Slovenije, Slovenska nacionalna stranka in Demokratična stranka upokojencev.
Jože Koši\jek
Ml usAw\ GLASBA za vsaka
Karavana po Kranju in okolici
Krai\j - Danes od 16. ure dalje bo v športnem centru na Miljah dan Združene liste socialnih demokratov. Njena kandidatka v 4. okraju v Kranju Marina Urbane bo jutri med 10. in 11. uro na Glavnem trgu v Kranju, v nedeljo, 19. septembra, po 10. uri pred Sparom na Planini in Mercatorjem na Prim.skovem in na Savskem otoku in v ponedeljek, 20. septembra, po 15. uri v KS Bratov Smuk in na Klancu. Kandidat v 5. okraju Aleksander Ravnikar bo z volilno karavano jutri bo 10. uri v Besnici in na Gorenji Savi, v nedeljo po 8. uri v StražiŠču, v Pševem in na Orehku in po 10. uri pri Mercatorjevih trgovinah na Primskovem in na Savskem otoku. Kandidat v 6. okraju Rajko Bakovnik bo jutri med 10. in 13. uro z volilno karavano v Cerkljah, na Spodnjem Brniku in v Lahovčah, v nedeljo med 10. in 13. uro pa v Velesovem, v Adergasu in v Zalogu. Med 15. in 19. uro se bo v športnem centru na Visokem srečal s športniki in krajani.
J, K.
Minister Dimovski v Tržiču
Tržič - ZLSD Tržič vabi z ministrom za delo, družino in socialne zadeve dr. Vladom Dimovskim. Srečanje bo danes, 17. septembra, ob 17.30 v Bistrici pri Tržiču pred nakupovalnim centrom Mercator. Minister bo predstavil dosežke ZLSD na področju dela, družine in socialnih zadev v vladi v obdobju od leta 2000 do 2004. Poseben poudarek bo tudi na predstavitvi aktivne socialne politike.
S.Š.
O reformi državne uprave
Jesenice - Kandidat ZLSD na volitvah v državni zbor v volilnem okraju Jesenice Tomaž Mencinger vabi na okroglo mizo "Reforma državne uprave", ki bo v torek, 21. septembra, ob 18. uri v Restavraciji Kazina na Jesenicah. Na okrogli mizi bosta sodelovala notranji minister dr. Rado Bohinc in načelnik upravne enote Jesenice Vi-tomir Pretnar.
S.Š.
Predstavitve icandidatov SDS
Kraiy - Kandidat SDS v 6. okraju mag. Branko Grims bo z volilnim kombijem SDS jutriflS. septembra, obiskal naselja na območju občine Naklo med 10. in 12. uro dopoldne, nato pa naselja na območju krajevnih skupnosti Golnik, Goriče, Tenetiše in Trstenik ter občine Preddvor do predvidoma 15. ure popoldne. Pot bo zaključil na območju občine Cerklje, kjer bo obiskal vasi pod Krvavcem v času do 19. ure popoldne. V nedeljo, 19. septembra, se bodo kandidati SDS iz vseh treh kranjskih volilnih okrajev udeležili otvoritve skakalnice na Gorenji Savi v Kranju. V ponedeljek, 20. septembra, bo mag. Branko Grims med 15. in 19. uro obiskal območje občine Naklo, severni del MO Kranj, Preddvor, Šenčur in Cerklje. V torek, 21. septembra, bo kandidat v 5. okraju Bojan Homan med 15. in 20. uro obiskal Besnico in Nemilje, v sredo, 22. septembra, pa bo med 15. in 20. uro obiskal Orehek in Mavčiče.
S.Š.
Znani kandidati SNS
Kranj - Ugibanja o tem, za katero stranko bo na volitvah v državni zbor kandidiral kranjski župan Mohor Bogataj, so končana. Njegovo ime se je nazadnje znašlo na kandidatni listi Slovenske nacionalne stranke (za okraja Kranj I in II). Poleg njega na Gorenjskem kandidirajo še Jože Zore (Jesenice), Robert Lavtar (Radovljica I in 11), Rastislav Rastko Tepina (Kranj III in Tržič), Franc Vladimir Terseglav (Škofja Loka I in II) in Dejan Ciringer (Kamnik, Idrija).
S.Š.
Gorenjska ima velik potencial
Gospodarski minister dr. Matej Lahovnik je kandidat LDS v dveh kranjskih okrajih, od koder se je v preteklosti
njegov predhodnik, sedanji evroposlanec Jelko Kacin vedno prebil v državni zbor.
Bo še ne 33-letni minister enako uspešen?
Dr. Matej Lahovnik
V politiko ste aktivno vstopili šele aprila letos, po nekaj mesecih pa ste že eden glavnih adu-tov LDS na volitvah. Kako to komentirate?
"Ne vem, ali sem ravno eden glavnih adutov. V politiko sem
vstopil kot nestrankarski kandidat, do tedaj sem bil pogostokrat kritičen do dela te vlade. Tedaj mi je predsednik vlade dal priložnost, da nekaj tudi naredim in ne le kritiziram. V tem predvolilnem času s kandidaturo na listi LDS kažem, da podpiram vladni ekonomski program." .
Ste iz Velenja, rojeni ste na Koroškem, kandidirate pa v Kranju, Zakaj?
"Trenutno živim največ v Ljubljani. Kranj je četrto največje mesto v državi, po gospodarski moči pa je zagotovo tretje najpomembnejše regionalno središče. Kranj je zame zelo velik izziv, ker mislim, da lahko naredimo Še nadaljnji gospodarski preboj. Tu so zelo uspešna podjetja Iskratel, Iskraemeco, Sava, Goodyear in cela vrsta drugih malih in srednjih podjetij. Tako velik potencial moramo izkoristiti in v Kranju postaviti okolje, kamor se bodo
Slovenija je naša




UJ
a
a:
NtEZPLAČNI VRTCI
SU6VEIICUE HLADIM IN VELIKIM DAUŽINAM ENAKOMEREN RAZVOJ PODEŽEUA POMOČ MUUIIM KffiTOM IN SPODBUJANJE NARAVNEGA KMETOVANJA MUDIM [»OŽINAM mUPOKOJENCEM ZAGOTOVITI SOUIAH IN UČINKOVIT SOCfAlNI iMaJMU SISHM

g :
o: 8
UJ
mladi radi naseljevali, kjer bodo nova in dobro plačana delovna mesta, da bodo Kranjčani v svojem mestu radi ostajali. S pomočjo gospodarskega razvoja se bodo lahko v Kranju razvijale tudi druge dejavnosti, kot so kultura, šport, zdravstvo. Kranj ima veliko možnosti širitve tudi iz vidika prostorskih možnosti, razvoja obrtnih con na lokaciji južno od Iskratela in na Primskovem.
Kranj in njegove gospodarske razmere zelo dobro poznam iz preteklosti, saj smo zelo veliko sodelovali s kranjskimi podjetji. Tudi siceršnje razmere so mi dobro poznane. V primeru izvolitve v državni zbor se bom zavzemal za izgradnjo severne obvoznice, da se razbremeni cesta Staneta
v
Žagarja, Oldhamsko cesto in Kidričevo cesto. Zelo pomembno se mi zdi, da Kranj postane univerzitetno mesto in da bo ta univerza konkurirala ostalim univerzam v državi."
Mnogi trdijo, da Gorenjska v zadnjih letih počasi zaostaja za razvojem ostalih regij ...
"Prav zato se mi Kranj in Gorenjska zdita velik izziv. Vemo, kam teče Sava, in čas je, da obr-
nemo tok finančnih virov iz Bruslja v Ljubljano in del teh virov tudi na Gorenjsko in v Kranj. Z drugimi gorenjskimi poslanci in znotraj LDS smo se pogosto pogovarjali, daje potrebno narediti projekte, s katerimi bo Gorenjska kandidirala za sredstva iz evropskih skladov za spodbujanje podjetništva, turizma, izgradnje industrijskih in obrtnih con. Gorenjska mora biti zaradi svojega potenciala, lokacije in kadrovske ustreznosti regija, ki bo po svoji razvitosti krepko nad državnim povprečjem."
Pa recimo, da hoste izvoljeni v državni zbor in ostali "le^' poslanec. Kako nameravate vzdrževati stike z okoljem, ki bi vas izvolilo?
"če bom sedel v državnem zboru, bom v Kranju takoj odprl poslansko pisarno. Ne moreš biti dober poslanec, če nimaš dobrega stika z bazo, z ljudmi, ki so te izvolili. Mojo kandidaturo v Kranju podpira veliko gospodarstvenikov in mladih, zanje pa sploh ne dvomim, da me ne bi spominjali na volilne obljube ali na probleme, ki jih je potrebno sproti reševati." Simon Subic,
feto: Gorazd Šinik
Stojnici Združene liste
v
Skofja Loka - Kandidatka Združene liste socialnih demokratov v Škofj i Loki Mirjam Jan Blažič se bo jutri, 18. septembra, med 9. in 13. uri predstavila na stojnici na avtobusni postaji v Škofji Loki. Kandidat stranke v Selški dolini Jurij Krvina pa se bo jutri med 8. in pol deseto uro predstavil pred pošto v Selcih, med 10. in 12. uro pa pred Mercatorjem v Železnikih.	J. K.

dchu n()st-pf»^teiH?sr-ctiakost
3
Z
I
jjL
Petek. 17. septembra 2004
VOLITVE 2004 / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
Slovenska ljudska stranka
Skladen razvoj regij
Programska izhodišča Slovenske ljudske stranke je predstavil njihov kandidat
v 8. volilnem okraju Igor Draksier, župan Škofje Loke.
Lista Za podjetno Slovenijo
Finančna disciplina
V imenu liste Za podjetno Slovenije je njihov volilni program predstavil Anton Poklukar,
Igor Draksier
"Za Gorenjsko je mogoče najbolj aktualen skladen regionalni razvoj. Potrebno Je zagotoviti enakopravnost kandidiranja za evropska in državna sredstva in s tem možnost, da tudi drugi kraji, razen Ljubljane, doživijo svoj razvoj. V skladu s tem je potrebno Slovenijo razdeliti v pokrajine z jasnimi pristojnostmi in lastnimi sredstvi, sredstva občinam pa povečati za 25 odstotkov, ker so dokazano veliko boljši gospodarji od države.
Hkrati je po naš^m potrebno decentralizirati šolstvo, ki mora upoštevati gospodarske potrebe in demografska gibanja v svojem okolju. Slovenija naj postane sedež evroregije s sedežem v Ljubtjani, ki bo združevala vse Slovence, tudi zamejske.
Zavzemamo se za nižje davke za povprečnega državljana. Po drugi strani je potrebno obdavčiti nove lastnike kapitala; lastnino, ki ni v gospodarski funkciji, moramo obdavčiti. Zavzemamo se za neobdavčitev prostovoljnega dela in prispevkov za humanitai ne organizacije in gasilce. Iz nepremičninskega davka je potrebno izvzeti osnovni stanovanjski prostor za družino in otroke. Potratnost države je potrebno zmanjšati tako, da poskrbimo za večjo učinkovitost celotnega državnega aparata, izvajanje nalog državnih institucij pa je treba skrbno nadzorovati. Pri nas obstaja t.i. davek na kli-entelizem in monopol ene politične in gospodarske skupine. Te monopole je treba razbiti in jih narediti preglednejše tudi v smislu davčne politike.
Socialno državo lahko omogočimo le, če ljudem priskrbimo
V L volilni enoti za SLS kandidirajo: dr. Janez Remškar (Jesenice), Metka Pazlar (RadovUica I), Vladimir Černe (Radov^ica II), Vinko Perne (Tržič), Franci Rozman (Krai\j I in II), Franc Čebi^j (Kräiy III), Igor Draksier (ŠkoQa Loka I), Mihael Prevc (ŠkoQa Loka II), dr. Marta Ciraj (Kamnik) in Janez Podobnik (Idrya).
tehnološko in dobro plačana delovna mesta. Minimalno plačo bi morali dvigniti na sto tisoČ tolarjev, Čeprav nekatere veje industrije tega ne bodo prenesle. Toda te bodo tako ali tako počasi propadle. Nujno je treba reformirati zdravstveno in pokojninsko blagajno. Zavzemamo se, da demografske trende obrnemo tako, da ljudem damo prt)sto izbiro med različnimi sistemi pomoči. Mlade moramo spodbujati, da dokončajo študij in se redno zaposlijo, narediti pa je treba tudi projekt prvega stanovanja. Mladi družini bi morala država prvo stanovanje ponuditi praktično zastonj, seveda za določen čas.
Zadnji sklop je pravna država. Nujno je treba reformirati sodstvo, saj gre za edino vejo oblasti, kije še nismo reformirali. Sodniško delo mora postati transpa-rentno, zaostriti je potrebno odgovornost slehernega sodnika in tožilca. Natančneje je treba opredeliti tudi vlogo državnega sveta. Ne smejo biti le stranke v državnem zboru tiste, ki odločajo, kako bo država delovala. Če to zagotovimo, Še ni rečeno, da bodo ljudje zadovoljni, saj se nikoli ne ve, ali so demokratično sprejeti zakoni takšni, kot si jih želijo. V tem primeru je treba spremeniti parlament, prava možnost za to pa so vohtve."
Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič
ki kandidira v 2. volilnem okraju.
Ljudje, ki se odloČijo za samostojno dejavnost, preveč svojega časa izgubijo za to, da pridejo do denarja za že opravljene storitve. Med slabimi plačniki je žal celo država." Rešitev za to je zelo preprosta, še dodaja. "Naročilnica bi morala dobiti enak status kot ček. Če nekdo obveznosti z naročilnice ne bi izpolnil, bi bilo to enako, kot da je ponaredil ček." Poskušali bodo doseči tudi hitrejšo gospodarsko rast, predvsem s prijaznejšo zakonodajo z manj- administrativnih ovir, in razbremenitev stroškov dela. "Nenormalno visoka obreme-
Robert Poklukar
Na Gorenjskem, ki po prepričanju Antona Poklukarja ta čas stagnira, je prednostna naloga dokončanje avtoceste in cestna povezava kranjskega industrijskega bazena s cerkljansko-idri-jskim. Sicer pa so v svojem programu zapisali nekaj zelo konkretnih ciljev. Med drugim, pravi Anton Poklukar, se bodo zavzemali za dosledno spoštovanje pravil finančne discipline. "To je pogoj za nemoteno delo.
njenost plač slabi konkurenčnost slovenskega gospodarstva." Prizadevali si bodo še za zmanjšanje stroškov javnega sektorja, predvsem s povečanjem učinkovitosti v javni upravi.
"Zavzemali se bomo tudi za kulturo socialnega dialoga. Mi smo za spoštovanje dogovorjenih pravil in kolektivnih pogodb," je poudaril Anton Poklukar. Prizadevali si bodo za sprostitev in hitrejše urejanje prostorske politike, saj Gorenjska že zdaj, pravi Poklukar, zaostaja pri oblikovanju novih obrtnih
Na listi za podjetno Slovenko bodo na Gorenjskem kandidirali Robert Poklukar (Jesenice), Anton Poklukar (Radovljica I), Franc Ažman (RadovUica II), Edmund Požgaj (Krai^ I), Aleksander Bizjak (Krai\j D), Drago Debeyak (Krai\j III), Barbara Vrhovnik (Tržič), Janez Pintar (SkoQa Loka I), Jože Urbane (ŠkoQa Loka II), Mihael Resnik (Kamnik) in Marko Laharnar (Idr^a).
con. Zato bi morali biti postopki pri pridobivanju zemljišč enostavnejši. Zavzemali se bodo Še za doslednost v davčni politiki in za uveljavitev pravic davkoplačevalcev. "Pri nas pritožba ne zadrži izvršbe. Država najprej pobere svoje, in če pri tem stori napako, jo seveda prizna, a 'pacient' lahko medtem že umre. Postopki na davčni upravi se vlečejo bistveno predolgo."
S svojim programom, pravi Poklukar, ne nagovarjajo zgolj obrtnikov in podjetnikov. "NaŠ ciljni volivec je vsak, ki razmišlja podjetniško." Večjo pozornost namenjajo tudi mladim, predvsem v skrbi za povečanje njihovih zaposlitvenih možnosti. "V Sloveniji vsako leto pridelamo petsto 'delovnih invalidov', starih devetnajst let, ko recimo izobrazimo čez sedemsto frizerjev, potrebujemo pa jih dvesto. Zato bi bilo treba izdelati jasno strategijo, katere kadre sploh potrebujemo." Uvedli bi spodbude za mlade, ki bi se odločili za izobraževanje za naravoslovno tehnične poklice, in sicer s štipendiranjem in ugodnimi posojili za študij, razen tega bi imeli prednost pri dodelitvi študentskih sob in pomoč države pri prvi zaposlitvi.
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
imiGLAS'
Zeleni Slovenije
Voda ni neomejen vir
Volilni program stranke Zeleni Slovenije je v našem uredništvu predstavil kandidat
Daniel Kovačič iz Kamnika.
v

0 %
1
Daniel Kovačič
Kraiy - Daniel Kovačič se bo
ob morebitni izvolitvi v parlament zavzemal, da se postavijo prioritete nacionalnega pomena in te postanejo okvir dela parlamenta in vlade. V parlamentu pa mora biti dosežen konsenz o usmeritvah, ki tako ne bodo več predmet raznih referendumskih
manipulacij. V državi se je treba dogovoriti, kaj je trenutno najbolj potrebno za njen razvoj: če je denimo to turizem, potem jih podprimo s konkretnimi programi in jih uresničimo, če na primer v kmetijstvu in bio predelavi, potem kmetovalcem nudimo realno
podporo, zagotovimo ugodne
<
kredite, pomagamo pri izvozu v druge države. V zvezi z vprašanji mladih, natalitete in mladih družin Daniel Kovačič ugotavlja, da je treba poskrbeti za gradnjo neprofitnih stanovanj (ne pa da z njimi profitirajo gradbinci), tako da bo lahko mlada družina glede na svoje dohodke plačevala toliko, kot objektivno zmore. Kaj denimo pomaga posojilo za 30 let, če mesečno odplačilo dolga znaša 70 do 80 tisočakov, zlasti če je eden od članov še nezaposlen. Ustvariti moramo pogoje, da se bodo mladi starši lahko odločali za večje družine. Velik pomen program stranke Zeleni Slovenije namenja ekološkim vprašanjem. Daniel Kovačič govori o tem, da
Na listi Zelenih Slovence na Gorei^skem kandidirajo nasledili kandidati: Aleksander Čeh (Jesenice), Ana Marya Kovač (Radovljica), Mirana Follens (Tržič, Idrya), Daniel Kovačič (Kranj, Kamnik), Dušan Mere (Krai^), Špela Omerzel (Škofja Loka).
Predstavitve kandidatnih list
Kraiy - Danes objavljamo prve predstavitve kandidatnih list, drugi krog predstavitev smo opravili včeraj in jih bomo v naslednji številki. V torek, 21. septembra, ob 16. uri bomo tako v uredništvu Gorenjskega glasa opravili že trc^i krog predstavitev. Tokrat so na vrsti naslednje kandidatne liste: Stranka mladih Slovenye, Liberdna demokra(^a Slovence, Republikanci Slovenye, Stranka slovenskega naroda in Združena lista socialnih demokratov. Njihove predstavitve bodo objavljene 24. septembra. V zadnjem, četrtem krogu bodo na vrsto prišle še preostale kandidatne liste: Stranka ekoloških gibanj, Slovenija je naša. Združeni za samostojno Slo-venyo - Združeni, Slovenska demokratska stranka. Demokratska stranka upokojencev Slovence in Slovenska nacionalna stranka. Predstavitve bodo opravljene 23. septembra ob 16. uri. S^.
stranka v preteklosti ni bila razbita le zaradi notranjih nesoglasij, pač pa tudi zaradi zunanjih botrov, ki sojo želeli odstraniti s političnega prizorišča. Sam je bil v času ponovne konsolidacije Zelenih Slovenije generalni sekretar in je skupaj s sodelavci veliko vložil v to, da so ponovno na političnem prizorišču. V svojem programu med drugim govori o strateškem pomenu vode, češ zaradi vodnih virov bodo v svetu še vojne, pa naj se sliši še tako pretirano. V Sloveniji pa smo še kar prepričani, da se kopamo v vodnih virih, ne zavedamo pa se, kako z raznimi strupenimi snovmi brezglavo zastrupljamo podtalnico. Meni, daje treba starejšo generacijo opozarjati na te probleme in ji svetovati, mlade pa vzgajati, da z odnosom do okolja že odraščajo. Zeleni Slovenije pa že sedaj opozarjajo na lokalne onesnaževalce in druge probleme, značilne za posamezne kraje. V parlamentu je treba doseči premik pri nerešenih okoljskih vprašanjih, zagotoviti, da se ekonomija in ekologija srečata v enakopravnem položaju, se odločiti za dogovorno ekologijo. Kot pravi Kovačič, se Zeleni Slovenije zavedajo, da zastarelih industrij in opreme ni mogoče zamenjati čez noč, treba pa se je dogovaijati o programih, izdelati projekte in iskati rešitve za odpravo problemov na tem področju. Zakaj ravno gorenjsko območje potrebuje poslanca, ki je član Zelenih? Zaradi posebnosti te pokrajine, denimo zaradi hribov, ki imajo vse več obiskovalcev in onesnaževalcev. Zato nam dajte možnost, da na pravem mestu, torej v parlamentu poženemo kolesje, ki lahko omogoči premik miselnosti v našem prostoru, pravi kandidat Zelenih Slovenije.
Danica Zavri Žlebir
Glas žensk Slovenije, Zveza za Primorsko, Zveza neodvisnih Slovenije in Nova demokracija Slovenije
Slovenija, zbudi se
Slovenijo bomo gradili na sporazumevanju in sožitju, pravi kandidatka na kranjskem območju Danica Kokošar.
Danica Kokošar
"Z našim volihiim programom žehmo pozitivno vplivati na dogajanja v slovenski politiki in gospodarstvu," pravi o programu liste Danica Kokošar iz Kranja, ki bo kandidirala v 4. in 5. okraju.
"Smo zagovorniki enakopravnosti vseh državljank in državljanov, zato morajo imeti ljudje enake možnosti. Prihodnost Slovenije bomo gradili na sporazumevanju in sožitju, ne glede na poUtič-no pripadnost, starost, spol in versko prepričanje. Večjo pozornost in družbeno podporo bomo namenili mladim, zlasti mladim družinam, saj na njih temelji razvoj Slovenije in Evrope. Ker na mladih svet stoji, moramo zaustaviti večletno padanje rodnosti. Zavzemah se bomo za hitrejšo gospodarsko rast, za nova delovna mesta in za podporo manjšim in srednjim gospodarskim družbam. Prihodnost slovenskega go-
spodarstva je še posebej v panogah, ki temeljijo na znanju, na visoki tehnologiji in na višji stopnji dodane vrednosti, vendar brez škode za okolje in prostor. Smo zagovorniki razbremenj evanj a plač in spremenjene davčne politike, ki naj bolj obremeni dobiček in premoženje, za nekatere gospodarske panoge in nova podjetja pa naj se uvedejo olajšave. Previdni bomo pri prodaji podjetij, bank in zavarovalnic tujcem, hkrati pa bomo podpirali tista tuja vlagala, ki bodo uvajala novo proizvodnjo s čisto tehnologijo ter zagotavljala nova delovna mesta. Eden izmed temeljnih ciljev naše koalicije je uravnotežen razvoj Slovenije, ki bo temeljil na regijah. Te morajo dobiti skupaj z občinami in krajevnimi skupnostmi več pristojnosti. Naš cilj je racionalna in učinkovita državna uprava in lokalna samouprava, pokrajine pa morajo biti sposobne za vključevanje v evropski prostor. Za našo koalicijo je bistvena pravna država, ki bo spoštovala zakone, človekove in socialne pravice svojih državljanov. Smo za takojšnje ukrepanje zoper korupcijo, khentelizem in mafijske združbe. Takoj je treba začeti preprečevati podkupljivost na vseh področjih, uvesti stalen nadzor nad zakonitostjo dela državnih organov in povečati spoštovanje pravne države. Ljudem ponujamo možnost izbire drugačne politike, zato jih pozivamo s sloganom Slovenija, zbudi se!" je povedala Danica Kokošar.
Jože
»
V prvi volilni enoti bodo kandidirali Monja Bolte (Jesenice), Miloša Kos Ovsenik (Bohii\j, Bled, Radovljica), Danica Kokošar (4, in 5. okraj Krai\j^, Konrad Pižorn (6, in 7. okraj Kranj in Tržič), Zorica Skorc (Škofja Loka in Kamnik), Katarina Podnar (SkoQa Loka) in Jože Janež (Cerkno, Idrija)
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik
Uredništvo
novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklav-čič, Renata Škrjano, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar
4
Tehnični urednik
Grega Rajnik
Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik
Lektorica
Marjeta Vozlič
Vodja komerciale
Mateja Žvižaj »
Vodja marketinga
Petra Kejžar
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih
in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Red-
f
ne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za september: 2.000 SIT, tretje četrtletje: 6.500 SIT, drugo polletje: 13.300 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
t. .	rli


I''-.
GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
GORENJSKA / info@g-glas.si
Petek, 17. septembra 2004
Ni posluha za razvoj
Jesenice - Jeseniška občina si prizadeva, da bi komunalno opremila še drugi del poslovne cone na Jesenicah in prihodi^e leto v Črni vasi pri Blejski Dobravi. Na julijskem razpisu za državna sredstva so bili po mnenju župana Borisa Breganta neupravičeno zavrnjeni.
"Razpisna komisija je napačno razumela popolnoma jasno gradivo, da nadaljujemo gradnjo Poslovne cone Jesenice, pri čemer je glavni objekt povezovalna cesta od vzhodnega priključka na avtocesto do zahodnega. Šteli so, da.gre za veČ poslovnih con in da ne izpolnjujemo razpisnih pogojev," razlaga župan. Na jeseniški občini se še odločajo, ali naj sprožijo upravni spor proti državi, ker ne želijo, da bi sodišče razveljavilo celotni postopek, kar bi škodilo tistim, ki so na razpisu uspeli. Pri tem so pogrešali predvsem možnost posvetovanja, če je potrebno prijavo kakorkoli dopolniti.
"Državi želimo dopovedati, da se k razvoju tako ne pristopa. Imamo sposobno ekipo sodelavcev, ki znajo pripraviti precej zahtevno dokumentacijo. Država bi morala skrbeti, da se Čim več naredi, da imajo občine Čim veČ možnosti, kajti rešil nas bo samo gospodarski razvoj. Ta pa je možen, če bomo nudili res dobre pogoje tistim, ki so pripravljeni delati, ne samo prodajati in vrteti denar," je kritičen župan ob priporočilu, naj se prijavijo na razpis januarja prihodnje leto, ker je dokumentacija sicer povsem v redu.
Projekt je vreden 960 milijonov tolarjev, od česar so si obetali okoli 500 milijonov nepovratnih državnih sredstev, ostalo pa bi pokrili iz občinskega proračuna. S tem bi urejanje jeseniške poslovne cone na okoli 20 hektarih infrastrukturno zaključili. Nepovratna državna sredstva so tu ključna, sicer je zemljišče za vlagatelje predrago, Če želijo pritegniti predelovalno industrijo z visoko tehnologijo. Neugodna je tudi neodločnost, spet države, da bi opuščena zemljišča železarne prenesla na lokalno skupnost.
Sedanji zaplet, na katerega ob skrbni pripravi prijavnih dokumentov res niso računali, povzroča težave v načrtu porabe za to rezerviranega denarja. Verjetno časovno zamika v prihodnost vlaganja na Jesenicah in naprej v Črni vasi, kjer bodo prav tako imeli prednost vlagatelji s proizvodnimi dejavnostmi.	Mendi Kokot
Vabljeni v Davčo
DavČa - Turistično društvo Davča in Upravna enota Škofja Loka v nedeljo, 19. septembra, vabita na odprtje pešpoti po Zgori\ji Davči. Pohodniki se bodo ob 10. uri izpred gostilne pri Jemcu odpravili proti Zgornji Davči. Po uri in pol hoda bodo prišli k Davškim slapovom, kjer bo uradno odprtje poti. Na poti se bodo okrepčali pri JoŠkovcu, pri Okrepčevalnici Cumar pa bodo domačini prikazali stara opravila, povezana s predelavo lanu. Pot bodo nadaljevali proti Osojni Davči do glavne ceste, si ogledali Še cerkev in se vrnili do Jemca.	B. B.
Zbor mobiliziranih Gorenjcev
Krai^j - Člani Združenja mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko ■ 1943 - 1945 iz Kranja, katerega člani so še živeči mobiliziranci in njihovi svojci, se zberejo vsako leto na občnem zboru. Letošnji bo v petek, 17. septembra, ob 16. uri v dvorani 14 Mestne občine Kranj.	J. K.
Koča na Blegošu je prenovljena
v
Skofja Loka - Po lanski elektrifikaciji priljubljene koče na Blegošu so pri Planinskem društvu Škofja Loka letos poskrbeli še za temeljito obnovo etaže za obiskovalce. Zaključek del bodo s priložnostno slovesnostjo proslavili jutri, v soboto, ko bodo ob 17. uri pripravili tudi priložnostni program. "	V. S.
Turistični kraj bo lepši
Naklo - Ob bencinski črpalki v Naklem je zrasel sodoben objekt, ki bo namenjen za turistično gostinsko dejavnost. Kot sta povedala Tanja in Aleš Koka^, imata v najemu manjšo stavbo Turističnega društva Naklo z bifejem. Ker ni bilo možno širiti gostinske dejavnosti, sta se odločila za skupno naložbo z Občino Naklo. Slednja je zagotovila zemljišče in se s pogodbo zavezala za oddajo stavbe v dolgoročni najem. Objekt so začeli graditi januarja 2004, predvidoma sredi novembra pa ga bodo odprli. V pritličju bo pisarna, kjer bodo na voljo informacije in gradivo za turiste. Spodaj bo tudi gostinski lokal za kadilce. Nekadilcem bo namenjena restavracija v zgornjih prostorih. Imeli bodo svojo kuhinjo, zato bodo zaposlili kuharja in še kakšno natakarico. Mlada podjetnika upata, da se bo naložba z lastnimi sredstvi in posojilom izplačala, saj je obisk lokala ob glavni cesti dober. Pridobitev bo veliko parkirišče, ob katerem bo spodnja terasa. Tako bo ta del kraja lepši in bolj urejen, kot je bil doslej.	S. S.
Milijone bodo terjali nazaj
Približno 40 slovenskih občin bo moralo (ali pa so že) po odločbi ustavnega sodišča vrniti zaračunano nadomestilo
za stavbna zemljišča.
Kraixj - Ustavni spor je sprožilo več (javnih) podjetji, med i\jinn Elektro, Telekom, Dars in druga. Po razpolož^ivih podatkih je občin, ki naj bi neupravičeno zaračunavale nadomestilo za stavbno zem^išče, na Goreiyskem le šest - Jesenice, Jezersko, Preddvor, Železniki, Radov^ica in TržiČ. Odgovorni se sprašujejo, kako pokriti izpad in kje dobiti druge izvirne prihodke. Večina razmišlja tudi o protitožbi.
V pravni službi Družbe za avtoceste Republike Slovenija
{Dars) zagotavljajo, da imajo odprte terjatve le do občine Jesenice. "Po odločbi ustavnega sodišča so bili sprejeti občinski odloki (v več slovenskih občinah, op. p.) v nasprotju z ustavo. To pomeni, da nam morajo denar vrniti. V primeru Jesenic
Maja Fišinger. Z občinami so se dogovorili za vsaj delni ali tudi celotni odpis obresti. Na problem je distributer električne energije opozarjal več let, a manjše občine odloka niso želele spremeniti, Še dodaja svetovalka.
v
v občini Železniki so odločbo ustavnega sodišča sprejeli kot
dvema mesecema. To je čisti znesek zaračunanega nadomestila, z obrestmi bi morali plačati še enkrat več. "V postopek pritožbe se ne bomo spuščali, saj tudi to veliko stane, za nas pa je že 100 tisočakov velik denar," nam je povedal župan Milan Kocjan, ki skrbi za zgolj 100 milijonov tolarjev vreden občinski proračun. "Najhuje je, ko nam vladne službe svetujejo, da naj si zagotavljamo lastna sredstva, ko pa to storimo, je pa neustavno. Izpad nadomestila bomo čutili tudi v naslednjih letih," še pravi župan, ki pa bi ob morebitni ovržbi odločbe sodišča zahteval denar nazaj.
Šest gorenjskih občin naj bi vrnilo (ali pa so že) nadomestila za stavbna zemljišča podjetjem, ki opravljajo javno službo. Prav lahko pa se zgodi, da bodo ta podjetja morala denar ponovno vrniti občinam.
gre za 15 milijonov, kar po našem mnenju za tako občino ne bi smelo predstavljati večjih težav," nam je povedal Borut Godec iz službe za poslovno komuniciranje na Darsu. Nekaj neformalnih pogovorov so s predstavniki občine že opravili, a do rešitve še niso prišli.
V Elektru Gorei^ska zahtevajo vračilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od peüh občin. Jezersko, Preddvor, Železniki, Radovljica in Tržič. "Gre za različne zneske, od 1,4 do 22,8 milijona tolaijev, znesek pa sta do sedaj občini Preddvor in Jezerko že vmih, delno tudi občini Radovljica in Tržič," nam je povedala svetovalka uprave
udarec za občinski proračun. Elektru Gorenjska bodo morali vrniti dobrih 21 milijonov tolarjev, s katerim pa so se že dogovorili za plačilo naslednje leto in tudi o odpisu obresti. "Vsekakor pa se bomo pridružili protestu prizadetih občin proti vladi. Prepričani smo, da vladni urad za lokalno samoupravo ni opravil svoje osnovne funkcije, to je pomoč in svetovanje občinam, saj bi nas morali opozoriti na možni črni scenarij, ki se je žal zgodil," nam je povedal župan Mihael Prevc, ki dodaja, da bi dolg morala poravnati država s finančno izravnavo.
Dolg 2,15 milijona tolarjev je občina Jezersko plačala že pred
"To je najboljša naložba za državna podjetja, saj tako visokih obresti ne morete dobiti v nobeni banki," odločbo in posledično vrnitev nadomestila komentira preddvorski župan Franc Ekar. Meni, da so občine objektivno upravičene do nadomestila, saj so zemljišča pod daljnovodi neuporabna. Elektru in Telekomu so ali bodo morali vrniti kar 40 milijonov tolarjev. "Vračati moramo iz novega proračuna, ki šteje zgolj 350 milijonov, zato si lahko predstavljate, da je to za nas katastrofa," razlaga Ekar, ki je jezen na vladne službe, saj jih občina obvešča o odlokih, pa te vendarle ne opravijo nadzorne vloge.
"O našem dolgu Elektru smo izvedeli iz časopisov. Elektru nismo ničesar zaiačunali neupravičeno, saj smo jim račun izstavili za poslovne prostore. Ker so v njih pred časom preselili del javne infrastrukture, bi jim morali zaračunati nekaj deset tisočakov manj," nam je razložil Izidor Jerala iz občine Tržič. Tudi letos so jim po pomoti izstavili previsok račun, a so se z Elektroni Gorenjska že dogovorili. V tem primeru naj bi šlo za malomarnost distributerja, ki .bi moral na občino sporočiti spremembo namembnosti prostora.
V	občini Jesenice zaračunavajo Darsu nadomestilo za objekte ob avtocesti, kjer izvajajo dobičkonosno dejavnost! "Iz časopisov sem izvedel, da naj bi občina morala plačati dobrih 15 milijonov tolarjev, čeprav nismo prejeli nobenega tovrstnega zahtevka Darsa," nem je povedal jeseniški župan Boris Bregant in dodaja, da jim je Darsova pravna služba razložila, da je Ustavno sodišče razveljavilo odloke nekaterih občin, katerim so morali plačevati nadomestilo, in bo tako tudi v primeru Jesenic. Župan meni, da Dars prehiteva po desni. Lahko se tudi dogodi, da država razveljavi vse tovrstne odloke lokalnih skupnosti. "če država občini odvzame pravico za pobiranje nečesa, kai-ji je prej naložila kot obvezo, potem mora to nadomestiti, sicer ne bo razvoja. Nevarnost pri tem je, da ob pomanjkanju denarja občinam zmanjša sredstva, kar nedvomno pelje v revščino lokalnih skupnosti."
V	občini Radovljica kljub sprejetemu občinskemu odloku leta 2001 sprememb in s tem zaračunavanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča niso uresničevali. "Tako kot ostale pravne osebe bi morala tudi državna podjetja plačati nadomestilo," nam je povedala Manca Šetina Miklič iz občine Radovljica. Zakaj jih torej Elektro Gorenjska uvršča med dolžnike?
Občine bodo zaračunana nadomestila morala vrniti, s pritožbo bodo denar morda dobila nazaj, večina pa se lahko tudi tolaži, da je bila odločba ustavnega sodišča sprejeta 1. aprila. Morda, morda gre le za šalo.
Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič
Dvorano na Primskovem bodo prenovili
Projekt je vreden blizu 200 milijonov tolarjev, v krajevni skupnosti pa računajo na polovično pokritje
iz občinskega proračuna.
Kranj - Predsednik sveta krajevne skupnosti Primskovo Slavko Erzar in arhitektka Mojca Ačkun Andrič iz Unisoft trade Domžale sta v ponedeljek predstavila idejni projekt prenove doma krajanov, po katerem naj bi društva dobila delovne prostore v severnem delu stavbe, odkupljenem od Mercatorja, dvorana pa bi s korenitimi posegi večnamensko poslanstvo. Nedvomno gre za dokaj smel projekt, ki naj bi ga tudi ob izdatni Hnančni podpori mestne občine Kranj po etapah uresničili v letih 2005 in 2006.
Primskovo sodi med največje in najbolj razvite kranjske krajevne skupnosti. Dom krajanov, ki so ga domačini v povojni zagnanosti udarniško zgradili, so zdaj sicer uspeli lastninsko doreči, vendar pa je kljub vsakoletnim vlaganjem in skrbnemu vzdrževanju zastarel, tako da je za namene, ki jih narekuje sodobni čas, neprimeren. Spomnimo samo na izjemno dobro obiskane predstave Špas teatra, ko se gledalci stiskajo na. neudobnih stolih, postavljenih na ravni podij, prikrajšani tudi za do-
ber pogled na oder. Ali pa številna krajevna oziroma kar kranjska kulturna in druga društva, ki v utesnjenem domu težko "dihajo".
Medtem ko Mercator trgovino v domu krajanov ohranja, pa je obsežne skladiščne prostore na severnem delu objekta krajevni skupnosti pripravljen prodati. "To je bila bistvena osnova za naše razmišljanje, kaj in kako z domom naprej. In ko se je s sprejetjem novih prostorskih ureditvenih pogojev za Kranj tudi zaradi naših zahtev sprostil
prostor ob domu sprostil obsežne poslovno stanovanjske gradnje ter je predvidena aleja od , šole, mimo doma do cerkve, so zaradi nove kakovosti rabe prostora razmišljanja dobila dodaten polet," je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Primskovo Slavko Erzar.
Idejni projekt prenove doma krajanov so izdelali v Unisoft trade Domžale, s katerimi je sodelovala tudi domača arhitektka Katarina Čehovin. Projekt so v ponedeljek javno predstavili. "Stroški prenove so ocenjeni na 192 milijonov tolarjev in so zgolj za krajevno skupnosti seveda previsoki. Ker pa naj bi dvorana ostala večnamenska, tako za gledališke predstave, koncerte kot družabne in druge prireditve, smo v mestni občini Kranj dobili zagotovilo, da bo polovico denarja za prenovo
prispevala občina, naš delež pa bomo konstrukcijsko dorekli do konca leta. Delali bi začeli spomladi prihodnje leto, končali pa do oktobra 2006," je še povedal Slavko Erzar.
Mojca Ačkun Andrič pa je idejni projekt prenove doma podrobneje predstavila. Spremembe so predvidene že v vhodni avli z gostinskim delom, pri sanitarijah in garderobah, v dvorani pa najkorenitejše na tleh. Podest naj bi bil med predstavami rahlo dvignjen, med drugimi prireditvami pa zravnan. V dvorani in na balkonu naj bi bilo 350 sedežev, dodatnih ob straneh lahko še 30. Društva naj bi dobila prostore, celo manjšo dvorano, v dokupljenem severnem delu doma, tako da bi bil prostor za odrom res namenjen samo za priprave na predstave.
Helena Jelovčan
Petek, 17. septembra 2004
GORENJSKA / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 5. STRAN
sir brez prevare
Gartnerjevi delajo pravi bohinjski sir z imenom planšarski sir. Dobra tona sira letno. Dolga pot do dovoljenj.
Studor - Bohinjski sir je bil v preteklosti /a Boh1i\j tako samoumeven kot tamkajšnje jezero. In kmetom še na misel ni prišlo, da bi pod tem imenom prodajali uvožene sire, kar se dogaja zadnja leta. Pravega bohii\jskega sira je malo, saj bohii\jski kmetje mleko prodajajo v Vipavo, tamkajŠi\ja mlekarna pa ga vozi od drugod. Četrto leto pa pri izdelavi sira^ ki zasluži ime bohinjski sir, vztraja Gregor Gartner, po domače Odoli^jekov Gregor.
Na letošnjem bohinjskem Kravjem balu je bila njegova stojnica dobro obiskana. In vsi, ki so si zaželeli pravega bohinjskega sira, so ga pri njem tudi dobili, ne da bi pri tem imeli občutek, da so kupili mačka v žak-Iju. Kajti na nekaterih stojnicah so pod tem imenom prodajali tudi sire, ki z bohinjskim nimajo nič skupnega. Gartner je na planini ViSevnik pasel živino in sirani že pri trinajstih letih in dolga leta s konjem oskrboval dom na Velem polju. Potem je delal v sirarni v Srednji vasi, kjer bi verjetno še bil, če se ne bi zgodilo, da so ostali brez plač. Pred dobrimi štirimi leti seje zato odločil, da gre na svoje. V hlevu ima trinajst krav in konja. Poleti je pasel živino in siraril na planini Laz in naredil dobre pol tone
planšarskega sira, sir z imenom bohinjski sir namreč izdeluje si-rar Andrej Čurk.
"To je res pravi bohinjski sir, saj pri izdelavi uporabljam le mleko svojih krav, nič uvoženega mleka od drugod. Držim se starega recepta, zato je sir narejen iz nepasteriziranega mleka, brez dodatkov, na primer barve, in brez umetnega kalcija, mleku dodam le sirilo. Iz trinajstih litrov mleka dobim kilogram planšaj skega sira,'ki mora pri 22 stopinjah Celzija zoreti najmanj dva meseca. Sir je lepe rumene barve, ima močan vonj in izrazit okus," je povedal Gartner, ki že tri leta ureja dovoljenja za sirarno in prodajo v trgovinah. Zdaj namreč sir čez poletje prodaja na planini, druge mesece pa na domači kmetiji v Studoru. "Kar
Gregor Gartner v svoji zoninicl sira
naprej manjka kakšen papir. Občutek imam, da bi sanitarna inšpekcija rada prehitela Evropo in njene zahteve. Ker Še nimam dovoljenj, tudi ne moreni povečati siraine in zgradili mlekarne. Pridobitev dovoljenj me je doslej stala že več kot 2 milijona." Gartner letno naredi dobro tono sira in zanj porabi okrog 2 tisoč litrov mleka. Manjši hlebci sira tehtajo okrog 1 kilogram, veliki hlebi pa tudi 20 kilogramov. Ki-
logram planšarskega sira stane v dolini 1800 tolarjev, v planini 2500 tolarjev. Poleti mu v Lazu pomagata tudi štirinajstletni sin Matevž in dve leti mlajša hčerka Lucija. Gartner pravi, da o njegovem siru ni treba dvomiti, saj ga izdeluje izključno iz domačega, bohinjskega mleka. NiČ uvoženega. In nobene prevare. Bohinjski sir iz bohinjskega mleka.
Renata Škrjanc
Končati začete naložbe
Vodenje Komunalnega podjetja Tržič je prevzel Florijan Bulovec, ki si je prve izkušnje o komunali nabiral v Kranju.
Tržič - Kot je povedal novi direktor tržiškega podjetja, ga je bo^ mikalo delo v praksi od ponujene službe v Gospodarski zbornici Slovenije. Zaenkrat se ukvarja predvsem z uresnicevaiyem naložb, ki jih je zapisalo v letoši\ji načrt dela prejŠi\je vodstvo. Število zaposlenih namerava ohraniti.
Prejšnji direktor Komunalnega podjetja Tržič Jury Peternelj se je letos upokojil, zato je skupščina imenovala novo vodstvo. Od začetka septembra 2004 je direktor Florijan Bulovec, ki je pet let vodil Komunalo Kranj, nato pa je bil štiri leta direktor Komunalne zbornice Slovenije. Za prihod v Tržič se je odločil zaradi ukinitve te zbornice in prenosa njenega dela v Gospodarsko zbornico Slovenije. Raje kot za ponujeno službo v zbornici se je odločil za prijavo na razpis Komunalnega podjetja Tržič, na katerem je bil uspešen.
"Kot direktor Komunale Kranj sem se večkrat sestajal z direk-
torji drugih komunalnih podjetij z Gorenjskega. Delo in probleme teh podjetij sem zasledoval tudi v zbornici. Zato nikakor nisem prišel v povsem tuje okolje. Veseli me, da sem podjetje prevzel v dobrem stanju. Velika prednost je, daje v lasti ene občine, s katero je prejšnje vodstvo dobro sodelovalo. To želim nadaljevati, obenem pa nadgraditi dosedanjo vizijo razvoja. Ekipa 62 zaposlenih, v kateri je tudi gradbena skupina, mi to omogoča. Nadomestiti bo treba le nekaj delavcev, ki bodo kmalu odšli v pokoj. Če bodo našemu podjetju zaupali investicijo v centralno čistilno napravo, pa bo potrebna celo ši-
Florijan Bulovec, direktor KP Tržič
ritev," je povedal Florijan Bulovec za bralce našega časopisa.
Novi direktor se trenutno ukvarja z dokončanjem že začetih naložb in drugih načrtov za leto 2004. Za obnove vodovodov
tudi v Tržiču primanjkuje denarja, zato opravljajo le nujna vzdrževanja. Kanalizacijsko omrežje dograjujejo v Kovorju in Križah ter ob Kranjski cesti v Tržiču. Na centralni deponiji odpadkov gradijo dovozno cesto ob ograji. Prihodnji teden bodo postavili še tri nove ekološke otoke v naseljih. Novembra bodo začeli z obnovo opornega zidu na pokopališču v Tržiču, pripravljajo pa se tudi na zimsko vzdrževanje cest. Za slednjo delo iščejo primeren plug za pločnike. Kot je ocenil direktor Bulovec, bo velik zalogaj izgradnja centralne čistilne naprave. Ker bo z njo treba povezati še kanalizacijsko omrežje, bo treba pridobiti za naložbo tudi nepovratna sredstva. Seveda bo najprej treba pridobiti zemljišča za postavitev nove naprave.
Stoj an Saje
Vzorčno hišo že gradijo
Prvi od 19 dvojčkov v naselju Zali rovt nad Tržičem vztrajno raste. Kmalu prevzem stanovanj v prizidku nekdanje šole
Tržič - Na prostoru, kjer je stala tržiška osnovna šola, nastaja novo stanovanjsko naselje. Tam pospešeno gradyo komunalne napeljave in dovozno cesto, ob kateri že raste vzorčni objekt.


Sodobnejši prizidek je edini del šolskega kompleksa na Zalem rovtu, ki ga niso porušili. V njem so uredili osem različno velikih stanovanj, ki jih v teh dneh dokončujejo. Po tehničnem pregledu stanovanj in izdaji upOr rabnega dovoljenja zanje bodo ključe predali stanovalcem, ki so se odločili za nakup. Večina stanovanj je namreč že prodanih, zato kupci željno pričakujejo vselitev, je povedal Zdenko Kopriva iz grosupeljskega gradbenega podjetja Sikom.
Ob njegovi prisotnosti smo si ogledali začetek gradnje nove soseske Zali rovt nad Tržičem, kjer bo ob stavbi s stanovanji 19 dvodružinskih hiš. Zazidalni načrt predvideva objekte dveh velikosti; večje s 175 kvadratnimi metri stanovanjske površine in
manjše s 125 kvadratnimi metri. Manjšo vzorčno hišo je podjetje že začelo graditi. Pod streho naj bi bila začetek novembra, hkrati pa pripravljajo temelje in napeljave za sosednji dvojček. Po rušenju starih stavb začetek poletja so se lotili recikliranja materialov, ki jih bodo delno uporabili pri komunalnem urejanju zemljišča. Meteorna in fekalna kanalizacija sta že zgrajeni. Končujejo tudi vodovod in plinovod. V prihodnjih tednih bodo napeljali še električno in telefonsko omrežje ter kabelsko televizijo. Do jeseni bo narejen spodnji ustroj dovozne ceste skozi naselje, ki bo priključena na ljubeljsko cesto.
"Vzorčna hiša bo zaenkrat služila za ogled. Nato bomo gradili izbrane stavbe izključno za zna-


h
L
A.




V-

•n

-iJv.
m









— f


4
• »i A
F
hc-






C;

M'


S*-'
«r.,^ m




• A /
r

A L ' ••


r.









Äii. i,
- '^jr

v*-'": •



. f
-A'
-■x
IV- -



.-'V.



Bi

. s.

•


'-A
'-T.T




^^-i

i




^ ' - I'^:.:lui'jjL - • «

i :

« V v' *	«»s^
.>. . s ' - ^ <. i r

A

• \
v

'v,	-»»-jf



< • .
• T» v


/ • .

Na prostoru nekdanje OŠ Zali rovt raste vzorčna dvodružinska hiša.
ne kupce. Ob naročilu bo treba plačati le manjšo rezervacijo. Po ogledu stavbe v podaljšani III. gradbeni fazi bo moč zahtevati odpravo morebitnih pomanjkljivosti in skleniti pogodbo, v kateri bodo določeni plačilni pogoji. Vrednost manjše stavbe z zemljiščem, komunalno opremo in ureditvijo okolice ocenjujemo na
132.500 evrov, večje stavbe do omenjene faze pa 163.000 evrov. Vsak kupec bo dolžan sprejeti tudi Pravilnik za prijetno bivanje v naselju Zali rovt. Z upoštevanjem pravil vedenja v naselju želimo bodočim prebivalcem omogočiti visoko kvaliteto bivanja v lepem naravnem okolju."
Stoj an Saje
KOMENTAR
Helena Jelovčan
Denar je, projektov ni
Projekti so, denarja ni, je v torkovem Gorenjskem glasu zapisal kolega, ki "pokriva" jug Gorenjske. No, v edini gorenjski mestni občini je letos ravno drugače. Denar ostaja, ker ni projektov. Nekaj jih je obletalo zaradi objektivnih razlogov, največkrat zaradi teiav pri pridobivanju zemljišč, nekaj pa tudi, kot je samokritično priznal direktor kranjske občinske uprave Ivan Hočevar, po krivdi uradnikov. Pa ne, da se vse globlja nesoglasja med lupanom Mohorjem Bogatajem, ki mu vnema opazno pojenjuje, in mestnim svetom te pozna tudi v delu občinske uprave?
Kakorkoli ze, šolski projekti bodo i' drugi polovici dohiteli tisto, kar Še ni bilo izpeljano v prvi. Slabše je na kulturi; župan je umaknil predlog za nakup večjega dela Elitine stavbe ob Prešernovem gledališču, ki naj bi jo zasedel sklad ljubiteljske kulture, deloma pa gledališče, kot se neuradno govori zato, ker naj bi občina stavbo plačala s stanovanjskim denarjem, kar se mestnim svetnikom ni zdelo pošteno. Tudi denar za projekt nove stavbe osrednje knjižnice je ostal neporabljen, kot je pojasnil župan zato, ker ministrstvo za finance še ni dalo soglasja za sofinanciranje gradnje knjižnice "na ključ". Na zdravstvu se je zamaknila gradnja prizidka k zdravstvenemu domu v Kranju, zataknilo se je pri gradnji komunalne infrastrukture na prostoru nekdanjega Inteksa, zamaknila komunalna ureditev Vog v Britofu in še marsikaj bi lahko našteli.
Mestni svet je prejšnji teden sprejel rebalans (popravek) letošnjega občinskega proračuna, ki se na prihodkovni strani povečuje na slabih 8,5 milijarde tolarjev oziroma za 436 milijonov tolarjev, na odhodkovni pa le za dobrih 106 milijonov tolarjev. Razlogov za rebalans naj bi bilo veČ; uskladitev finančnih načrtov krajevnih skupnosti z realno pričakovanimi prihodki, zagotovitev denarja za odkup stavbe ekonomske šole pri Prešernovem gaju in vključitev skoraj 182 milijonov tolarjev lanskega dobička javnega podjetja Komunala.
Tako kot nad dobičkom Komunale, bi se kranjska občinska uprava morala zamisliti tudi nad obiljem denarja, ki ga kaže "zapraviti" v dobro ljudi. Na to je opozoril tudi predsednik odbora za finance Alojz Potočnik, ki je izračunal, da občina kar 45 odstotkov proračunskih prihodkov ustvari iz lastnih virov (nedavčni prihodki že presegajo 30 odstotkov) in da je v proračunu od 34 do 40 odstotkov denarja "prostega", namenjenega za investicije, razvoj. Pomeni, da razlogov za tarnanje ni, da je treba pljuniti v roke, izdelati projekte in jih tudi udejanjiti.
Slovesnost v Komendi
Komenda - V občini Komenda bodo danes sklenili enega glavnih projektov iz letošnjega gradbena poletja. Ob 17. uri se bo namreč pred križiščem Pri Kralju začelo slovesno odprtje prenovljene, skoraj kilometer dolge Glavarjeve ceste s pločnikom in vanjo vgrajenim vodovodom, javno razsvetljavo in drugo komunalno infrastrukturo. Od začetka ceste v Mostah bo sprevod z rolkarji, kolesaiji in udeleženci svečanosti krenil po novi cesti proti vrtcu in šoli, kjer je tudi novi semafor, tam pa bo potem osrednja slovesnost.
Takoj po svečanosti ob odprtju ceste in pločnika okrog 18. ure bo za šolo v Komendi še ena slovesnost. Položili bodo namreč temeljni kamen za začetek gradnje prizidka k osnovni šoli v Komendi. Z izgradnjo prizidka bo šola v Komendi imela vse potrebne pogoje za devetletno šolo, v njej pa bo tudi nova knjižnica tako za potrebe šole kot za vse občane.	A. Z.
Zupanov kandidat pogorel
Opozicijski svetniki so zavrnili županov predlog, da bi za podžupana imenovali Viljema Marjana Hribarja.
Mengeš - Občina Mengeš še vedno nima podžupana, saj se opozicyskim svetnikom kandidat, ki ga je predlagal župan, ni zdel ustrezen. Po i\jihovem mnei\ju ima Viljem Marjan Hribar (Mladi za Mengeš, Topole, Loko, Dobeno, svet) premalo izkušenj za podžupansko mesto. Med drugim so mu očitali, da je pri svojem dosedaqjem delu v občinskem svetu pogosto deloval samovoyno in proti interesom občine in občanov.
"Vse člane občinskega sveta sem povabil, da podajo svoje predloge za podžupana. Pri nekaterih sploh ni bilo odziva, drugi so povedali, da ne želijo predlagati nikogar. Zato sem se odločil, da predlagam svojega kandidata," je svojo odločitev
za Viljema Marjana Hribarja
pojasnil župan Tomaž Stebe. Pokrival bi področje javnega interesa. "Pomoč pa rabim tudi pri številnih protokolarnih obveznostih," je dejal župan. Svetnika Franca Hribarja je pri tem zmotilo, da niti ne pozna dosedanjih delovnih izkušenj kandidata za podžupana niti niso navedli njegovih referenc, čeprav bi opravljal tako pomembno funkcijo in bi celo zastopal občino v odsotnosti župana. Štebe je pojasnil, da delovne dobe kandidat sicer res nima, vendar to ne pomeni, da nima delovnih izkušenj. "Se kot
študent je sodeloval pri številnih projektih, ki kažejo, da je usposobljen za to delovno mesto, med drugim je organiziral dogodke ob obletnici rojstva patra Hallersteina. Najpomembnejše pa so njegove izkušnje, ki jih je pridobil pri delu v občinskem svetu." Prav slednje je najbolj presenetilo Jožico Komatar. "Spomnim se, da je v šestih letih v občinskem svetu pogosto deloval samovoljno, glasoval je celo za razveljavitev prostorskega plana, s katerim je med drugim sesul mengeško obvoznico." Peter Gubane pa mu je očital, da ni predstavil nobenega programa oziroma za kaj se bo kot podžupan zavzemal. Zato je večina glasovala proti njegovemu imenovanju, podprli so ga le štirje svetniki iz vrst SDS in Mladih za Mengeš.
Mateja Rant



GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
GORENJEC MESECA, SEDMICA / info@g-glas si
Petek, 17. septembra 2004
GORENJKA - GORENJEC MESECA
AVGUSTA 2004
Iztok Čop in Luka Špik
Veslača še pospešila
Iztok Čop in Luka Špik sla v merjenju glasov z Gregorjem in Primožem GraJvičem za Gorenjca meseca avgusta v drugem krogu obdržala prednost. Pravzaprav sta jo povečala. K 59 zbranim glasovom iz prvega kroga smo jima v drugem pripisali še 57 vaših glasov. Tako jih imata po dveh krogih skupaj 116. Njuna protikandidata iz glasbene družine Grašič pa sta dobila glasove po elektronski pošti in na dopisnicah. Tudi tokrat sta jih zbrala 11 in jih imata skupaj 22.
Iztok Čop in Luka Špik
sta odlična blejska veslača, ki ju pozna tako rekoč vsak Slovenec. S svojimi uspešnimi predstavami na mirno-vodnih gladinah sta v dvojnem dvojcu priveslala že kopico medalj na največjih tekmovanjih, svetovnih prvenstvih, prestižnih regatah, navdušila pa sta tudi na zadnjih olimpijskih igrah v Atenah, od koder sta prinesla srebrno medaljo. Ob dejstvu, da sta bila pred štirimi leti v Syd-neyju zlata, so medaljo mnogi tudi pričakovali. Gorenjski glas priljubljena športnika predlaga za Gorenjca meseca, ker sta se tudi po štirih letih v močni konkurenci obdržala med najboljšimi.
Gregor in Primož Grašič izhajata iz znane kranjske glasbene družine. Nič čudnega torej, da sta se tudi onadva zapisala glasbi, Gregor je izvrsten trobentač, Primož pa po mnenju mnogih najboljši kitarist pri nas, cenjen pa je tudi v mednarodnih jazzovskih krogih. Letos avgusta sta združila moči in v rojstno mesto pripeljala nekaj priznanih domačih in tujih jazzovskih mojstrov. V okviru prvega Jazz kampa Kranj so mladi glasbeniki na delavnicah pridobivali nova glasbena znanja, ob večerih pa je občinstvo uživalo ob dobrih jazzovskih koncertih.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenj-ko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj.
V	izboru sodelujejo v mesecu avgustu 2004 FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molko-va pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631, tri nagrade pa da Gorenjski glas. Izžrebali smo deset srečnežev.
V	Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Anica Treven, Pod Gozdom 1, 4201 Zgornja Besnica. Nagrado Gorenjskega glasa prejmejo: Franc Kalan, Gogalova 8, 4000 Kranj; Mateja Rogelj, Suhadole 62 A, 1218 Komenda in Majda Smid, Spodnja Luša 17, Selca. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Matic Čebulj, Rodine 60, Žirovnica; Nataša Mihelač, Gradnikova c. 107, 4240 Radovljica; Irena Grajzar, Podvrh 41, 4223 Poljane; Jana Ziherl, Bodovlje 11, 4220 Škofja Loka; Jožica Šumeč, A. Travna 17, 4270 Jesenice in Bernarda Pogačar, Deteljica 13, 4290 Tržič (pri blagajni pokažite le osebni dokument).
Gregor in Primož Grašič
SEDMICA
Politika šivankinega ušesa
še sedemnajst dni in znan bo odgovor na vprašanje, komu bo predsednik države Janez Drnovšek zaupal mandat za sestavo nove slovenske vlade. Mediji favorizirajo aktualnega vladnega predsednika Antona Ropa in predsednika največje opozicijske stranke Janeza Janšo. V večja presenečenja ne verjamem niti sama. Tvegam pa napoved, da predsedniku Nove Slovenije Andreju Bajuku v predvolilnem finišu ne bo zmanjkalo sape in da se utegne vodeči dvojici nevarno približati. Še zlasti Janezu Janši.
Vendar. V nasprotju z Ameriko slovenske politike ne obli-
kujeta dve (največji) politični stranki. Vladajoča liberalna demokracija je ves čas vladala s pomočjo strank, ki so se v državni zbor zrinile skozi šivan-kino uho. Torej s pomočjo stranke upokojencev, tako imenovanih nacionalistov, v zadnjem mandatu pa še s pomočjo stranke mladih. In, kakopak, s pomočjo predstavnikov italijanske in madžarske narodnosti. Vladna stranka upokojencev je bila tako ali tako brez lastnega jaza, nacionalisti, mladi in manjšinca pa so v vseh ključnih vprašanjih glasovali tako kot liberalna demokracija. Zato je enako pomembno kot to, katera stranka bo v prihodnjem sklicu zasedla največ poslanskim mest, to, koliko satelitskih strank bo prišlo skozi Ši-vankino uho.
Vsekakor bi me presenetilo, če bi se stranki mladih po vseh pripetljajih čez sedemnajst dni uspelo preriniti v državni zbor. Še bolj bi me presenetilo. Če bi to uspelo kateri drugi zunajpar-lamentarni stranki, ki so bolj ali manj neprepoznavne tako
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA RADOVUlCA Gorenjska cesta 18, 4240 RADOVUlCA
RAZPISUJE
prosto delovno mesto Finančnik/ll v Oddelku za občo
upravo in druge upravne naloge (m/ž)
Pogoji za opravljanje dela:
-	visoka strokovna izobrazba VII. stopnje zahtevnosti družboslovne smeri
-	3 leta delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
Posebni pogoji iz dodatna znanja
-	državljanstvo Republike Slovenije
-	aktivno znanje slovenskega jezika
-	znanje uporabe računalnika
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju splošnih in osebnih pogojev ter dodatnih znanj naj kandidati/ke pošljejo v 8 dneh na naslov: Republika Slovenija, Upravna enota Radovljica, Kadrovska služba, Gorenjska cesta 18, 4240 Radovljica. Z izbranim kandidatom/ko bo sklenjena pogodba o zaposlitvi, neizbrani kandidati/ke pa bodo o tem obveščeni v roku 8 dni po sklenitvi pogodbe.
po imenu kot tudi po kandidatih. Po mojih pričakovanjih bodo jeziček na tehtnici tokrat poslanci ljudske stranke, upokojenci in nacionalisti.
Poleg vsega, kar imam očitati liberalni demokraciji - od izbrisanih, nepreglednih javnih financ, korupcije in klientelizma, do tega, da se ni v času njihovega vladanja končala niti ena velika gospodarska kriminalna zgodba - jim očitam tudi dejstvo, da poslanci niso dvignili praga za vstop v državni zbor iz štirih na pet odstotkov. Tudi na ta način bi postala slovenska politika preglednejša, cenejša, največja stranka pa bi vladala brez satelitov. Ne glede na to, katera bo v prihodnjih štirih letih na oblasti.
Pa Še nekaj bo treba v prihodnjem mandatu urediti. Drugi člen zakona o političnih strankah določa: "Stranka deluje javno. Javnost delovanja stranke se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o delovanju stranke. Finančno in materialno poslovanje stranke mora biti javno." Še za nobene dosedanje vo-
litve pa javnost ni izvedela, kdo vse in koliko plačuje predvolilne kampanje. Kljub zakonskim normam ostajajo imena dona-torjev neznana. Še veČ. Zdi se, da so prvovrstna skrivnost. Po . drugi strani pa so prav tisti, ki kampanjo plačajo, resnični gospodarji, ki v zakulisju upravljajo z državo. Predvolilni programi so bolj ali manj farsa. V tem kontekstu razumem tudi interes nekdanjega predsednika države Milana Kučana, ki volivkam in volivcem preko radijskih valov domala grozi z razsulom, če pride na oblast nasprotna politična
• •
opcija.
Prepričana sem, da se ne bi zgodilo prav nič revolucionarnega, če bi prišla na oblast pogojno rečeno desnica. Verjetno pa bi denacionalizacija, privatizacija državnih bank, železnice, Telekoma, Zavarovalnice Triglav in drugega državnega premoženja potekala drugače, kot si jo je zamislila kontinuiteta. In za nič drugega kot za to gre na letošnjih državnozbor-skih volitvah.
Marjeta Smolnikar
Rodio Tri
Prvi 9IQ/ CereAj/ke*^ Prrl 910/ek CoreAj/ke
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4.4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah; 96,0 GORENJSKA 89.8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA
KRANJSKA C. 4. 4240 RADOVLJICA www.lu-r.si
MALOŽBA V ZNANJE
PROGRAMI USPOSABUANJA
računovodska In knjigovodska dela vodenje malih podjetij
JEZIKOVNI TEČAJI - 90, 00, 30 ur od osnov do aktivnega znanja
angleščina nemščina Italijanščina francoščina španščina ruščina
PRIPRAVE NA MEDNARODNE IZPITE IZ ANGLEŠČINE UNIVERZE V CAMBRIDGEU
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
začetni in nadaljevalni tečaji • Word, Excel, Rover Point • Internet in elektronska pošta • ECDL - evropsko računalniško spričevalo
INFORMACIJE IN VPIS:
Ljudska univerza Radovljica, Kranjska c, 4,
{poslovna stavba ITS Intertrade)
04/537 - 24 - 00, info@lu-r.si
Piše Milena Miklavčič
Usode
ff
Življenje kot en sam "zur"
v soboto popoldne pri nas čistimo. To je del tradicije in če nočem zaostajati za sosedami, ki so veliko bolj vztrajne, se mi zdi, da moramo vsaj pomesti stopnice in pobrisati prah, če ne drugega. Ponavadi postane "žrtev " očiščevalnega mučenja" najmlajši sin, ki pa se tej vlogi upira na vse motne načine. Tako se je zgodilo, da je na svojo dolžnost preprosto "pozabil" tudi tisto soboto, ko sva se za obisk dogovorili z Jano in njenim bratom. Hiša je bila v razdejanju in v kuhinji se je komaj dalo najti malo prostora, da smo se lahko usedli in poklepetali.
Jana je, medtem ko je prebirala zadnjo zgodbo o Romani in Kristjanu, sklenila, da tudi sama pove svojo na glas. Kamorkoli ze gre, nikamor ne odide brez brata, kije njen šofer pa tudi angel varuh.
Medtem ko sem poslušala njeno zgodbo, sem postajala vedno bolj žalostna. Grozote, ki se zadnje čase dogajajo med štirimi stenami, presegajo vsakršno mejo človekove vzdržljivosti. To ni več običajno nasilje, je veliko več. Z Janino zgodbo naslednji utrinek nima nobene zveze, pa vendarle. Včeraj sva bili s kolegico priča neljubemu dogodku, kako se je neka mati znesla nad otrokoma, ki sta jo čakala v avtu. Ne vem, kaj sta ji ušpičila, toda zaradi tega ju ne bi bilo potrebno s kriča-
njem pošiljati "v pičku mater", ju obkladati s "prokletim kurcem " in ubogima otrokoma groziti, da "vaju bom ubila, če bosta Še enkrat to počela". Mar ni potem, na neki način, razumljivo, če iz takih otrok zraste velik nasilnik?!
Jana se je v svojega Jurija zaljubila že v srednji šoli. Bila sta krasen par, ona se je ukvarjala s plesom, on pa je, za hobi, dirkal z avtomobili. Veliko sta žurirala, učila se sicer malo manj, toda nihče se ni pretirano razburjal zaradi tega. Jana prizna, da sta iz dijaških let potegnila največ, kar sta lahko. Živela sta vsak pri svojih starših, le ob vikendih je Jurij prišel k njej, njeni starši so ga sprejeli kot lastnega sina, saj je bil od poštenih ljudi in niso imeli nič proti temu, da se mlada dva dobivata.
"Jurij je po končani poklicni šoli šel delat, potem pa v vojsko. Tudi tam so fantje izkoristili vsako priložnost, da so se ga napili in ko je prišel na obisk, se je s takimi in podobnimi dogodivščinami hvalil pri nas doma in pred svojimi kolegi. Vsi so ga trepljali po ramenih, tudi moj oče, ki mu je bil kot mlad fant zelo podoben. Jurij je užival, ko je lahko bil v središču pozornosti in z njim seveda tudi jaz, saj sem bila na tak način deležna malo slave, " med drugim pove Jana.
Njena mama je bila skrbna in je znala postoriti marsikaj pri hiši, ne da bi mož in otroci za to sploh vedeli. Tako je imela Jana velikokrat občutek, da se kosilo skuha samo, da se stanovanje pospravi samo od sebe, kajti njena mama je to znala narediti tako, da nikogar ni obremenjevala.
Če je oče prišel domov kdaj "malo okrogel", se je samo smejal, stresal vice in se, potem ko je postal utrujen, ulegel na kavč in prespal svojo
pijanost. Nikoli ni bil nasilen, zoprn, nikoli ni tepel žene, niti otrok.
"Veliko smo hodili v družbo, saj je mama delala na občini, prej pa na krajevni skupnosti in smo že zaradi tega morali biti zmeraj "zraven"," doda še Janin brat Miha.
"V ničemer se nismo razlikovali od drugih, zdi se mi, da smo živeli neko povprečno življenje z vzponi in padci. Saj smo se tudi sprli, lagala bi se, če bi trdila drugače, toda kaj posebnega se pa pri naši hiši ni dogajalo," sta nekaj časa govorila oba hkrati.
Potem se je zgodilo, da je bila Jana noseča. Tako njej kot Juriju je bilo komaj dvajset let, Jurij je bil še tik pred odsluženjem vojske. Jana je bila prvič v življenju na tleh, saj še zdaleč ni pričakovala, da se bo kar naenkrat morala spopasti z obveznostmi. Obetal se ji je tudi nastop z eno od slovenskih pop skupin, s katerimi bi lahko šla celo na krajšo turnejo. Nosečnost pa bi take cilje lahko v trenutku zradirala.
"Ko sem povedala Juriju, je bil on prav tako šokiran kot jaz. Hitro sva se dogovorila, da grem delat splav, saj kakšne druge rešitve sploh nisva poskušala iskati. Tisti vikend sva se imela še super, praznovali smo neki rojstni dan, v ponedeljek pa sem šla potem v bolnišnico na poseg. Hitro sem bila vsega rešena, pozno popoldne so me že izpustili domov. Prav nobene slabe vesti nisem imela, zunaj me je čakal brat in mi pomagal, da sem sploh lahko šla po stopnicah, ker sem bila še malo vrtoglava. O tem, da sem izgubila lastnega otroka, nisem niti za sekundo razmišljala. Nobenih podobnih čustev ni bilo v meni, ničesar. V šoli smo se učili, da je otrok na začetku noseč-
nosti le drobna, nevidna kepica in bila sem prepričana, da je bilo tudi pri meni tako. Ker pa se krvavenje tudi naslednji dan ni ustavilo, je začelo mamo skrbeti, da z menoj ni vse prav. Res sem bila zelo slabotna, veliko bolj kot takrat, ko sem se prebudila iz narkoze. Domači so poklicali rešilni avto, ki me je takoj odpeljal nazaj v bolnišnico. Tam so ugotovili, da imam v maternici nekakšne izrastke in da nioram ostati na opazovanju. Ah, takrat se mi je skorajda podrl svet, saj nisem bila vajena, da me karkoli oviral Začela sem jokati in se pritoževati, da imam naslednjo soboto nastop, da moram vaditi in da nikakor ne morem ostati v bolnišnici. Mislila sem, da se samo "zezajo" in da me nalašč trpinčijo! Toda mama mije, potem ko je prišla na obisk, povedala, da so stvari resne in da se naj nikar ne zafrkavam z zdravjem. Bila sem užaljena, ker se mije zdelo, da je tudi ona na strani mojih mučiteljev, toda bila sem res zelo slabotna, saj sem izgubila veliko krvi in sploh se mi ni ljubilo prepirati se ne z njo, ne z drugimi.
Čez nekaj dni sem bila potem operirana in zdravnik mi je jasno in glasno povedal, da bom morala odslej veliko bolj skrbeti za svoje zdravje. Le na pol sem ga poslušala, saj sem bila z mislimi daleč stran od bolnišnice. Na vse sem pristala, kar so mi rekli, saj sem si želela oditi domov. Jurij mi je obljubil, da bo organiziral velik žur v čast moje vrnitx^e in težko sem že čakala! Jezilo me je, ker sem v bolnišnici zapravila več kot teden dni časa. Jurij je med vikendom šel sam s prijatelji, to se mije zdelo normalno, saj bi jaz tudi Šla, če on ne bi mogel. "
/prihodnjič naprej/
PeteR, 17. septembra 2004
VOLITVE / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN

m
n
Pri vas kandidira
DARJA LAVTIZAR BEBLER
Slovenci smo navajeni državnih in drugih meja - in ravno
Slovenije ter nosilec razvoja bodoče gorenjske regije. Je pomembno poslovno središče, zato mu bo nedvomno koristilo ustvarjanje privlačnejšega poslovnega okolja, ki je in fcro ostala ena izmed prioritet mojega delo-
\

iß
Pri vas kandidira BLAŽ KAVČIČ
Moja glavna prioriteta bo izgradnja loške obvoznice. Na
zato jih znamo tako dobro vanja. Kranj potrebuje dobro tej prioriteti sem veliko posto-
preßtopati! S polnopravnim prometno Infrastrukturo
ril že v preteklem poslanskem
članstvom v Evropski uniji se	zato se bom zavzemal za	mandatu, zato bom - če bom
nam odgrinjajo dodatne mož-	izgradnjo severne obvozni-	ponovno izvoljen za poslanca
nosti snovanja ustreznih skup-	ce, ki bo razbremenila Cesto	- dosegel, da se bodo pripra-
nih projektov. Tu bo še kako	Staneta Žagarja, Oldhamsko	ve pospešile že prihodnje leto
pomembno pridobivanje sred- jn Kidričevo cesto. Potrebu-stev Iz strukturnih skladov EU, jemo tudi nov avtocestni pri-
- 2005, v letu 2008 pa mora biti obvoznica zgrajena!
zlasti iz naslova obmejnega, ključek, v okviru katerega Prizadeval si bom za poveče-
regionalnega in čezmejnega bomo zgradili tudi manjka- vanje števila dobro plačanih sodelovanja. Moj volilni okraj
je šibak na področju socialnih
osnov In razvitosti. Zato se
jočo cesto Britof - Hotemaže. delovnih mest v Skofji Loki. To Sam združujem izkušnje z t)omo dosegli samo z izgrad-univerze in gospodarstva in "ove poslovne cone na
bom potrudila, da bo pri sno-	^^ jg znanje najpo-	^^ ^^ zgodilo
vanju zakonodaje temu name- membnejši spodbujevalec ^^ ^^ izboljšana ka-njena posebna pozornost. razvoja zato si bom priza- ^^ovost bivanja prebivalcev
deval tudi za ustanovitev univerze v Kranju.
i\
S!
^ Tj
v >
t--
Pri vas kandidira DUŠAN VUČKO
Verjamem v naloge, ki so dobro mišljene in trezno premiš-jene, predvsem pa realne in uresničljive. Ena takih je prav gotovo sprejem zakona o Triglavskem narodnem parku, ki	Pri vas kandidira bo olajšal življenje lokalnemu	FRANC EKAR prebivalstvu. Posebna naloga	Nadaljevali bomo z urejanjem bo načrtovanje razvoja in gra-	jn posodobitvami lokalnega, ditev prepoznavnosti Bleda in	medobčinskega in medna-Bohinja kot osrednjih simbo-	rodnega prometa: Kokrške lov slovenskega turizma, pri	Jezerske ceste. Preddvora, tem pa bo pridobitev upravlja-	Hotemaž in Kranja. Prioriteta nja občine z Blejskim gradom	je krožna cesta za kolesarje-ključnega pomena. V Bohinju	pje pod območjem Storžiča. potrebujemo dom za starejše	yredili bomo vodovodne si-občane, na Bledu večjo višjo	gteme pitne vode in čistilnih strokovno šolo za gostinstvo	naprav, nadaljevali s pripra-in turizem. Gradili bomo južno ^^ izgradnjo infrastruk-blejsko obvoznico in obnavlja-	^^^^ ^^	napredek
li Jelovško cesto v Bohinjski	rekreativnih aktivno-
Bistrici. cesto Bitnje - Jereka g^j občanov. Posebno in Bled - Zgornje Gorje.
Trate - zato me potrebuje loška občinska oblast na eni strani kot partnerja, na drugi strani pa kot priganjalca in kritičnega spremljevalca. Loškim in drugim starejšim občanom bom še naprej stal ob strani s svojimi prizadevanji za cenejše premije obveznega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

k ^
r
Pri vas kandidira IVANKA OBLAK
Natančno bom spremljala in podpirala izvajanje izobraževalnih programov, še posebej pomembna mi bodo usposab-janja odraslih. Prepričana sem namreč, da bo s tem omogočen hitrejši gospodarski razvoj, ki bo ustvaril boljše pogoje tudi za delovno neaktivne občane. S svojim znanjem in izkušnjami si bom pri-skrb bomo namenili ohranja- zadevala, da bodo občani in
nju naravne in kulturne de- občanke seznanjeni z aktual-diščine, turizmu in oživitvi nimi dejavnostmi in projekti, planin ter gorskega planšar-
stva.
Pri vas kandidira JANKO S. STUŠEK
V večji razvojno učinkoviti regionalni povezanosti in trdnejši gospodarski moči gorenjske pokrajine in občine Ra- p^j ygs kandidira dovljica v njej. Razvijali bomo bORUT SAJOVIC ustrezno prostorsko in okolj- ^ekoč smo bili industrijsko sko infrastrukturo, ki bo omo- ^^^ ^^^j^oij razvitih občin, gočala nove investicije in oblikovala nova delovna mesta. Zavzemal se bom za povečanje deleža državnega proračuna za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje cest. Uredili bomo cesto skozi Upniško dolino, s tem pa dosegli lažji dotok kapitala v te kraje. Še posebej se bom zavzemal za to, da povečamo finančna sredstva in organizacijske pogoje za razvoj turizma v Radovljici, Lescah, Kropi, na Brezjah in v Begunjah.
Pri vas kandidira MAKS (MAKSIMILJAN) LAVRINC
Izkušnje, znanja in bogastvo
stikov, ki sem jih pridobil v
vseh teh letih, mi že zdaj veli-danes pa naša problematika ^^^ pomagajo pri izboljševanju
ni ustrezno predstavljena zaposlitvenih možnosti naše-V Ljubljani in parlamentu, g^	pospešitvi infra-
Ljudje zato ne živijo najbolj-	strukturnih projektov, večjih
še. Sodeloval bom pri pri-	investicijah pa tudi gradnji
pravi programov, ki bodo v	^aforjev in urejanju križišč,
občino prinesli več dela,	jako kot doslej (Terme Sno-
denarja, radosti, življenja,	poslovna cona v občini
Izboljšali bomo cestno in	Komenda, prenova ZUlM-a,
komunalno infrastrukturo,	šolski in športni objekti), lah-
pospešili odpiranje novih	tu^i v prihodnje ria mojo
delovnih mest, zgraditi mora-	pomoč računata občini Kam-
mo več stanovanj, bolje	nik in Komenda, gospodarski
poskrbeti za okolje. Najbolj	,subjekti ter občanke in obča-
pa za ljudi, da bomo delavni In aktivni v krajevnih skupno-
Pri vas kandidira MATEJ LAHOVNIK
Kranj je tretje najpomemb-
nejše regionalno središče čistilno napravo.
Liberalna demokiacija Skvenije, Trg republike 3. 1000 Ljubljana
ni. Moja prednostna naloga bo skrb za nova delovna mestih in društvih. Pozitivna kli- sta in intenzivno prestrukturi-ma bo v mesto vrnila optimi- ranje gospodarstva na lokal-zem, voljo do življenja in ra- nem nivoju. Zdravje - ena naj-dost. Ljudje naj živijo od last- večjih vrednot moderne družnega dela, ne od socialne be, pa bo moje vodilo tako pri pomoči. Zgraditi moramo skrbi za prenovo zdravstvene-srednjo šolo ter končno tudi ga sistema kot tudi okoljske
zakonodaje.

r

MATEJ UHOVNIK
FRANC EKAR

BORUT SAJOVIC
BLAZ KAVCIC
IVANKA OBLAK
MAKS (MAKSIMILJAN) LAVRINC
LIBERALNA DEMOKRACIJA
SLOVEINIIJE
GORENJSKI GU\S • 8. STRAN
GORENJSKA / info@g-glas.si
Petek, 17. septembra 2004
Zgodbe pastirjev še živijo
Radov^ica - Na OŠ Antona Janše v Radovljici so v sredo odprli razstavo lesenih izdelkov, nastalih v projektu "Izbrane vsebine iz etnoiogüe planinskega pašništva v Julijskih Alpah za učence osnovnih šol". Projekt so pripravili v Javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP) v sodelovai^U z Osnovnimi šolami Frana Šaleškega Finžgarja iz Lesc, Simona Kosa iz Podbrda, Dušana Muniha iz Mosta na Soči in Antona Janše iz Radovljice.
Vse skupaj se je začelo pred letom dni, ko so se učenci iz Šolskih planinskih skupin podali na pot spoznavanja pašnih planin nad Bohinjem. "Bohinjska kultura je samonikla, saj je bila dolina do izgradnje železnice zelo zaprta. Tipične so bohinjske kmečke hiše, dialekt, njihovi običaji. Obiskali smo tudi tolminsko - kobariške planine, kjer se je pašništvo, gledano v odstotkih, najbolj ohranilo," je povedal Jože Andrej Mihelič, vodja Službe za naravovarstveno vzgojo in izobraževanje v TNP in idejni vodja tega projekta.
V mrzlih zimskih dneh so se učenci umaknili na toplo in svojim prijateljem v Šolah in vrtcih pripovedovali Pravljico o Zlatorogu. Ob popoldnevih pa so v šolskih delavnicah, s pomočjo naravovarstvenih nadzornikov Ludvika Komaca in Tomaža Breganta, izdelovali uporabne lesene predmete. Med izdelki so lesene zajemalke ali po domače vevn'ce, kijih gospodinje Še danes uporabljajo za zajemanje moke. Pa tudi drglje, otroci bi danes temu rekli jo -jo, le daje ta igrača narejena iz naravnih materialov, kot sta oreh in leska. Nad izdelki je nadušen tudi Robert Kosi, učenec iz OŠ Antona Janše: "Naredil sem starinski okvir. Hišnik je pripravil letvice, jaz pa sem jih rezljal in jih zbil skupaj." Raziskujejo še naprej. V tem
Uporabni leseni predmeti iz kmečkega življenja.
mesecu so že obiskali planino Krštenico, kjer so izvedeli, kako se dela bohinjski sir. V kratkem bodo spoznali arhitekturno zanimivo planino Za skalo, ki leži nad vasjo Soča. Razmišljajo celo, da bi zbrane pastirske zgodbe pripovedovali v dialektu. "V načrtu imamo tudi predstavitev projekta v nacionalnem parku Dauphineja v Franciji prihodnje leto," je povedala Neda Golmajer, ena od prizadevnih mentoric. Razstava lesenih izdelkov bo od oktobra dalje na ogled tudi po drugih gorenjskih šolah. Suzana P. Kovačič, Foto: Gorazd Kavčič
V šolah se trudijo pripravljati čimbolj zdrave obroke, pri tem pa upoštevajo tudi okus otrok.
Krai\j - Prehranske navade naših otrok, ugotavljajo pri inštitu* tu za varovaiye zdravja, danes niso zdrave. Predvsem pojedo veliko prigrizkov ter popijejo preveč gaziranih pijač in pgaČ z nizkim sadnim deležem. Zato so pripravili posebna navodila za pripravo zdravih obrokov, za katere naj bi poskrbeli organizatorji šolske prehrane. Šolski minister pa je v okrožnici ob začetku šolskega leta šole tudi pozval, naj v Šolskih kuhii\jah začnejo uporabljati niaiy mastno mleko.
V šolah so nam zagotovili, da se trudijo oblikovati čimbolj zdrave jedilnike, pri mleku pa še vedno večinoma dajejo prednost polnomastnemu pred posnetim. Vodja prehrane v osnovni Šoli dr. Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice Pavlina Zorman je prepričana, da je za otroke najboljše polnomastno mleko, saj posneto izgubi precej svojih hranilnih vrednosti in vitaminov. "Vedno tudi uporabljamo sveže mleko, pakiranih in konzerviranih živil se na splošno izogibamo." Trudijo se, da bi v jedilnike vsaj dva- do trikrat na teden vključili sveže sadje in zelenjavo. Pri pripravi hrane dajejo poudarek na kuhanju in dušenju, ocvrte jedi pa so na jedilniku bolj poredko, pa Še to so ponavadi ribe, pravi Pavlina Zorman. Neposredno pri mlekarni kupujejo mleko tudi v kranjskogorski osnovni šoli Josipa Vandota. "Vedno ga pre-vremo, nikoli otrokom ne ponudimo mrzlih napitkov, kot je pakirano čokoladno mleko in podobno," je zatrdila vodja kuhinje Ljudmila Brudar. Hrano večinoma pripravljajo sami.
"Pazim, da je hrana čimbolj pestra in se jedilniki ne ponavljajo. Otrokom kuhamo tudi žgance in polento, najraje pa imajo skutne štruklje," ugotavlja Ljudmila Brudar in dodaja, daje pri otrocih Še vedno najbolj priljubljena ocvrta hrana. "Vendar se trudimo, dajo pripravljamo vsaj z manj maščob."
Po mnenju vodje prehrane v osnovni šoli Marije Vere Kamnik Katarine Komatar je polemika glede bolj ali manj mastnega mleka povsem brezpredmetna. "Če otroci ne bi doma jedli vse mogoče, jim tudi mleko v šoli ne bi škodilo," je prepričana. Zato, pravi, je absolutno proti posnetemu mleku. "Pri teh letih se otroci še razvijajo, zato rabijo veliko energije." V njihovi šoli uporabljajo predvsem pakirano alpsko mleko s 3,2 odstotka mlečne maščobe. "Za to smo se odločili,- ker otroci mleka, ki smo ga kuhali v šoli, niso želeli piti." Tudi Katarina Komatar je zagotovila, da pri sestavljanju šolskih obrokov veliko pozornost posvečajo zdravi prehrani, pazijo tudi, da je čimbolj raznovrstna. "Pred
V šolah vse večji poudarek dajejo zdravi hrani, vsake toliko časa pa otroke "pocrkljajo" tudi z jedrni, ki jih Imajo najraje.
časom smo uvedli tako imenovani zelenjavni dodatek - to pomeni, da če otroci za malico dobijo sendvič, mu dodamo svež paradižnik, papriko, kumarice in podobno." Večkrat na teden jim ponudijo sveže sadje, ki ga v zimskem času nadomestijo s sokovi, ki imajo 100-odstotni
4
sadni delež. "Najraje pa bi jedli pice, ocvrt krompirček in ham-burgerje, kar je najbolj 'zdravo', seveda," v šali doda Katarina Komatar. V šoli so pred časom ustanovili komisijo za prehrano, v kateri sodelujejo tudi učenci, tako da pri sestavljanju jedilnikov upoštevajo njihov okus. Zaradi javnih razpisov, je še opozorila Komatarjeva, pa imajo precej zvezane roke pri izbiri
dobaviteljev, tako da ima cena večkrat prednost pred kakovostjo.
Vodja prehrane v osnovni šoli Staneta Žagarja Mirjam Sitar pa opaža, da mlajši otroci jedo bolj zdravo, ker so očitno tako navajeni že od doma, pri starejših pa je težje. "če je za kosilo zelenjavna priloga, potem pogosto tudi druga hrana ostaja na krožnikih," je razložila Miljam Sitar. Zato hrano prilagajajo njihovemu okusu, tako da imajo včasih za kosilo tudi pico, štruklje ali carski praženec, kar imajo otroci najraje. "Bistveno je, da vsaj kaj pojejo," je končala Mirjam Sitar.
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
Ponudba velja od 23. 9. 2004 do razprodaje zalog
Poslovn3 sKupins Ssvs trade
SUPER CENE
P^i za d^loimlco
I "Kam««*
|4kW. o št. 4791059
OBI Kranj
stara cesta 25, SI -4000 Kranj
Tel.: 04 281 24 15. Fax.: 04 281 24 40
Kaminska "Caosar^
6kW. * §t 3513272
Ptliuka tvotllka
primerna za zimski vrt,
št, 6810378

VrtHl CMtmr
/<li
t.«
pon. - sob. od 8:00 - do 20:00 , nedelja od8:00-do 12:00

ihterfkirfofkä'
M iCnr
„K^iMi'

v » «
A
• _




ilSK
v^ w w . e I a n . s i
. 4
športne trgovine
Spoštovani,
ob končanem poletju in v pričakovanju zime vas bomo za vašo zvestobo v naših trgovinah ELAN nagradili.
99
V
'ki
(

NAJUGODNEJŠI NAKUP V LETU 2004"
V
v Športni trgovini ELAN Begunje
od 16. 9. do 25. 9. 2004 oziroma do odprodaje zalog
poletna In zimska športna oblačila domačih
in tujih blagovnih znamk
od 300 SIT do 25.000 SIT/vsak dan novi artikli
plačilo z gotovino, plačilo s plačilno-kreditnimi karticami
ponedeljek - petek od 9. db 19. ure
sobota öd 8. do 13. ure
04 53 51 912,04 53 51 915,04 53 51 910
s
CO
i 01 £
M
C
Obiščite Športno prodajalno Elan in se prepričajte
o pestrosti in kakovosti ponudbe.
o
Ö «
•o
ÜM'
r
Petek, 17. septembra 2004
OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 9. STRAN

H of er

h
^ >


sporoča
izvleček iz ponudbe

SHAH specialitete
za mačke
različne vrste, v vrečki 6 x 5 g

NOV

TOPIX hrana za mačke, briketi
različne vrste, v zavoju 1 kg
Hofer

SHAH hrana za mačke
različne vrste, v zavoju 100 g

SHAH hrana za mačke
različne vrste, v vrečkah, 6 x 100 g
€1,59
TOPIX hrana za mačke v pločevinki
različne vrste, 415 g pločevinka
srr
€-,35
SHAH hrana za mačke
v pločevinki
različne vrste, 212 ml pločevinka
91^1 RUFUS pasja hrana v pločevinki
fcl ^ * različne vrste
€-,89!
1.240 g pločevinka
ROMEO pasje specialitete
•	palčke za glodanje, v zavoju 70 g
•	»Specky« podolgovati koščki, v zavoju 120 g ali
•	podolgovati koščki za glodanje, v zavoju 280 g
ROMEO pasja hrana
razllčne vrste, v zavoju 300 g



•I«

* X ^ *


I • »


>

v,





Kasse

V vseh 320 trgovinah Hofer!
»?
■i




SIT
334
€1,39
J

v ' •
• v
# >
-V
t
r-

i ■

t
I
»

V
WWW. h of e r. at
Hofer KG, A-4642 Sattledt. Hofer Straße 1


•J v"*»
«


Podaljšani odpiralni cas pon. - pet, 8.30 - 18.30
sob. 8. - 17. ure
' j-
f
\ <
v '






Hofer
Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na Izdelke brez dekoracijskega materiala, Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij.
r-'-y-yf

fURISTICI^A TRŽNICA V KRANJU !!
NAGRADNO vprašai^e za vas:
Kaj praznujemo 27. septembra?

KokfA
»r r J »	•
i \
Izpolnjene kupone prinesite v SOBOTO, 25.9., med 08.00 - 14.00 aro na GLAVNI TRG - na stojnico LOKM.NE TURlSnČIVE ORGANIZACIJE KOKRE.
Vsakogar 6 kuponom čaka prijetna ŠPORTNA NAGRADA!!



m

n
t	^	«H'«
TLAKOVCI PODLESNIK
Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70 SEDAJ TUDI V LJUBLJANI - Industrijska cona Stegne
.zSÄ 400 RA.UČN.H .ZOELKOV', ^^^

G©REN|SKA
www.gorenjskiglas.si
GORENJSKI GLAS. d.o.o., Zoisova ul. i. Kranj
SIMPLY CLEVER
Nova SkodaOctavia. ' NAJBOLJŠE ODLOČITVE SO TISTE, V KATERIH UZlVATE.^^

1
PISARNISKI PROSTORI
Na odlični lokaciji v središču Kranja
ODDAMO V NAJEM:
pisarniške prostore v sodobni poslovni stavbi Zavarovalnice Triglav, d.d.. Območne enote Kranj, Bleiweisova cesta 20
1
Prostori so delno opremljeni, hlajeni in ustrezno varovani. Ponudniki lahko dobijo podrobnejše informacije
od 7. do 15. ure po tel. 04/206 92 88.
Pisne ponudbe z opisom dejavnosti pričakujemo na naslovu: Zavarovalnica Triglav, d.d.. Območna enota Kranj, Bleivy/eisova cesta 20, 4000 Kran .
triglav

GORENJSKI GLAS • 10. STRAN
IZLET / info@g-glas.si
Petek, 17. septembra 2004
Izlet Mercatorja in Gorenjskega glasa
Vlak je v soboto zjutraj s kranjske železniške postaje odpeljal na celodnevni izlet, poln presenečenj, 250 srečnežev, ki so sodelovali v nagradni igri in bili bogato nagrajeni.
Izletniki na železniški postaji v Mostu na Soči.
Ideja za izlet izžrebanih naročnikov in bralcev Gorenjskega glasa ter kupcev v Mercatorje-vih trgovskih središčih na Gorenjskem se je rodila letos spomladi, njena "avtorja" pa sla bila direktor Mercatorjeve maloprodaje Peter Zavrl in direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak. Kombinacija naj bi
Izletniki so povedali:
Slavko Pan-tar, Blejska Dobrava: "Izlet mi je bil zelo všeč tudi
4
zato, ker je žena povabila tudi mene in ne koga drugega! Vse je bilo tip - top, od postrežbe do programa. Na tak izlet bom vedno rad šel, če bom seveda izžreban."
Jure Rop ret, Radovljica:
Izlet je bil zelo zanimiv. Najbolj všeč mi je bila pot na Sveto goro, kjer sem bil prvič. Cesta je zelo strma in je imel avtobus kar nekaj težav. če bom imel priložnost, bom še šel na takšen izlet.


Klara Sedej, Mlaka: "Bilo je čudovito, krasno. Organizacija je bila odlična. Videli smo veliko novega in zanimivega. Posebej mi je bil všeč velik Mercatorjev center v Novi Gorici. Takšnega izleta bi se še udeležila."
Veljko Tatic, vodja izleta: "Izlet je bil enkraten tudi po zaslugi soorga-nizatorja Gorenjskega glasa in udeležencev izleta. O naŠem potovanju so bili seznanjeni tudi Gorenjci, saj smo se oglasili v program Radia Kranj.
bila sijajna. Mercator je "najboljši sosed" Številnih Gorenjcev, izleti Gorenjskega glasa pa so že dolgo znani kot prijetni in dobro organizirani. Letos so nas pogosto spraševali, kdaj jih bomo spet organizirali.
Od zamisli do uresničitve je minilo le nekaj mesecev. Boben z nagradnimi kuponi je bil vedno bolj poln in žreb je odločil, da se bo na izlet z Mercatorje-vim vlakom odpeljalo 250 srečnežev.
Izlet je bil v soboto, 11. septembra. Vremenarji so napovedovali lep in topel sončni dan, ravno pravšnji za izlet. Ob sedmih zjutraj je vlak odpeljal s kranjske železniške postaje. Rdeča čepica z Mercatorjevim napisom je bila razpoznavni znak izletnikov, ki so šele na vlaku zvedeli, da jih čaka dan, poln presenečenj. Za mnoge je bila to prva vožnja z vlakom po znameniti in eni od najbolj slikovitih prog na Slovenskem mimo Globokega, Bleda in Bohinjske Bistrice skozi predor pod Črno prstjo do Baške grape, kjer se vije proga ob reki Bači in je za mnoge ljudi te doline edina povezava s svetom. Voditelja izleta Veljko Tatič in Vlado Kobe s sodelavkami in sodelavci so poskrbeli, da želodci niso bili prazni, pač pavarni ter razkuženi pred bacili. Del Mercatorjeve izletniške ekipe so bile tudi poslo-
vodkinje treh trgovskih centrov:
Jana Bradeško (Kranj Primsko-vo), Antonija Krenižar (Savski otok Supernova) in Polona Zmitek (Jesenice). Harmonikarja Kristijan in Jernej z okolice Trojan sta raztegnila svoja
vidna. Vidi se. Čuti se. Tudi to, kar smo danes naredili za vas, ste nam pomagali vi, zvesti kupci. Naš razvoj je v zadnjih letih nesluten. To, kar delamo, delamo tudi za Slovenijo, da imajo tisti, ki pridelujejo in proizvaja-
Mercatorjeva ekipa je poskrbela za prijetno potovanje.
mehova in pregnala še zadnje ostanke dremavosti.
V Mostu na Soči ob sotočju Idrijce in Soče je na železniški postaji izletnike v imenu vodstva Mercatorja in še posebej predsednika uprave Zorana Jan-koviča pozdravil direktor Mercatorjeve maloprodaje Peter Zavrl. "Tudi sam prihajam z Gorenjskega, čeprav je Mercator vseslovenski. Naša širitev je
jo, tudi kam prodati. Danes ni problem nekaj narediti ali pridelati. Problem je prodati. Zato ste vi, potrošniki, toliko vredni in zato vam bomo v prihodnje namenjali Še več pozornosti. V to, kar smo naredili, smo vključili tudi Gorenjski glas kot najboljši in največji časopis na Gorenjskem, za kar se zahvaljujem direktorici Mariji Volčjakovi, ki nam je omogočila, da smo sku-
Na izlet z udobnim vlakom.
paj organizirali ta izlet, s katerim nadaljujemo tradicijo nekdanjih zelo znanih Glasovih izletov," je povedal. Nekaj ljudskih pesmi je zapela skupina Snežet, v kateri pojejo pevci iz Mosta na Soči in okoliških vasi.
Upokojena učiteljica in turistična vodička Cilka Krajnik, ki je bila rojena v Dvorjah pri Cerkljah in živi nad 50 let v
Mostu na Soči, je razkrila večini izletnikov neznane posebnosti kraja. Alenka Goličič je pokazala, kako ročno izdeluje arheološko keramiko. V muzeju je prikazana spoštovanja vredna zgodovina kraja, ki je'bil poseljen že v starejši kameni dobi med 8. in 4. stoletjem pred našim štetjem, konec 7. stoletja naše dobe pa so prišli v te kraje Slovani. Kraj je povezan s sv. Lucijo. Po njej se je nekdaj tudi imenoval. Njej je posvečena cerkev, ki jo krasijo slike in freske Toneta Kralja, ki je z neznansko energijo skupaj z ženo Maro in bratom Francetom pod nasilno italijansko oblastjo obnavljal cerkve na Primorskem ter pri slikanju najpogosteje uporabljal belo, modro in rdečo barvo, ki so slovenske nacionalne barve. Lucijina cerkev je bila pogosto njegov atelje. S podobami, ki se držijo za roke, je Slovence opozarjal na odrešilno slogo in enotnost.
V Mostu na Soči seje rodil pisatelj dr. Ivan Prege(j, ki je veliko pisal o malteških vitezih. Na hribu ob cerkvi sv. Mavra, s katerega je čudovit pogled na kraj in nebesno modro Sočo, stoji njegov kip. V rojstni Most na Soči pa se vrača tudi znameniti skladatelj in dirigent Marko Munih. Pet avtobusov je izletnike peljalo do vhoda v Triglavski narodni park in Tolminska korita, v katerih se v globoki skalni soteski zlivata Tolminka in Zadlaščica. Skozi Korita in več kot 60 metrov visokega Hudičevega mostu pelje cesta do Dantejeve jame, pred katero naj bi znameniti pesnik spisal Pekel. Čeprav je bilo srečanje s Tolminsko in Tolminci kratko, ima prav pesnik, ki je zapisal, da je "Tolminska lepa in divja, Tolminci pa odporni in uporni".
Avtobuse je v Mostu na Soči • znova zamenjal vlak, kije razigrane izletnike peljal do Nove Gorice, kjer so v velikem Mer-catorjevem centru pripravili izvrstno kosilo z značilno in okusno primorsko joto. Zadnja postaja izleta je bil obisk najbolj znamenite božje poti na Primorskem Skalnice ali Svete Gore nad Novo Gorico, kjer so prvo cerkev začeli zidati leta 1541. V začetku prve svetovne vojne med Soško fronto je bila porušena. Leta 1928 je bila zgrajena
nova cerkev.
v
Cilka Krajnik iz Dvonj pri Cerkljah je bila odlična razlagalka značilnosti Tolminskega.
Polna prijetnih vtisov in ravno prav utrujena je izletniška druščina na novogoriŠki železniški postaji tik ob državni meji znova sedla v rdeče - rumeni vlak Slovenskih železnic. Med vožnjo domov, mimo Sežane in naprej do Ljubljane in Kranja sta bili potešeni še zadnji lakota in žeja. Vsak izletnik je prejel spominsko darilo in presenečenje, skupinsko fotografijo izletnikov. Ob desetih zvečer seje točno po voznem redu v Kranju in pol ure kasneje na Jesenicah odlično organizirana in izpeljana izletniška zgodba Mercatorja in Gorenjskega glasa končala. Čeprav je bila prva, je bila presenetljivo uspešna. Zato zanesljivo ni bila zadnja!
Jože Koši\jek
Petek, 17. septembra 2004
KULTURA / kavka@g-glds.si
GORENJSKI GLAS '11. STRAN
t
"Ko so ugašale luči Evrope", razstava o 1. svetovni vojni
viteška
vojna
Kljub temu da se je v prvi vojni umiralo predvsem na fronti, pa je predvsem civilno življenje doživelo trajne spremembe.
Krai\j - Ob letošnji 90-letnici začetka 1. svetovne vojne je bila v torek v Galeryi Mestne hiše v Kranju odprta razstava z naslovom Ko so ugašale luči Evrope. Njen avtor, novinar in publicist Miro Siničič na dvajsetih panojih v strnjeni obliki predstavlja za Slovence in samo vojno pomembnejše prelomnice, razstavo pa hkrati dopolnjujejo tudi izbrani predmeti, orožje, vojaška oprema ... iz časa vojne vihre ob začetku prejšnjega stoletja.
Prva svetovna vojna je ostala v spominu evropskih narodov kol "velika vojna", hujže do takrat namreč še ni bilo, vendarle pa je Človeški rod kaj kmalu doživel Še večjo morijo v 2. svetovni vojni. "Prva svetovna vojna je bila zadnja viteška vojna," je ob odprtju dejala ravnateljica Gorenjskega muzeja mag. Barbara Ravnik To-
man: "S tem, ko viteškega boja ni bilo več, kot vidimo, je danes v vojni vse dovoljeno, se je začela nova doba. Naša želja je, da bi s to malo razstavo svet začel spet postajati boy viteški." Medlem ko so v 1. svetovni vojni možje umirali na fronti, je bila naslednja mnogo bolj kruta za civilno prebivalstvo. Podobnega mne-
I ' "k
'i: 'n
I I
•r	•bitjftm I •
es»-'	'


Avtor razstave Miro Simćić je velik del svojih raziskovanj posveti feldmaršalu Svetozarju Borojeviću.
nja je tudi avtor razstave Miro Simčič, ki je v upanju, da bo ogled teh zapisov o grozotah, ki jih je vojna povzročila, razblinil vsakišne misli na vojskovanje. "Mislim, da letos konkretnejše razstave ob 90-let-nici 1. svetovne vojne v Sloveniji ni bilo," je prepričan Sim-čič, ki je na to temo napisal že več feljtonov in knjig, v lanskem Almanahu Gorenjskega glasa pa je med drugim objavil tudi zapis o feldmaršalu Svetozarju Borojeviću. O njem je že leta 2002 postavil razstavo Zamolčani general v Novi Gorici, ki je bila lani prenesena tudi v NUK v Ljubljani. Za razstavo, s katero bi na strnjen način predstavil 1. svetovno vojno, pa se je tako dogovoril z Gorenjskim muzejem.
"Najbolj temeljito sem obdela! Soško fronto, v i. svetovni vojni sicer tretjerazredno, za nas, Slovence, pa zelo pomembno bojišče, v kratkem predstavljam vzhodno in zahodno bojišče ter balkansko fronto, dotaknil pa sem se tudi življenja civilistov v zaledju front. Posebej sem obdelal tudi ženske in vojno, saj je bil to čas, ko v civilnem življenju ni bilo moških in smo bili priča trajnim spremembam. Ženske so začele dobivati službe v industriji, transportu, saniteti, izobraževanju ..., kjer jih doslej ni bilo," razstavo na kratko opisuje Miro
r^ • v • v
Simcic.
Avstrijski lahki mitraljez Schwarzlose, coal 8.00 milimetrov, so razvili že leta 1904, uporabljali pa so ga tudi še v 2. svetovni vojni.
Svoj pano ima tudi feldmaršal Svetozar Borojevič, eden redkih generalov dvojne monarhije, ki ni bil tako imenovanega plemenitega rodu. Simčič je v svojih raziskovanjih temeljito pregledal tudi dokumente, vojaške karte in podobno, ki jih je z iz-ropanega vlaka 31. oktobra 1918 v Kranju uspel rešiti takratni kranjski dekan Anton Koblar. "Borojevič, "soški lev", kot so ga klicali, je umrl v revščini, od vseh pozabyen, leta 1920 v
Celovcu." Razstavo lepo dopolnjujejo predmeti, ki jih je izbral muzejski svetovalec Franc Be-nedik. "Lepo zbirko predmetov, orožja, vojaških pripomočkov in podobno imamo v
arhivih muzeja, kar nekaj pa sem jih dobil iz zasebnih zbirk, ki so pri nekaterih posameznikih zelo bogate."
Razstava bo na ogled tja do sredine oktobra. Igor Kavčič
veliki Edith Piaf
Krai\j - Jutri, v soboto, 18. septembra, ob 19.30 bo v Prešernovem gledališču v Kranju na sporedu predstava Piaf Edith Piaf z igralko Vesno Pernarčič Zunič. Pripoved o pevki šansona Edith Piaf. Zgodba velikega življei\ja nežnega, krhkega dekletca.
Zorka L-Weiss v Tržiču
Trzic - Se do 23. septembra je v Galeriji Ferda Mayerja na ogled razstava z naslovom Pokrajinski pasovi - Običe likovne ustvarjalke Zorke L-Weiss. Na ogled so platna velikega , formata, ki so na podlagi skic nastajala vse od leta 1995 naprej. Vodoravni trakovi prikazujejo pasove zemeljske površine in neba, proporce in barvne vrednote pa se spreminjajo, kakor se spreminja pojav letnih časov, vremena, luči v naravi, razmišlja avtorica razstave, ki ponuja trenutke iz morja občutkov, ki nas vedno znova prevevajo. Galerija je odprta med 17. in 19. uro.	I. K.
Dvajset in ena delavnica
Kranj - Center kulturnih dejavnosti pri kranjski izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti tudi v letošnjem šolskem letu razpisuje številne delavnice, tečaje in Šole tako za mladino kot odrasle. Mentorji se bodo predstavili na informativnem dnevu, jutri, v soboto, 18. oktobra, med 10. in 12. uro v prostorih sklada. -
GOREN|SIC^
Wow.gorcn.iskigla^.si Gorenjski glas, d.o o , Zoisova 1. Kranj
Kot so povedali na skladu, so tudi v novi sezoni ohranili večji del delavnic iz preteklih let, seveda pa so pripravili tudi nekaj novosti. Tako sta med plesnimi delavnicami, ki so tradicionalno dobro obiskane, letošnji novosti delavnica modernega jazz plesa z Igorjem Sviderskim in hiphopa ter brakedancea z Domnom Brle-kom. Poleg male likovne šole in študijskega risanja, ki ju vodi Eva Puhar, je tu še grafična delavnica z novo mentorico
Zdravko Rihtersic, ki se bo ukvarjala tudi z dekorativnim oblikovanjem tako za otroke kot za odrasle. Ob Šoli keramike je na področju oblikovanja novost tudi arhitekturno modeliranje, kjer bodo slušatelji pod vodstvom Milana Perneta izdelovali makete (pričakovati gre pravi mali minimundus). Po dveh, treh letih se z gledališko delavnico vrača tudi Lojze Domajnko, medtem ko bo lutkovne delavnice vodila Alja Kump. Tudi delavnica kitare z
Ladom Likarjem je že tradicija, foto tečaja klasične in digitalne fotografije pa bo vodil
Mitja Smrdel. Letos se bo
»
pouk začel s 4. oktobrom in bo trajal tja do konca maja. Poleg Mestne občine Kranj je glavni podpornik letošnjih delavnic Sava Tires, kot obljubljajo organizatorji delavnic, pa bo delavnice mogoče plačati v treh obrokih, za vsakega naslednjega otroka iz ene družine pa vam bodo priznali 10-odstotni popust.
Prav tako do konca septembra poteka še vpis abonmajev za Sobotne matineje, v okviru katerih bo v tej sezoni moč videti kar 30 lutkovnih, gledaliških ter plesnih predstav za otroke.
Igor Kavčič
"Prva njena pesem, ki sem jo slišala, je bila Non, Je Ne Re-grette Rien v srednji šoli pri urah francoščine in je že od nekdaj ena mojih najljubših pesmi," pripoveduje dramska igralka Vesna Pernarčič Zunič, sicer stalna članica igralskega ansambla Prešernovega gledališča, ki je svojo veliko željo, narediti predstavo o Edith Piaf, uspela uresničiti letošnjo pomlad s premiero v Ljubljani. Tekst za predstavo je na podlagi pevkinega življenjepisa napisal njen oČe Jože Pernarčič, predstavo pa režirala Tijana Zinajič. Vesni, ki se v predstavi z naslovom Piaf Edith Piaf izkaže tudi za odlično pevko, je vloga tako rekoč pisana na kožo, kar potrjujejo mnogi, ki so že bili na eni od dosedanjih dvajsetih ponovitev. Dober odziv je. predstava beležila tudi konec aprila, ko se je Edith v interpretaciji Pernar-
v
čič Zuničeve prvič predstavila v Kranju. Njena najbolj odmevna predstavitev je bila na festivalu Zlatni lav v Umagu, kjer je zasedla drugo mesto, nastopala pa je tudi na Poletnem festivalu v Kopru, na Slovenjegraškem poletju, Šentjurskem poletju, konec oktobra pa bo nastopila tudi v spremljevalnem programu Borštnikovega srečanja ...
"Predstava je pravzaprav lyen živyei\jepis, v prvi osebi namreč govorim o vseh najpomembnejših dogodkih in prelomnih trenutkih, ki so se v i\jenem življenju zgodili do velikega uspeha. Preden se je zapisala alkoholu, mamilom, menjavanju moških... V predstavo vpletem še deset šanso-
«
nov, ki jih razen dveh, treh v večini pojem v francoščini," je
še povedala Vesna, ki jo bo tudi tokrat na pianinu spremljal Joži Šalej.	I. K.
Jasna Paladin
XIII. del
Kamniški kurhaus
s prodorom železnice so se v turizniu začeli novi časi. Izpolnjena je bila zahteva po hitrejšem in udobnejšem potovanju, nadzorovana pa je bila tudi točnost.
Andrej Studen je o potovanju z vlakom zapisal naslednje zanimive podatke:
^'Potniki so lahko potovali v štirih voznih razredih. Med leti 1854 in 1877 so znašale tarife na osebo in kilometer v povprečju 4,7 krajcarjev za prvi razred, 3,6 kr. za drugi, 2,4 kr. za tretji ter 1,6 kr za četrti razred. Pri tako visokih tarifah so seveda lahko potovali le pripadniki višjega in srednjega sloja. Elegantni saloni prvega razreda so sloveli po udobnosti in razkošni opremi, visoka vozni na pa je zagotavljala privatnost ter pri-
jetno in nemoteno potovanje. Nekoliko manj udobno je bilo potovanje v drugem razredu. V tretjem razredu so bile potnikom namenjene samo še lesene klopi, v četrtem pa stojišča.''
Kamniški vlak je bil sicer v primerjavi z zgoraj opisano, ponudbo bolj preprost. Največja dovoljena hitrost je bila le 25 km/h, vendar to ni motilo avantur željnih popotnikov. Kljub za današnje razmere zelo počasni vožnji so železnice omogočale veliko hitrejša potovanja v letovišča in na razne izlete, katerih osnovni namen je bil uživanje v naravi in spoznavanje novih krajev ter ljudi.
Leta 1891, ob dograditvi kamniške železnice, je založba Kleimayr & Bamberg izdala knjižico z naslovom Bilder aus Krain I. - Im Gebiete der
Steiner-Bahn (V območju kamniške železnice), ki jo je napisal Johan Sima. Avtor v knjigi opisuje pokrajino, kamniške planine, znamenitosti krajev, skozi katere pelje železnica, omenja pa tudi Kurhaus in njegov bazen, vodne naprave, verando in park.
S pomočjo takšnega pisanja in s pomočjo priljubljene železnice je kamniški Kurhaus po letu 1891 dobesedno vzcvetel. • Poleg poštne in brzojavne postaje se je Kamniku pridružila še železniška postaja, kamor te - kakor je zapisano v reklamni brošurici Führer durch Bad Stein ( in Krain) und Umgebung - vlak z državnega kolodvora ljubljanskega pripelje v 1 uri in pol. Vlaki se prevažajo po trikrat na dan. Od železniške postaje do vodnega zdravišča je 10 min. hoda. Postreščkov je najti na kolodvoru, kdor se pa hoče voziti, naroči si voz popreje pri zdraviŠ-kem re stav rate rji.''
Prvi vlak je vozil eno uro in 25 minut, vozni red pa mu je določil tri vožnje dnevno z odhodom iz Ljubljane ob 7.25, ob 12. uri in ob 18.25 ter s pri-
hodon^iz Kamnika v Ljubljano ob 6.35, ob 11.25 in ob 16.15.
k
Iz reklamne brošure je razvidno, da gostje z vlakom niso hodili le iz Ljubljane, ampak tudi iz drugih delov monarhije. Tako je vlak z Dunaja v Ljubljano vozil 9 ur in pol, iz Budimpešte 10 ur, iz Trsta 4 ure, iz Innsbrucka 15 ur ipd.
Po uveljavitvi železniških povezav seje prostor navidezno začel manjšati, razdalje so se krčile, odpirali so se novi kraji. In svetu se je, predvsem po zaslugi Prašnikarja in njegovega Kurhausa, ponovno odprl tudi Kamnik!
Leto 1891 pa poleg dograditve kamniške železnice za Kurhaus pomeni prelomno letnico še zaradi ene novosti, ki je Kamnik kot letovišče dokončno povzdignila v sam vrh najbolj priljubljenih in obiskanih turističnih krajev na Kranjskem in mu prinesla novo obdobje napredka in slave. Avgusta leta 1891 so v kamniškem Kurha-usu v skladu z modo in "poletno svežino" uvedli takrat izjemno priljubljen Kneippov način zdravljenja.


GORENJSKI GLAS •12. STRAN
PREHRANA, GORENJSKI NAGELJ / info@g-glas.si
Petek, 17. septembra 2004
KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN
Za vas izbira Danica Dolenc
Za poobedek naj bo sadje
Toliko dobrega sadja je zdajle na voljo, da si ga lahko privo!?-čimo ob vsakem obroku. Dokler je sveže, jejmo svežega. To je najboljše, zamrznjenega bomo imeli pozimi. Zelo dobro za organizem je, da ga očistimo in, denimo, dopoldne preživimo ob samem sadju. Kakšen dan lahko naredimo očiščevalno kuro samo z grozdjem ali samo s slivami, samo z jabolki. Sami sebi ne boste verjeli, koliko vode bo ta dan Šlo od vas in z njo seveda tudi "žlindra", ki seje nabirala v telesu. Pa še veliko časa si bomo prihranili, morda za izlet v naravo, za mirno branje ... In noben obrok naj
ne mine brez solate. Zdajle je vrt poln endivije in radiča. Lahko si za kakšen obrok pripravite le skledo solate iz endivije in paradižnika, le kumarič-
v
no solato in podobno. Ze res, da je delo s pripravo solate, toda naj vam ga ne bo žal. Obrok brez solate v tem času je prazen, izgubljen. Pa bučke so še vedno tu. Večerja ali priloga z dušenimi bučkami bo prava poslastica.
Paradižnikova omaka (salsa) po Perovo
Na olju opražimo drobno na rezano čebulo, že opraženi do
Dušene bučke so lahko priloga ali okusna samostojna jed.
Tedenski jedilnik
Nedela - Kosilo: goveja juha, meso iz juhe s paradižnikovo omako, krompir z mladim zeljem po dalmatinsko, endivija s paradižnikom, slivova pita; Večerja: hrenovke in jajčevci na žaru, paradižnikova solata.
Ponedeyek - Kosilo: zelenjavna juha, svinjske zarebrnice po cigansko (z veliko česna), kumarice s krompirjem v solati, lubenice; Večerja: palačinke s skuto ali marmelado, grozdje.
Torek - Kosilo: musaka z ribami, paradižnikova solata s papriko, grozdje; Večerja: široki rezanci z mesno omako, endivija s svežo kumarico.
Sreda - Kosilo: rižota z zelenjavo in koščki piščanca, radič v so--lati s krompirjem, hruške; Večerja: dušene bučke s paradižnikom, zrnat kruh, slive.
Četrtek - Kosilo: polenta z golažem, endivija s krompirjem, fige ali grozdje; Večerja: hrenovke na žaru, mešana solata, črn kruh.
Petek - Kosilo: skuše na žaru, blitva s krompirjem po dalmatinsko, paradižnikova solata, grozdje; Večerja: testenine z ovčjim sirom in s špinačo, mešana solata, jabolka.
Sobota - Kosilo: puranovi zrezki z gobami, pire krompir, mešana solata, jabolčni zavitek; Večerja: pršut s sirom in olivami, zrnat kruh, paradižnik v solati s kozjim sirom, grozdje.
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA
ŠOLA KRANJ Cesta Staneta Žagarja 33, 4000 Kranj
Srednja poklicna in strokovna šola Kranj na lokaciji Cankarjeva 2, Kranj vabi mlajše odrasle in odrasle k vpisu v šolsko leto 2004/2005, in sicer za:
1.	PRIDOBITEV PRVEGA POKLICA: model skupnega izvajanja programov v gradbeništvu (dualni ali šolski način) za poklice: zidar, tesar, pečar - keramik, slikopleskar. Izobraževanje traja 2 leti in je namenjeno vsem tistim,
ki si želijo pridobiti prvi poklic.
2.	PREKVALIFIKACIJO: model skupnega izvajanja programov v gradbeništvu (dualni ali šolski način) za poklice: zidar, tesar, pečar - keramik, slikopleskar. Izobraževanje traja 1 leto in je namenjeno tistim, ki že imajo poklic, vendar si zaradi zaposlitvenih in drugih možnosti želijo pridobiti drug poklic.
ČE SI ŽELITE PRIDOBITI POKLIC, KI OMOGOČA ZAPOSLITEV IN NADAUNJE IZOBRAŽEVANJE, POTEM STE VUUDNO VABUENI NA RAZGOVOR.
Za Informacije o programih, organizaciji In Izvedbi izobraževanja pokličite Ivana Šambarja po telefonu: (04) 202-16-21, mobitel št.: 041 708 564 ali e-pošta: lvan.Sambar@guest.arnes.si
damo nasekljan česen, kos drobno zrezane gomoljne zelene, na male kocke narezane paradižnike in pelate iz konzerve (vsakega pol), sol, poper, malo vegete ter zalijemo z malo juhe, da dobimo gostljato omako. Vse skupaj dušimo 10 do 15
minul in prelijemo čez lepo zrezane kose govedine iz juhe.
Krompir z mladim zeljem po dalmatinsko
Krompir olupimo, zrežemo na kocke, dodamo nekaj iglic rožmarina ali list lovora, zalijemo in skuhamo v slani vodi. Posebej skuhamo v slani vodi narezane liste mladega zelja, vodo odcedimo. Kuhano zelje stresemo na skoraj povsem od-cejen krompir (malce vode le pustimo, da je jed bolj sočna), dodamo malo masla ali margarine in malo olivnega olja, stol-čemo skupaj, po vrhu pokaplja-mo z olivnim oljem in ponudimo skupaj z mesom.
Musaka z ribami
3 srednje veliki jajČevci, 50 dag ribjega fileja (osliči, postrvi), I velika čebula, 5 strokov česna, šopek peteršilja, nekaj lističev bazilike, sol, poper, olivno olje, po 1 lonček kisle smetane in jogurta, 2 jajci.
Jajčevce operemo, narežemo na tanke rezine in jih spečemo na žaru ali v malo olja. Solimo jih in naložimo v skledo. Po želji jih tudi malce pokapljamo z limonovim sokom.-
Medtem zmeljemo 50 do 60 dag ribjega fileja. Na 4 žlicah olivnega (ali navadnega) olja opražimo sesekljano čebulo in ko začne rumeneti, dodamo ribje meso, strt česen in sesekljan peteršilj in baziliko. Solimo in popramo ter dušimo pet minut. V pekač ali nepregorno posodo nalagamo izmenično jajčevce in ribje meso. Zaključimo z jajčevci. Zdaj razžvrk-Ijamo jogurt in kislo smetano, dodamo dve jajci, malo solimo in s tem prelijemo musako. Jed postavimo še za pol ure v srednje vročo pečico in ponudimo. Jed je odlična tudi hladna.
IZBERITE MODRO SVOJO POT
Zavarovalnica Maribor d.d., trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki je vredna zaupanja zavarovancev,
Išče novega sodelavca/sodelavko v PE Predstavništvo Kranj
SAMOSTOJNi REFERENT I cenilec avtomobilskih škod
če vas veseli delo z ljudmi, ste dinamični, ustvarjalni, komunikativni in željni novih izzivov, vas vabimo k sodelovanju.
Pogoji:
•	V. ali VI. stopnja izobrazbe tehnične smeri
•	2 leti delovnih izkušenj na področju avtomobilske stroke . vozniški izpit B-kategorije
•	poznavanja dela z računalnikom
•	znanje tujega jezika
%
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, 12 mesecev s polnim delovnim časom in poskusno dobo 3 mesecev.
ZAVAROVALNI TEHNIK III.
Pogoji:
•	srednješolska izobrazba ekonomske ali administrativne smeri
•	1 leto delovnih izkušenj pri delu s strankami
•	vozniški izpit B-kategorije
•	poznavanja dela z računalnikom
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, 12 mesecev s polnim delovnim časom in poskusno dobo 3 mesecev,
Svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor,
Služba za razvoj zaposlenih.
O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 8 dni od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom
Vse poslane vloge bomo obravnavali zaupno.

ŽJVUENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
Zazrtl smo v prihodnost Pridružite se nam!
bolnišnica
GOLNIK
-^siOTO iK.'«	so.^r'c'.p«Alt'?®.«
Na podlagi 30. člena Statuta objavlja prosta delovna mesta
1.	POMOČNIKA oz. POMOČNICE DIREKTORJA za področje zdravstvene nege;
2.	POMOČNIKA oz. POMOČNICE DIREKTORJA za upravno in poslovno področje;
3.	POMOČNIKA OZ. POMOČNICE DIREKTORJA za področje razvoja ljudi pri delu.
Kandidati oz. kandidatke morajo izpolnjevati sledeče pogoje: Pod 1.)
Zaključen visokošolski študij na Visoki šoli za zdravstvo VII/1, 36 mesecev delovnih izkušenj na področju zdravstvene nege, izkazana znanja s področja vodenja ljudi, večjih timov in projektov, aktivno znanje angleškega jezika, osnovna računalniško-informacijska znanja {uporabniški nivo).
Pod 2.)
Univerzitetna izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri VII/2, 36 mesecev delovnih izkušenj, aktivno znanje angleškega jezika, zelo dobra računalniško-informacijska znanja in poznavanje informacijskih sistemov, Izkazana znanja s področja vodenja večjih timov, projektov, izkazana znanja iz poslovodenja organizacije, zaželeno s področja zdravstva.
Pod 3.)
Univerzitetna Izobrazba družboslovne smeri VII/2, 36 mesecev delovnih izkušenj s področja vodenja ljudi, aktivno znanje angleškega jezika, osnovna računalniško-informacijska znanja (uporabniški nivo), poznavanje delovne in druge zakonodaje s področja delovnih razmerij, sociološko-psi-hološka znanja, vodenje timov in projektov, odnosi z mediji In javno nastopanje.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Izbrani kandidat-ka bo imenovan-a za štiri leta in je po končanem mandatu lahko ponovno Imenovan-a.
Prijave s podrobnim življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev
in programom dela prosimo pošljite v roku 8 dni na naslov:
Bolnišnica Golnik-KOPA
Tajništvo direktorja
Golnik 36
4204 Golnik
z oznako: razpis za pomočnika direktorja - ne odpiraj!
Podrobneje na: www.klinika-Qolnlk.si
Gorenjski nagelj

K

Vsaka tri leta novi
Čeprav so nageljni Ančke Rozman z Gorenje Save šele lanski jesenski potaknjenci, so že zrasli v bujne, dišeče in cvetoče lepotce. Ančka, ki ji pri skrbi zanje pomaga mož, poudarja, da je zelo pomembna priprava zemlje, saj nageljni potrebujejo veliko kalcija in kisika. "O negi me je podučil znani gojitelj nageljnov Stane Če-baŠek izpod Krvavca, on me je pravzaprav tudi navdušil zanje. Z možem vrtno zemljo zmešava s presejano gozdno in delom mivke, v korita pa dodava tudi nekaj kristalov, s katerimi kljub rednemu zalivanju doseževa konstantno vlago.''
Ančka Rozman priznava, daje z nageljni precej dela. Na vsake toliko jih je treba obtrgati, odstraniti rjaste liste. Po dežju jih je dobro
Jesenski potaknjenci so zrasli v lepo razrasle, cvetoče in dišeče nageljne.
škropiti proti rji in plesni. Za zalivanje je najboljša deževnica, zelo radi pa imajo tudi malo tekočega gnojila. "Poleti, ko greva z možem od doma, za nageljne skrbi moja 94-letna mati," posebej poudarja Ančka, vsem trem, ki bdijo nad njimi, pa so nageljni očitno v posebno veselje. Obnavljajo jih vsaka tri leta, prezimujejo pa v garaži, kjer jim delajo družbo tudi potaknjenci. "Letos sva z možem potaknila petdeset vršičkov, ki jih bova razdala prijateljem, znancem."
Helena Jelovčan

Petek, 17. septembra 2004
RADIJSKI SPOREDI / info@g-glds.si
GORENJSKI GLAS • ^3. STRAN
PETEK. 17. SEPTEMBRA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - FW)IO MURSKI VAL
RKRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek; MK predstavlja 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Rikli-jeva pot nad Trstom 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek: Državno prvenstvo v smučarskih skokih v Kranju 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Minutka za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 üa vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi - godovniki 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski na-svet-8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi - Godovniki 9.00 Gorenjec, Go-renjka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Ob-
vestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Dr. Petek -Meningoencefalitls 13.40 Oglasi 14.00 Veterinar na obisku <<4.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.05 Poezija v glasbi 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bfed 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke - Zmajevo srce 21.00 Glasbado polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 1001 nasvet 22.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LA-TERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.20 Sosedje, dober dan 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104.8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Carpe diem 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.00 BBC novice 12.30 Do-
godek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 19.20 Vreme 19.30 Znova-Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 11.15 Kfljižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poroči-a, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Ko-edar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 11.00 Regijske novice, Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.00 Regijske novice. Osmrtnice 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja - nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Orgonski top 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program
SOBOTA, 18. SEPTEMBRA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO MURSKI VAL
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave: Govorica z rokami 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupen nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.15 Info-megahertz 9.30 Kulturni utrinek 9.40
Oglasi 9.50 Triglavski zeleni vrtiček 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila, danes je veselo in zabavno na Roblekovem domu 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim 12.50 Podarim-dobim 13.00 Aktualno, Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motorci 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj Ra Gorenjskem 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke - Srečni strahec 20.15 Mozaik Slovenije 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenf ska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna oddaja 18.00 Desetnica - lestvica popularne glasbe 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20
RGL danes 9.30 Smo v Evropi 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, za danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biserza dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.00 Regijske novice. Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
NEDELJA, 19. SEPTEMBRA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO KRANJ
RKRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40
Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Me-gasrčkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice
12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni
predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupen nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Veterinar na obisku 6.15 Pravljica za otroke - O strahu, srcu in še čem 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 6.45 Zdrav način prehranjevanja 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 DP v smučarskih skokih 10.25 Obvestila 10.30 Nedeljske novice 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost - Skladatelj Janez Močnik 13.40 Oglasi 14.00 Voščila - Skriti glasbeni gost 14.25 Obvestila 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.00 Dobri ljudje 15.30 Novice 16.00 Voščila 16.05 Vreme, ceste 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno - Popotntški kviz 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.25 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje (resna glasba)
19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Druga stran + Glasbena gverila - oddaja za mlade 21.30 Popevka tedna 22.00 Dr. Petek 22.40 Oglasi
RSORA
7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.t0 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik
programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Po-noviWe: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 00.30 Sobota ob 21.15
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknica - oddaja o narod-nozabavni glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črrta kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
PONEDELJEK, 20. SEPTEMBRA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - FW)IO KRANJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene žjvali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Se res poznamo 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Po-
«
nedeljkovo športno popoldne 1.6.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo - Kakšen je dober zajtrk 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi
11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno, prometna varnost na Gorenjskem 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Sejem rabljenih učbenikov 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot tvoja - Vesele Štajerke 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 22.00 Ponovitev športnega prispevka 22.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev 23.20 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Jezik in govorica telesa 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica -Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Šolski radio 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip
15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-barr>-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz zatožbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, olivestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O solsWu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba, 3. Prepadi in mostovi (do 24.00) 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
TOREK, 21. SEPTEMBRA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Mali oglasi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Minutka za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00
Novice 16.20 Prispevek 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV Stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Energetski nasvet 8.25 Obvestita 8.30 Novice 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC -novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila
12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Oddaja za upokojence 13.40 Oglasi 14.00 Prosta delovna mesta 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Predstavitev -Darja Lavtižar Bebler 15.00 Big bang 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno, Kvizkoteka 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Ta živalske 18.25 Obvestila 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 19.45 Lestvica izpod Triglava 20.15 Glasbeni večer po izboru Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki; šport, vreme 8.55 Dnevna malica-Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Vrelci

GORENJSKI GLAS • 14. STRAN
RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glas si
Petek, 17. septembra 2004
zdravja in lepote 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRQL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz-UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice 7.20 Nočna kronika, Horoskop, Izbranka tedna. Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kuttumi utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Po-rdčila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRCHevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjice I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (po-nov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri naR.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstaniin
hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2, 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7,20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
SREDA, 22. SEPTEMBRA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ
RKRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40. Dobro jutro, komu? 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Šport Šmid - predstavitev dejavnosti za otroke 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Minutka za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Moda in čas 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadaqeni, obetavni 19.45 Kultura 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet - Neprijetne in nevarne glivice 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski koti-
ček 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.15 Predstavitev - Tomaž Mencinger 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Glas ljudstva 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 12. teden obrti in podjetništva 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas - Aktivno športno perilo 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Aktualno 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.41 Minute za prijetno razpoloženje 20.00 Na pot k zdravju z Antonom Hladnikom 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.45 Zlata kočija formule ena, ponovitev 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku -Občina Gorenja vas - Poljane 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 19.00 Študentska napetost 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC-novice 12.30 Volitve 13.00
Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Kinematik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 21.00 Vedeževanje
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvesti-a 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kuttumi utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska ka-teheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Občina Cerkno 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
ČETRTEK, 23. SEPTEMBRA 2004
SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO CEUE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Trgovanje z vrednostnimi papirji 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek. 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: Tuš 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek: Planinska postojanka 16.50 EPP 17.00 Prispevek 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste-17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 zgubljene živali 18.20 Prispevek: To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Zakladi ljudske modrosti 9.15 Druga jutranja uganka 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Gibljive slike 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Minute za slovenski jezik 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzelene melodije 21.00 Glasba do polnoči 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi
RSORA
6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mate-
ja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan -zza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme'15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MH 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ova tema 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00
Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1,-3. Dijaškaoddaja2.-4. Skavts-ki potep 19.00 Kratke novice 19.15
Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50, Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni
utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
Za vas v kinu
Piše: Dominik Frelih'
FAHRENHEIT 9/11
dokumentarec
Priporočamo ogled nad 13 let. Dolžina: 126 minut Režija: Michael Moore Scenary: Michael Moore
Igrajo: Michael Moore, George W. Bush, John Ashcroft, Dick Chaney, Bill Clinton, Condoleza Rice
Z zlato palmo v Cannesu nagrajeni Maorov dokumentarec nadaljuje znane teme, ki se jih loteva avtor. Bush je prekletstvo za Ameriko in njegovi jastrebi v administraciji bodo v deželo vpeljali diktaturo. To je strnjeno sporočilo filma. Narejen je inteligentno, zabavno, čustveno, patriotsko in provokativno. Spretna uporaba zakulisnih kadrov s filmskega traku, ki širši javnosti niso znani, in njihova montaža s primerno glasbo. Moorovim razmišljanjem ali pa prekrivanje z nasprotjem od tega. kar oseba trdi na posnetku, skuša razkriti Bushevo povezavo s saudsko kraljevo družino, dobičke od vojne industrije, nesmisel iraške vojne in pošiljanje ameriških otrok na fronte, ki niso nujno potrebne. Film je poskus prikaza druge strani resnice. Tiste, ki jo množični mediji za-molčijo ali pa enostavno cenzurirajo. Moore ima kar nekaj dobrih idej. Kongresnike gre prepričevat, naj rekrutirajo svoje otroke v vojsko v Irak. pred kongresom z megafonom bere patriotski zakon, ugotavlja slabo varovanje na ameriških mejah in ugotavlja, da z varnostjo v letalih ni vse v redu, saj so dovoljene vžigalice, sumljivo pa je materino mleko za dojenčke. Za boljše poznavalce politike in mednarodnih odnosov pa se bo film zdel ravno tako popu list ičen kot Moore skuša prikazati ameriške medije. Avtor se igra s čustvi matere ubitega vojaka, prikazuje tiste dele resnice, ki ustrezajo njemu in smešnost doseže z mon-

Petek. 17. septembra
CENTER: amer. dok. vojni film FAHRENHEIT 9/11 ob 17.30, 19.45 in 22. uri; STORŽIČ: amer. znan. fant. akcij, film HELLBOY ob 18.30, amer. kom. STEPFORDSKE ŽENSKE ob 21. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA: druž. anim. kom. SHREK 2 ob 18. uri, trii. ŠPARTANEC ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA: kom. ZLOBNA DEKLETA ob 18.30, zgod. spekt. KRAU ARTHUR ob 20.30; ŽIRI: amer. akcij, film MICHEAL VAILLANT ob 20.30; ŽELEZAR JESENICE: anim. kom. SMREK 2 ob 18. uri, rom. film UMAZANI PLES 2 ob 20. uri.
Sobota, 18. septembra
CENTER: amer. dok. vojni film FAHRENHEIT 9/11 ob 16.30, 18.45 in 21. uri; STORŽIČ: amer. znan. fant. akcij, film HELLBOY ob 16. in 18.15, amer. kom. STEPFORDSKE ŽENSKE ob 20.30; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA: druž. anim. kom. SHREK 2 ob 16. uri, akcij, film SPOPAD NA ZAHODU ob 18. uri, trii. ŠPARTANEC ob 20.20; ŠKOFJA LOKA: zgod. spekt. KRAU ARTHUR ob 18. in 20.30; ŽIRI: amer. vest. SPOPAD NA ZAHODU ob 20.30; ŽELEZAR JESENICE: anim. kom. SHREK 2 ob 18. uri, rom. fitm UMAZANI PLES 2 ob 20. uri.
tažami posnetkov, kar pač lahko naredi vsak amaterski snemalec na svoj računalnik. Nepoznavanje situacije na bližnjem vzhodu in njeno poenostavljanje čez vsako mero, zanemarjanje določenih zgodovinskih dejstev ter izpuščanje rezultatov nekaterih akcij, kißh obravnava, pa nam dajo misliti, da avtor nima namena nepristransko raziskovati, ampak le povečati svojo slavo na račun naivnih Američanov, ki se bodo ob filmu zabavali. Zabavno nekritično.
KRAVJA FARMA
animirana družinska komedija
Priporočamo ogled nad 5 let. Dolžina: 76 minut Režga: Will Finn, John Sanford Scenarij: Will Finn, John Sanford Igrajo: Roseanne, Judi Dench, Randy Quaid, Steve Buscemi, Cuba Gooding Jr.
Animirani otroško-odrasli film nas popelje na divji zahod v devetnajsto stoletje, ko so razbojniki na račun kraje črede prišli do poceni zemlje. Toda tatu v filmu to preprečijo tri krave mlekarice. ki nas bolj spominjajo na Charlies Angels v kravji izvedbi. Zabavno otročje.
UBILA BOM BILLA 2
Akcija
Priporočamo ogled nad 16 let.
Dolžina: 137 minut
Režija: Quentin Tarantino
Scenarij: Quentin Tarantino & Uma Thurman
Igrajo: Uma Thurman, David Carradine, Lucy
Liu, Samuel L. Jackson
Nevesta, oziroma Črna mamba (Uma Thurman) se
v	drugem delu Kili Bili spopade še s preostankom nekdanje tolpe ubijalcev, ki so jo na njen poročni dan skoraj ubili. Za konec ji ostane še obračun z Buddom (Michael Madsen), Elle Driver (Daryl Hannah) in končno še z Billom (David Carradine).
Quentin Tarantino je v prvem delu Kili Bili nekoliko odstopil od ustaljenega načina njegovih filmov in že smo mislili, da se je pomehkužil ter da prodaja ceneno robo, kot vsi drugi. Toda v drugem delu je spet pra-
v
vi	on. Presenečenja, kri, nelogično in strast. Ce se prvi delßlma nekoliko vleče, se takoj po vstajenju junakinje iz groba film začne dogajati tudi akcijsko. Tarantino ostane mojster presenečenj in postopnega odkrivanja ozadja ter napenjanja tetive pričakovanja. Prizori so mojstrski, neobičajni in karakterno močni. Film za zahtevnejše gledalce.
18.15 in 20.15; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA:
druž. anim. kom. SHREK 2 ob 16. uri, trii. ŠPARTANEC ob 18. uri. akcij, film SPOPAD NA ZAHODU ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA: zgod. spekt. KRAU ARTHUR ob 18. uri. kom. ZLOBNA DEKLETA ob 20.15; ŽIRI: amer. akcij, film MICHEAL VAILLANT ob 18. uri. amer. vest. SPOPAD NA ZAHODU ob 20.30; ŽELEZAR JESENICE: anim. kom. SHREK 2 ob 18. uri, rom. film UMAZANI PLES 2 ob 20. uri.
Ponedeljek. 20. septembra
CENTER: amer. dok. vojni film FAHRENHEIT 9/11 ob 18. in 20.30; STORŽIČ; amer. znan. fant. akcij, film HELLBOY ob 18.30, amer. kom. STEPFORDSKE ŽENSKE ob 21. uri.
Torek. 21. septembra
CENTER: amer. dok. vojni film FAHRENHEIT 9/11 ob 18. in 20.30; STORŽIČ: amer. kom. STEPFORDSKE ŽENSKE ob 19. uri, amer. znan. fant. akcij, film HELLBOY ob 21. uri.
Sreda, 22. septembra
Nedelja. 19. septembra
CENTER: amer. dok. vojni film FAHRENHEIT 9/11 ob 18. in 20.30; STORŽIČ: Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA kom. OČETJE V PLENICAH ob 20. uri:
CENTER: amer. dok. vojni film FAHRENHEIT 9/11 ob 16.30. 18.45 in 21. uri; STORŽIČ: amer. znan. fant. akcij, film HELLBOY ob 16. uri, amer. kom. STEPFORDSKE ŽENSKE ob
Četrtek. 23. septembra
Nismo prejeli sporeda!
Petek, 17. septembra 2004
KRONIKA / helena.jelovcdn@g-glas.si
GORENJSKI GLAS »IS. STRAN
Župani s predstavniki ministrstva za promet in direkcije za ceste
Gradnja novega niti štirikilometrskega odseka državne ceste od Britofa do Hotemaž očitno postaja tudi predvolilna tema. Nič narobe, če bo cilj s tem hitreje dosežen.
Šenčur - Na nujnost čini prej siyega začetka gradi\je tega odseka, na katerem sta letos v prometnih nesrečaii umrla že dva mlada Človeka, sta šenčurski župan Miro Koželj in predsednik državnega sveta Janez Sušnik opozorila na sestanku v sredo popoldne, na katerega sta razen sosedi\jih županov povabila predstavnike ministrstva za promet in direkcge RS za ceste. Iz ministrstva je prišel državni sekretar dr. Tomaž Vidic, iz direkcije direktor Vili Žavrlan s sodelavcema Karmen Dešman in Juretom Pejanovičem, z Jezerskega župan Milan Kocjan, iz Cerkelj župan Franc Čebulj, iz Krai\ja podžupan Janez Osojnik, iz Preddvora občinski tajnik Marko Bohinec, iz Šenčurja pa še podžupan Ciril Kozjek.
Prvi sklicatelj sestanka Janez Sušnik je dejal, da je cesta katastrofalna vse od Britofa do Jezerskega oziroma Avstrije, in vztrajal, da se mora gradnja nevarnega odseka od Britofa do Hotemaž resnično začeti leta 2007, kot je zapisano v državnih planih. Šenčurski župan Miro Koze^ je zahtevo podkrepil tudi s peticijo krajanov Milj in Visokega. "Izgovor, da odsek Še ni zgrajen zato, ker občini Šenčur in Kranj nista sprejeli sprememb prostorskih aktov, je neumesten, saj sprememb od nas dolga leta ni nihče zahteval. Zdaj so v obeh občinah sprejete in razlogov za morebitno zavlačevanje gradnje res ni veČ," je poudaril. Z njim je soglašal tudi kranjski podžupan Janez Osojnik. "23 let bo minilo, kar je bila zgrajena nova cesta öd Kranja do Britofa. Razloga, zakaj nadaljevanja 560 metrov po kranjski občini in 2990 metrov
po šenčurski v vseh naslednjih letih ni bilo, ne gre iskati v pomanjkanju politične volje. Od države ni treba zahtevati čudežev, naredi naj cesto. Kranj je
življenjsko zainteresiran zanjo, ne le za ta odsek, pač pa za dobro cesto do Jezerskega vrha, saj nanjo gledamo kot na povezavo severne Primorske z Avstrijo. Zato želimo državo prepričati tudi v smiselnost gradnje avtocestnega priključka Kranj sever," je dejal Janez Osojnik.
Na potezi okoljsko ministrstvo
Dr. Tomaž Vidic je med drugim povedal, da je prometno ministrstvo spomladi na ministrstvo za okolje, prostor in energijo posredovalo pobudo za sprejetje programa priprave kot prvega koraka do izdelave državnega lokacijskega načrta, na podlagi katerega direkcija RS za ceste šele lahko pridobi vsa manjkajoča zemljišča, potrebna za gradnjo ceste Britof-Hotemaže, novelira štirinajst let star projekt, skratka, ustvari pogoje za začetek gradnje.
Na potezi je torej okoljsko ministrstvo. Dr. Vidic je občinama Šenčur in Kranj predlagal, da sami pripravita lokacijski načrt.
..
Po brniški cesti se številni Kranjčani in okoličani vozijo v Ljubljano in nazaj, na sploh je izjemno prometna, zato je vključevanje nanjo iz Šenčurja in Voklega ne samo težavno, ampak tudi nevarno. Do naslednjega poletja naj bi bilo križišče preurejeno v krožno. - Foto: Gorazd Kavčič
seveda s pooblastilom ministrstva. Da bi bila to najhitrejša rešitev, je iz izkušenj ob spremembi trase brniške ceste ob letališču pritrdil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj, Miro Koželj in Janez Osojnik pa sta se strinjala, da lokacijski načrt pripravita šenčurska in kranjska občina, če bi to pomagalo k hitrejšemu začetku gradnje odseka Britof-Hotemaže. "Občina Šenčur je pripravljena sodelovati tudi v postopku pridobivanja manjkajočih zemljišč, do konca septem-
bra pa bomo pripravili tudi očitno nujen sestanek z ministrstvom za okolje, prostor in energijo,'' je zaključil Miro Koželj, potem ko je tudi Vili Žavrlan pojasnil, da se zaradi dolgotrajnih in zapletenih postopkov odsek po najbolj optimistični varianti lahko začne graditi leta 2007. "Denar za lokacijski načrt je sicer zagotovljen, letos bo ostal neporabljen, v naslednjih dveh letih je rezerviran za prostorsko, investicijsko in projektno dokumentacijo, medtem ko ga
bo za odkup zemljišč, plačilo odškodnin in začetek gradnje leta 2007 še treba najti. Investicija bo vredna približno milijardo tolarjev, kar ni malo. Direkcija ima za 6000 kilometrov državnih cest na leto na voljo le okrog sedemnajst milijard tolarjev."
Oporni zidovi proti Jezerskemu pokajo
S skopim letnim proračunom je Vili Žavrlan opravičil tudi počasnost obnove ceste proti Je-
zerskemu, kjer direkcija postopno "gasi" najbolj nevarne točke. "Prednost imajo mostovi, ko bomo obnovili vse, se bomo lotili greplastitve vozišča," je dejal Žavrlan, Milan Kocjan pa opozoril tudi na nevai ne oporne zidove na cesti. "Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je obljubilo tudi denarno pomoč, ki pa je ni. Upam, da bomo letos vendarle obnovili oporni zid pod Gaštejem in pri Kanonirju, ki sta ob vse gostejšem tovornem prometu še posebej problematična."
Drugo krožišče na brniški cesti
Tako imenovana brniška cesta naj bi pred naslednjo poletno turistično sezono dobila drugo krožno križišče, in sicer v izjemno nevarnem križišču s cestama v Šenčur in Voklo. Kot je
v
povedal Vili Žavrlan, naj bi bil projekt v kratkem potrjen, še letos objavljen razpis za izbiro izvajalca, gradnja pa naj bi se začela predvidoma spomladi in končala v treh mesecih. Miro ■ Koželj je direkciji ponudil pomoč občine pri pridobivanju zemljišč, hkrati pa je opožlmj^ tudi na problematičen izvoz iz šenČurske obrtno podjetniške cone, ki se bo Še širila, na brniško cesto in apeliral na primerno začasno rešitev, ki se ne bi izključevala s kasnejšo celostno ureditvijo regionalne ceste do Lahovč.
Helena Jelovčan
Cigaret za dve leti
0
t
Kranj - Neznani nepridiprav je v noči na 13. september iz kioska v Poštni ulici v Kranju odnesel za kar poldrugi-milijon tolarjev cigaret in predplačilnih kartic različnih mobilnih operaterjev.
Rentgen v osebnem avtu
Krai^j - Policisti poizvedujejo tudi za neznancem, ki je v noči s torka na sredo vlomil v osebni avto, parkiran v Nazorjevi ulici, iz avta je ukradel prenosni rentgenski aparat gierth in elektromagnetno odejo eqimang. Lastnika je prikrajšal za približno pet milijonov tolarjev. H. J.
Požar v livarni
Škofja Loka - V torek, 14. septembra, nekaj po eni uri zjutraj je zagorelo v livarni podjetja Almos v Zmincu. Policisti so ob ogledu ugotovili, daje v podjetju obratovala livarska peč za taljenje zlitin z gorilcem za vbrizgavanje plinskega olja. 50 minut po polnoči je v livarno ^ prišel lastnik, da bi peč izključil, tedaj pa je ob peči opazil gost dim, pri gorilcu pa ogenj. Na pomoč je poklical gasilce, ki so požar pogasili. Do njega je prišlo zaradi napake na električni napeljavi na gorilcu, ki se je zaradi visoke temperature stopil. Škode je za najmanj poldrugi milijon tolarjev. H. J.
Policisti so med delom večkrat tudi ogroženi
kladivom nad policiste
Značajsko agresivni ljudje, ki se iz takšnega ali drugačnega prestopka znajdejo iz oči v oči s policisti, znajo proti modri uniformi tudi udariti, še posebej, če so pijani
ali prepričani, da se jim godi krivica.
Krai\j - Tako so lani v Slovenyi pri upiranjih policistom in napadih nanje kar 466-krat udarili z roko ali nogo, uporabili pa so tudi manj običajne načine in sredstva proti policistom; v dveh primerih goreč predmet, v 33 nož ali drugo hladno orožje, v 34 primerih palico, v 41 primerih steklenico oziroma kakšen drug nevaren predmet, v osmih primerih sekiro, v petih kladivo, v petih tudi vile oziroma drugo nevarno orodje, v treh pištolo, v enem puško, v dveh primerih so nad policiste nahujskali psa, niso pa osamljeni niti primeri, ko so agresivneži proti policistom preprosto zape^ali z vozili. Med delom je bilo lani po enih podatkih ranjenih kar 113 slovenskih policistov, po drugih pa 98.
V	zvezi s tem je policija lani zabeležila 155 kaznivih dejanj preprečitve uradnih dejanj uradni osebi, 44 kaznivih dejanj napadov na uradno osebo in eno kaznivo dejanje sodelovanja v skupini in hujskanja k upiranju.
V	prvi polovici tega leta se število kaznivih dejanj v primerjavi z lani ni povečalo (54 preprečitev in sedemnajst napadov), načini napadov pa so hujši, brutalnejši, kar kaže na vse večjo, tudi življenjsko, ogroženost policistov.
Z agresivneži se seveda srečujejo tudi gorenjski policisti. V Policijski upravi Kranj so po besedah Zdenka Guzzija lani zabeležili devet kaznivih dejanj preprečitve uradnih dejanj uradni osebi in šest kaznivih dejanj napadov na uradno osebo, od tega v prvem polletju po dve
preprečitvi in napada, medtem ko so se v letošnjem prvem polletju ukvarjali z dvema preprečitvama in enim napadom.
Gorenjski policisti so v prvem polletju v 169 postopkih proti 181 ljudem uporabili 358 različnih prisilnih sredstev, kar je nekaj več kot lani v enakem času. Pomeni, da je tudi na Gorenjskem "strah" pred policisti vse šibkejši in morda ni daleč čas, ko se utegne primeriti celo kakšna tragedija.
Za večjo zaščito policistov pred napadalci na eni strani in manjšo uporabo policijskih prisilnih sredstev na drugi namerava slovenska policija še letos ali najkasneje prihodnje leto poskusno uvesti električne parali-zatorje taser M-26. Študije, ki so jih opravili v tujini, so pokazale, da so pri njihovi uporabi
poškodbe policistov in napadalcev bistveno manjše kot pri uporabi drugih prisilnih sredstev. V Sloveniji je pozitivno mnenje za uporabo električnih paralizator-jev taser izdal Inštitut za varovanje zdravja, ki je ugotovil, da taser ni nevaren, če ga pravilno uporablja strokovno usposobljen človek. Ministrstvo za zdravje je na podlagi mnenja inštituta uvozniku izdalo dovoljenje za uvoz laserjev.
Električni paralizator pride v poŠtev zlasti za obvladovanje nasilnežev v primerih, ko obstajajo razlogi za uporabo strelnega orožja, katerega posledice so bistveno hujše od paralizatorja. Z njim se je mogoče braniti z razdalje Šestih metrov in pol, torej še pred neposrednim stikom med policistom in napadalcem.
Slovenska policija bo električne paralizatorje uvajala postopoma, podobno kot so jih pred dobrima dvema letoma začeli v drugih evropskih državah, najprej v posebnih enotah. Tudi kasneje naj bi jih ne imeli vsi policisti, saj taser vendarle ni nadomestilo za strelno orožje. Ni še namreč toliko izpopolnjen, da bi ga varno uporabili proti napadalcu, ki je pripravljen streljati. Helena Jelovčan
S ceste v strugo hudournika
Log - Voznik osebnega avtomobila, ki je v sredo, 15. septembra, ob 19.20 peljal po regionalni cesti od Škofje Loke proti Gorenji vasi, v Logu ni zvozil levega ovinka. Zaneslo ga je desno s ceste, po 37 metrih drsenja po travnatem pobočju pa se je prevrnil v strugo hudournika. Huje ranjenega so iz avta rešili škofjeloški gasilci, reševalci pa so ga odpeljali na urgenco v Klinični center. Po zdravljenju voznika čaka še srečanje s sodnikom za prekrške. H, J.
V
OBČINA CERKUE NA GORENJSKEM ŽUPAN
Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje e-mail: obcinacerklje@slol.net (04/ 28 15 820,( 04/ 28 15 800
Številka: 35005-01-10/2004-ZK Datum: 15. 09. 2004
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 08/03-popravek in 58/03-ZZK-1) in 7. ter 35. člena statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/99, 1/01, 3/02 in 4/03) sklicujem
PRVO PROSTORSKO KONFERENCO
Predstavitev osnutka programa priprave lokacijskega načrta za ekonomsko poslovno cono Brnik, ki bo dne 23. 09. 2004 ob 10. uri, v sejni sobi upravne stavbe občine Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, Cerklje na Gorenjskem (2. nadstropje).
Namen prostorske konference je pridobitev sporočil, usmeritev in egitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo izvedbenega prostorskega akta.
Na prostorski konferenci lahko udeleženci podajo svoje predloge na predstavljen osnutek programa priprave v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Priporočila in usmeritve se lahko poda v pisni obliki ob registraciji udeležbe in med razpravo v času prostorske konference ali pa se jih predhodno posreduje na naslov Občine Cerklje na Gorenjskem.
Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe predložiti pisno pooblastilo. Gradivo je na vpogled na sedežu Občine Cerklje na Gorenjskem.
ŽUPAN FRANC ČEBUU, i.r.

GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
AKTUALNO / jnfo@g-glas.si
Petek, 17. septembra 2004
Zgodovinski dan slovenskega in kranjskega športa
To nedeljo. 19. septembra, bo Smučarski klub Triglav Kranj na novi 100-metrski skakalnici na Gorenji Savi prvič pripravil državno prvenstvo v smučarskih skokih za člane in članice v posamični in ekipni konkurenci, na tekmi pa bomo videli tudi vse najboljše slovenske skakalce na čelu z domačinoma Primožem Peterko in Robertom Kranjcem.
Krai\j - "Dolgoletne želje slovenskih skakalcev in njihovih trenerjev se končno uresničujejo. Na novi skakalnici bomo pripravili prvo tekmo. Vsa dela seveda Še niso končana, z njimi bomo nadaljevali, čeprav so se že dosedanja zavlekla leto dlje,
v
kol smo načrtovali. Želimo namreč, da državni panožni center čim prej zaživi v celoti. Seveda pa smo zadovoljni, da bodo naši skakalci veČino treningov sedaj lahko opravili doma, omogočeno pa jim bo tudi normalno šolanje. Državni nordijski panožni center predstavlja povezavo med smučarskimi skoki in izobraževanjem. Kranj namreč omogoča šolanje na celotnem področju srednjega izobraževanja ter
študij na visoki šoli in univerzi, za dijake in študente pa je prav tako dovolj domskih kapacitet. Podoben sistem povezovanja treningov in izobraževanja mladih skakalcev poteka že desetletja v avstrijskem Stamsu in nemškem Furtwangnu. Prepričan sem, da samo takšen sistem predstavlja osnovo za nadaljnji razvoj smučarskih skokov," ob pomembni pridobitvi za slovenski šport razmišlja predsednik odbora za izgradnjo skakalnice Lojze Gorjanc, predsednik tehnične komisije in podpredsednik SK Triglav Kranj Jelko Gros pa dodaja, daje pomembno tudi, ker je skakalnica tako rekoč v mestu, zato so že izračunali, da naj bi v prihodnje za
O načrtih ob izgradnji nove skakalnice v Kranju so na priložnostni tiskovni konferenci spregovorili tudi Jelko Gros, Jože Javomik in UrtDan Simčič.
prevoze na treninge in tekmovanja letno prihranili kar 20 milijonov tolarjev. "Tekmovalci bodo lahko bolje trenirali, saj bo sedežnica omogočala hitrejši potek treningov, več skokov in na koncu tudi več časa za dodatne fizične priprave. Če bo samo enemu skakalcu več zato uspelo tako v športu kot v šoli, bo naša investicija upravičena," tudi poudarja Jelko Gros.
Seveda so nad novo pridobitvijo Še kako navdušeni tudi številni ljubitelji smučarskih skokov, ki si bodo tako to nedeljo v Kranju lahko prvič ogledali državno prvenstvo za člane v posamični in ekipni konkurenci. Na tekmovanju bodo nastopili prav vsi naši, na čelu z najboljšim reprezentanti, nastopile pa bodo tudi naše najboljše skakalke, ki so na letošnjih mednarodnih tekmovanjih dosegle lepe uspehe. "To bo uvodno tekmovanje na največji skakalnici, pokriti s plastiko na svetu, v kategoriji normalnih FIS srednjih skakalnic. Osrednji slovenski športni objekt bo tako začel služiti svojem namenu v poletnem času, čeprav bo potrebno še marsikaj storiti, da bo objekt dobil končno podobo, kot smo so si jo zamislili člani operativnega gradbenega odbora in projektant Klemen Kobal. Za uporabo v zimskem času potrebuje-
Nova skakalnica, ki ima kritično točko pri 100 metrih, je največja skakalnica, pokrita s plastiko v kategoriji srednjih skakalnic na svetu. Foto: Gorazd Kavčič
mo še dva snežna topa, teptalec, plug s frezo za zaletišČe, valjar za doskočišče, po en vitel za za-letiŠče in doskočišče, v skupni vrednosti 95 milijonov tolarjev. Gradnjo je opravil SGP Tehnik IZ Škofje Loke s svojimi podi-zvajalci, vrednost naložbe pa znaša okoli 800 milijonov tolar-
jev," pravi predsednik SK Triglava Kranj Jože Javornik in poudarja, da je lokacija skakalnice več kot idealna, saj leži v dolini med dvema deloma Šmarjetne gore, s čimer je dobro zaščitena pred bočnim vetrom, kije največji "sovražnik" skakalcev.
Prav tako pomembno dejstvo je, da bo skakalnica obogatila turistični utrip Kranja z različnimi prireditvami, celo tekmami svetovnega in celinskega pokala, ki jih pri kranjskem skakalnem klubu nameravajo pripraviti v naslednjih letih.
Vilma Stanovnik
Skok v jesen 2004
Program prireditevv Državnem panožnem nordijskem centru v Kranju
1.	POLETNO DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH
Kategorije:
Absolutno - posamezno in ekipno - K 100 m
Čas in kraj:
Državni panožni nordijski center Kranj Nedela: 19. september 2004
11:00 - kvalifikacije
13:00 - posamično tekmovanje
15:30 - ekipno tekmovanje
%
2.	POKAL COCKTA in 29. MEDNARODNI TEDEN SKOKOV
Kategorije:
Absolutno in mladinci 18 let - K 100 m
Čas in kraj:
Državno panožni nordijski center Kranj
Sobota: 25. september 2004
Prva serija ob 11:00
3.	POLETNO DRŽAVNO PRVENSTVO
Kategorije:
DP - dečki do 12 let, DP - NK - dečki do 13 let (3 km)
Pokal Cockta: dečki do 13 let K - 40 m Čas in kraj: Smučarski center Gorenja Sava Nedela: 26. september 2004 Poskusna serija: 9:00 1. serija: 10:00
Teki za NK: 1 uro po končanem tekmovanju v skokih na Kokrici.
1 .


4.	FINALE ALPSKEGA POKALA
Kategorije:
Solo ženske (FIS), skoki mladinci, nordijska kombinac^a do 20 let
Čas in kraj: Državni panožni nordijski center Kranj
Četrtek, 30. september 2004 - prihod ekip
20:00 tehnična seja (Smučarski center Gorenja Sava)
Petek, 1. oktober 2004 - trening
12:00 - skoki za kombinacijo K 100 14:00 - skoki (ženske in moški) K 100 16:00 - tekaški trening za nordijsko kombinacijo (5 km)
18:00 - tehnična seja (Smučarski center Gorenja Sava)
Sobota, 2. oktober 2004 -prvi tekmovalni dan
9:00 - skoki za nordijsko kombinacijo K 100 12:00 - solo skoki (ženske in moški) K 100 16:00 - tekaška preizkušnja za nordijsko kombinacijo 10 km 18:00 - tehnična seja (Smučarski center Gorenja Sava)
Nedelja, 3. oktober 2004 -drugi tekmovalni dan
9:00 - skoki za nordijsko kombinacijo K 100
(samo ena serija) 10:30 - solo skoki (ženske in moški) K 100 13:30 - skupinski štart teka za nordijsko kombinacijo (5 km)
5.	POLETNO DRŽAVNO PRVENSTVO
Kategorije:
DP - dečki do 14 let, dekleta do 14 let, NK
dečki do 15 let (5 km)
Pokal Cockta: dečki do 15 let - K - 50 m
Čas in kraj: Smučarski center Gorenja Sava
Sobota: 23. oktober 2004
Poskusna serija: 10:00 I. serija: 11:00
Teki na NK: 1 uro po končanem tekmovanju v skokih v Besnici
6.	I. MEMORIAL BOGDANA NORČIČA Kategorije: Absolutno - K 100 m
Čas in kraj:
Državni panožni nordijski center Kranj Nedelja: 24. oktober 2004 11:00 - prva serija
Triglavani uspešno opravili
preizkus
Kranj - Novo plastično skakalnico s kritično toČko 100 metrov so Triglavovi skakalci prvič preizkusili že minulo nedeljo, ko je prvi skok opravil Branko Iskra, nato pa mu je sledilo še deset klubskih prijateljev. Najdaljši skok je v drugem poizkusu opravil trinajstletni Grega Romšak, ki je neuradno pristal pri 117 metrih. Nad novo pridobitvijo so bili navdušeni tako skakalci kot trenerji in funkcionarji, ki so si ogledali ta neuradni preizkus.
Težko je prvi preizkus čakal zlasti ing. fernen Kobal, vodja projektne skupine, ki je poskrbel za vse načrte: "Po preizkusu sem se pogovoril s fanti in vsi so pozitivno ocenili zame vse pomembne točke. Smučina je lepo izpeljana, prav tako doskočišče. Fantje, ki so leteli naj-

Minulo nedeljo so Triglavovi skakalci že preizkusili novo pridobitev.
dlje, so pohvalili lepo nizko krivuljo leta, ki je sedaj ob pravem naklonu mize bistveno boljša od
zimske izpred dveh let,' je povedal Klemen Kobal.
V.S
Kako y nedeljo do skakalnice
Krai\j - Do državnega panož-nega nordijskega centra na Gorenji Savi se bodo v času prvenstva to nedeljo lahko pripeljali le tekmovalci, njihovi spremljevalci, uradne osebe in akreditirani novinarji, za katere so predvidena parkirišča ob vznožju skakalnice, za tehnične ekipe pa v skakalnem centru na Gorenji Savi.
Ker organizatorji pričakujejo večje število gledalcev, pozivajo vse obiskovalce, posebej pa prebivalce Besniške doline, da uporabljajo cesto Kranj - Resnica - Kranj samo v izjemnih primerih. Za zmai\jšai\je uporabe ceste prosijo, ker lahko pride do zastojev, čeprav bo cesta
normalno odprta. Prometno
ureditev na tej relaciji bo izvajala policija, zato prosijo, da upoštevajte njihova navodila.
Hkrati vse tudi obveščajo, da bo organizirano parkiranje na naslednjih lokacijah: Savski otok (Supernova), spodnja Iskra - Iskraemeco in za povabljene ^oste in del obiskovalcev med Železnico in bivšim Tekstilin-dusom (prehod preko proge je najstrožje prepovedan).
Prihod gledalcev od parkirnih prostorov bo mogoč samo po pločnikih za peŠce, preko uradnih prehodov pod podvozom, po stopnicah in po robu cestišča za Stražišče in na pločniku proti
skakalnici. Upoštevajte navodila priredite^ev, redarjev in policije.
Parkiranje in ustavljanje ob skakalnici ni dovoljeno, enako velja od skakalnice proti Besnici. Ob sami skakalnici bo ograja ob vsem prireditvenem prostoru.
Vstopnino, 1000 tolarjev za odrasle (za mladino do 15 let je ogled brezplačen), bodo pobirali na parkirnih prostorih in na vhodih na prireditveni prostor, kjer bo kontrola vstopa na objekt.
Pri SK Triglavu vse obiskovalce in domačine prosijo za razumevanje in upoštevanje navodil organizatorjev in policije. V.S.
Petek, 17. septembra 2004
ŠPORT / Vilma.stanovnik(§'g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Potem ko so pogodbe za nastope v dresu Acroni Jesenic podpisali Peter Rožic, Jurij Golicic, Luka Žagar in Gregor Polončič, jih na sredini tekmi proti Olimpiji še ni bilo na ledu in naj bi prvič nastopili danes proti beljaški ekipi VSV.
Jesenice - Turnir v hokeju na ledu za pokal Hit Casinoja je v polnem zagonu, saj so ekipe odigrale že po dve tekmi. V ponedeljkovih tekmah je KAC iz Celovca v dvorani Podmežakla z 1:2(10:2, 0:0) premagal Acroni Jesenice. Edini strelec za Jeseničane je bil Toni Tišlar v 11. minuti. Prav tako .so na prvi tekmi z avstriiskim moštvom iz-
gubili hokejisti ZM Olimpije, saj so jih na gostovanju v Beljaku domačini ugnali s 5:2 (1:0, 3:0, 1:2).
Zelo zanimivo predstavo je obetala sredina tekma med jese-ni^Skimi železarji in ljubljanskimi zmaji. Ker je v začetku tedna slovenski hokej dodobra "pretresla" vest, da se i>tirje repre-zentanti iz Ljubljane selijo na Jesenice, je precej gledalcev prišlo ravno zaradi njih. Vendar pa Luka Žagar, Peter Rožič, Gregor Polončič in Jurij Goli-čič, ki so v torek podpisali pogodbo z jeseniškim klubom, v sredo proti svoji bivši ekipi še niso oblekli rdečih dresov. Moštvi, ki nato nista prikazali veliko dopadljive igre, sta v prvih dveh tretjinah delovali dokaj izenačeno, a so se domačini v zadnjem delu srečanja zbrali in še z dvema zadetkoma zasluženo zmagali. Ob koncu prvega dela sre-
V sredini tekmi med Acroni Jesenicami in ZM Olimpije v Podmežakli so slavili domačini, ki pa se še niso predstavili z novimi okrepitvami.
Čanja pa je za Jesenice zadel Miha Bremec, z dvema goloma v zadnjem delu tekme pa je za prepričljivo zmago domačih poskrbel Aleš Remar. Edini strelec za ZM Olimpijo je bil v 34. minuti Metod Bevk, nekdanji igralec kranjskega Triglava, sicer pa doma iz Reteč pri Škofji Loki.
Končni rezultat tekme je bil tako 3:1 (1:0, 0:1, 2:0) za Acroni. V sredo pa je bil na sporedu tudi avstrijski derbi med ekipama VSV in KAC, po kazenskih strelih pa so z 1:0 slavili hokejisti iz Celovca.
Danes sta na sporedu še zadnji dve tekmi pokala HIT Casino.
Na Jesenicah bo Acroni ob 18. uri gostil beljaški VSV, ZM Olimpija pa bo gostovala pri KAC - ju v Celovcu. V Podmežakli naj bi na ledu tokrat videli tudi nove okrepitve Jeseničanov.
foto: Gorazd Kavčič
Padalci y boj za nova odličja
Slovenska padalska reprezentanca je danes zjutraj odpotovala na Hrvaško, kjer bo na svetovnem prvenstvu na Reki
med 18. in 24. septembrom branila dve zlati in dve srebrni medalji.
Lesce - Padalsko reprezentanco že vrsto let vodi Drago Bun-čič, ki ima v svoji ekipi že nekaj let najboljše padalce na svetu. Ti se zadnja tri leta redno uvrščajo med dobitnike medalj, priznavajo pa, da bo ponovitev predhodnih uspehov težka, saj je med kandidati za vrh 12 ali 13 reprezentanc ali okoli 60 dobrih posameznikov.
"Naši cilji so ostati med vodilnimi v skokih na cilj pri fantih ter pri dekletih v figurativnih skokih in kombinaciji. Cilj ekipe je 18 centimetrov v ekipnih skokih na cilj, pri posameznikih pa ena uvrstitev do pet centimetrov, dve do sedem in dve do devet centimetrov," pred začetkom tekmovanja napoveduje Drago Bunčič.
Da so te želje realne, potrjujejo tudi padalci. Roman Karun, Uroš Ban, Senad Salkič, Domen Vodišek in Borut Erjavec bodo na letališču Grobniško polje oziroma na bližnjem štadionu Kantrida branili ekipno zlato z lanskega svetovnega prvenstva v Franciji, kapetan Karun pa tudi med posamezniki. "Padalski vrh med posamezniki je zelo širok. Pričakovati novo zmago je zato nekoliko nerealno, si pa želim obraniti naslov," je o željah na Reki povedal kapetan Roman Karun, ki si medaljo želi tudi med ekipami. Uroš Ban je pri tem še dodal, da jih uvrstitve pod stopničke ne bodo zadovoljile.
Končne uvrstitve na Reki bo krojilo tudi vreme. Prizorišče
prvenstva je v bližini morja, kjer imajo tekmovalci lahko Številne težave zaradi spremenljivega vremena. To je lahko prednost za naše skakalce, ki so zelo izkušeni, poleg tega pa že dolgo skačejo skupaj.
Ženski del reprezentance sestavljata Irena Avbelj in Maja Sajovic. Obe si želita čim boljših uvrstitev, dobre rezultate sta namreč dosegli že na nedavnem vojaškem svetovnem prvenstvu. Selektor Bunčič zanju v skokih na cilj napoveduje uvrstitve do 7 centimetrov, v figurativnih skokih pa naj bi Avbljeva imela rezultat nekje med 6 in 8 sekund.
Slo'venijo bodo na Hrvaškem zastopali tudi HudiČki. Teh na predstavitvi v Lescah ni bilo, tekmovali pa bodo v likovnih skokih štiric, eni izmed novejših padalskih disciplin.
Barbara Todorovič
ROKOME
KOŠARKA
Naši še vedno
neporaženi
Kranj - Moška košarkarska reprezentanca je v sredo zvečer v izjemno napeti in težki tekmi premagala češko izbrano vrsto z rezultatom 71:70 (20:13, 38:40, 58:55) in s tem dosegla pomembno tretjo zmago na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v Beogradu prihodnje leto. Tako v skupini D vodi s Šestimi točkami prednosti. Zadnjo tekmo v gosteh bodo odigrali jutri proti Francozom.	B. T.
Novi predsednik RZS je Sedej
Ljubljana - Na torkovi seji skupščine Rokometne zveze Slovenije so soglasno izvolili novega predsednika, dr. Marjana Sedeja. Ta je bil tudi edini kandidat, saj sta se kandidaturi odpovedala Tomaž Jeršič in Franc Krašovec. Sedej je mesto prvega moža Rokometne, zveze Slovenije prevzel po Zoranu Jankoviču, ki je v torek Še zadnjič predsedoval skupščini in so ga po osmih letih predsedniko-vanja na predlog predsedstva imenovali za častnega dosmrtnega predsednika RZS. Sedej, ki je tudi član uprave Mercator-ja, je ob pozdravnem nagovoru poudaril, da izvolitev jemlje kot veliko odgovornost in da bo skupaj s sodelavci skušal uresničevati zastavljene cilje. V.S.
Vabila, prireditve
Pokal v letnem biatlonu na Pokljuki - To nedeljo, 19. septembra, bo v športno-rekreacijskem centru na Pokljuki potekala tekma slovenskega pokala v letnem biatlonu. Tekmovalci se bodo pomerili v kombinaciji streljanja in teka na ski rolkah, tekmovanje pa se bo začelo ob 9.30.
Državno prvenstvo v veslanju - S predtekmovaiiji med 10. in 12. uro se bo jutri na Bledu začelo državno prvenstvo v veslanju. Finala bodo na sporedu med 14.30 in 18. uro.
Tek okoli Blejskega jezera - Ob 1000-letnici prve omembe Bleda Športna zveza Radovljica in LTO Bled organizirata tek okoli Blejskega jezera. Proga je dolga 6,3 kilometra po peš poteh okoli jezera, prijaviti pa se je moČ Še danes do 12. ure po telefonu 53 05 730 ali po elektronski pošti sportzv@s5.net. Prav tako se lahko prijavite uro pred štartom, ki bo jutri, v soboto, ob 10. uri pri grajskem kopališču na Bledu. Prijavnine ni, najboljši trije v vsaki kategoriji (razpisane so vse kategorije od dečkov, deklic do Članov D) prejmejo medalje, absolutna zmagovalca pa pokal.
Šahovski pentatlon v Kranju - To nedeljo, 19. septembra, bo na športnem stadionu v Kranju potekal 8. šahovski pentatlon (tek na 4000 metrov, tek na 100 metrov, suvanje krogle, skok v daljino in Šah). Organizatorja, ŠD Zagon in ŠS Tomo Zu^an, prijave sprejemata do 8. ure. Dodatne informacije Žiga Zvan 031 320 579,
ziga.zvan@fov.uni-mb.si ali http://drustvo-zagon.si/Pentatlon/pen-tatlon.htm.
Sašov duatlon v Škofj i Loki - Triatlonski klub Ljubljana bo jutri, v soboto, organizator 5. Sašovega duatlona (tek - kolo - tek). Ob 15. uri bo Štart Šprint duatlona, ob 17.45 duatlona za vse, ob 19.30 pa bo štart finala slovenskega pokala. Več informacij dobite na www.tri-atlonklub-lj.si.
Svarunov odbojkarski turnir - Škofjeloški odbojkarski klub bo to nedeljo, 19. septembra, organizator tradicionalnega odbojkarskega turnirja v Svarunov spomin. Začel se bo ob 10. uri v hali Poden. V moški konkurenci bodo nastopile ekipe Olimpije, Triglava, Bora iz Trsta in domaČega prvoligaša Termo Lubnika, v ženski konkurenci pa ekipa domaČega ŽOK Partizana in Bora iz Trsta.
Vabilo v odbojkarsko šolo - Odbojkarski klub Avtocommerce vpisuje v program vadbe odbojke igralke in igralce začetnike. Vpisi potekajo na OŠ Bled (ponedeljek), OŠ Lesce (torek) in OŠ Radovljica (ponedeljek), dodatne informacije pa dobite po telefonih 051/358 165 (Tilen Kozamernik) za moške ekipe in po telefonu 041/542 125 (Štefan Udrih) za ženske ekipe.
Vabilo v namiznoteniško šolo - NTK Merkur Kranj vabi dečke in deklice prvih, drugih in tretjih razredov v namiznoteniško šolo. Prijavite se lahko vsak dan od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro v dvorani IBI pri Tekstilni šoli.
Balinarski spored - V super ligi bo ekipa Jesenic jutri gostila Hrast, v Bistrici se bosta pomerili ekipi Bistrice in Lokateksa Trate, Center Pekarna Vrhnika bo gostovala pri Krimu Špici, Huje pa pri Zabičah. V 1. ligi bo ekipa Primskovega gostila Mlinar Padno, ekipa Planine pa Jadran Izolo. Vse tekme se bodo začele ob 16. uri. V 2. ligi - vzhod bo ekipa Čirč VAN DEN gostila Tržič, Radovljica Al-petour bo gostovala pri Sodčku, Gitas Kärcher Mengeš pa pri Dobrovi. Tekme se začnejo ob 10. uri.	V.S.
Skakalci in popularni v Bogdanov spomin
Cerklje - V spomin na nekdanjega smučarskega skakalca in trenerja Bogdana Norčiča bodo jutri, v soboto, v športni dvorani v Cerkljah pripravili 1. memorial v malem nogometu.
Prireditev, ki bo posvečena tudi praznovanju občinskega praznika Občine Cerklje, seveda ne bo le srečanje vseh generacij smučarskih
v
skakalcev (Peterka, Kranjec, Zonta, Benkovič, Norčič...), ampak se jim bodo na osmih tekmah (vsaka bo trajala 2 x 15 minut).pridružili tudi nogometaši, znani športniki, glasbeniki, novinarji, prav tako pa bodo na prireditev prišli znani glasbeniki, miss univerze Polona Baš, miss Slovenije 2003 Nataša Kranjc in še kdo.
Prireditev, ki bo hkrati tudi humanitarna, saj bo izkupiček od pri-javnin in sponzorjev namenjen dvema ogroženima družinama iz Posočja, se bo začela ob 15. uri, vstopnine za gledalce pa ne bo. V.S.
Športniki v barvah Merkurja
Celje - Ob letošnjem obrtnem sejmu v Celju je delniška družba Merkur s podaljšanjem sponzorskih pogodb dokazala povezanost športa in gospodarstva. Tudi v novi sezoni bodo namreč članice ženskega košarkarskega kluba iz Celja, člani namiznoteniškega kluba iz Kranja in člani kranjskega tekaškega kluba v svojem imenu nosili ime Merkurja.
Tako se bodo za visoke uvrstitve doma in v svetovnem merilu borili tekmovalci Tekaško smučarskega kluba Merkur Kranj, prav tako doma in v svetu želijo biti uspešni člani Namiznoteniškega kluba Merkur Kranj, naslov državnih prvakinj v košarki pa želijo obdržati košarkarice Ženskega košarkarskega kluba Merkur Celje, ki se bodo za čim boljšo uvrstitev potegovale tudi v domačem pokalu in mednarodni ligi Trocal.	V.S.
Preddvorski rokometaši v spomin Jožeta Križnarja - Minulo nede-jo je bil Rokometni klub Preddvor, skupaj z domačo občino, organizator 20. Križnarjevega memoriala. V borbenem srečanju ekip preddvor-skih rokometnih veteranov so na koncu z rezultatom 24:22 (12:10) slavili "mlajši" veterani. Sorodniki pokojnega Jožeta Križnarja so na koncu spominskega srečanja podelili pokale najboljšim: igralcu Silvu Vidicu, strelcu Marjanu Amežu, vratarju Mihu Štefetu ter najstarejšemu igralcu Marjanu Andoljšku ter se zavalili vsem, ki se spominjajo prezgodaj umrlega športnika, ki so ga - tako kot ostale preddvorske rokome-taše in trenerja - počastili tudi z minuto molka.
Janez Kuhar
Crvena zvezda na Jesenicah
Jesenice - To nedeljo, 19. septembra, se v Športni dvorani Prežihovega Voranca na Jesenicah obeta velik košarkarski dogodek. Moška ekipa Košarkarskega kluba Jesenice se bo ob 19. uri pomerila s slovitim moštvom Crvene Zvezde iz Beograda, ki bo v prihodnjem tednu na večdnevnih pripravah na Jesenicah.	V.S.
Pripravljeni v vsakem
VEČ KOT 40 IZDELKOV
obutev, oblačila in oprema za šport in prosti čas po AKCUSKIH cenah ter POPUSTI za izbrano športno opremo.
remenu!


za kolesa
Jopi« lat fUsa
SAM
HIGHSIERRA
ünisex; 100% poliester; 2 zadrgo, različne barve
xa fitnes
naprave
In opremo aa roleti*
od 16. 9. do 30. 9. 2004
Zmžsnjs veljajo izbrane izdelke v za/og/ proda/a/n.
I
<
GORENJSKI GLAS «18. STRAN
POGOVOR / info@g-glas.si
Petek, 17. septembra 2004
Travm a
zareze
dušo
Drama talcev v severnoosetijskem mestu Beslanu je le redke ljudi pustila ravnodušne, najbolj zaradi dejstva, da so teroristi za talce vzeli otroke. Kakšne rane je dogodek zasekal v njihove duše, kaj takšne in podobne travme povzročajo človeški psihi, kakšne so se dogajale ljudem na drugi strani, teroristom, da so neobčutljivi celo na otroško
trpljenje ... o tem sva se pogovarjala z dr. Janezom Rojškom, kliničnim psihologom, vodjo dispanzerja za mentalno zdravje v Zdravstvenem domu v Kranju.
Kako VI osebno gledate na dogodek v Beslanu, kjer so teroristi za dosego svojih ciljev izkoristili otroke?
*Ta dogodek je najbolj ekstremna oblika človeške tragike, ki seje zgodila v zadnjih šestdesetih letih po drugi svetovni vojni, ker se je zgodila na plečih otrok. V vsej tej situaciji smo bili priča nesprejemljivemu vedenju z obeh strani, ugrabiteljev na eni in države na drugi. Terorizem ima dva obraza, eden je legalen, državen, drugi pa terorizem s strani skupin, ki na tako ekstremen način, kot so ugrabitve, skušajo doseči svoje cilje. To počnejo ravno zaradi travmatičnih izkušenj, ki so jih bili deležni v svoji nacionalni in.osebni zgodovini. Čečeni se že dolga leta borijo za svojo neodvisnost, vse kaže, da lahko pri njih govorimo o genocidu, saj jih je menda od dveh milijonov le še dobrih 500 tisoč, doživljali so tudi osebne travme, kar se kaže v pojavu tako imenovanih črnih vdov in tudi travmatiziranih moških. Seveda te stiske ne morejo biti opravičilo za njihovo ravnanje, si ga pa lahko na ta način pojasnimo."
Bo to, kar se je zgodilo otrokom v Beslanu, pustilo posledice na njihovi psihi?
"Na vsak način bo ta dogodek pustil posledice. Odrasli v tej zgodbi, ki bi morali biti otrokom varuhi in zaščitniki, so se tej vlogi izneverili: eni, ker so jih zlorabili kot talce, drugi, ker jih niso znali zaščititi. Dogodek bo usodno zaznamoval življenja teh ljudi in posegel v zmožnost za ohranjevanje ravnotežja tako pri otrocih kot tudi odraslih. Taki dogodki niso običajni v človeškem življenju. Kakšen je bil šok in kakšne bodo njegove posledice, pa je odvisno od več dejavnikov: starosti otrok, mladostnikov in odraslih, tako mentalne kot razvojne, od njihove osebnostne strukture, značajskih značilnosti, od njihove notranje trdnosti. Vse to določa občutljivost in zmožnost ali nezmožnost prilagajanja na stresne situacije. Na slednje se ljudje odzivamo z različnimi telesnimi, duševnimi in vedenjskimi simptomi, Širina, globina, intenzivnost in čas trajanja pa so določeni s časom trajanja dogodka, predhodnimi izkušnjami, trdnostjo. Odziv je odvisen tudi od tega, ali je bil denimo otrok

«.1

Dr. Janez Rojšek
sam ali v družbi staršev, ko je prišlo do dramatičnega dogodka, je imel koga ob sebi, na katerega se je lahko naslonil, mu zaupal in bil deležen vsaj posredne zaščite. Grožnja je bila namreč neposredna: oboroženi zakrinkani moški, razstrelivo, mine, kar je dajalo občutek brezizhodnosti in dokončnosti."
Kateri otroci so v takšnih okoliščinah najbolj ogroženi?
"V večji meri mlajši, tisti, ki so bili ob dogodku sami, tisti, ki so že po naravi bolj rahločutni. O tem odloča veliko dejavnikov, kajti travma ni enoznačna, da bi sejo dalo opredeliti le na en način, in cela serija lastnosti določa, kako se bo Človek nanjo odzival. V primeru dogodkov v Beslanu pa je treba upoštevati tudi, kakšen pomen je imel ta dan za otroke in njihove spremljevalce. Prvi šolski dan je zanje izjemnega pomena, spremljajo ga slavje, slovesne obleke, ceremonial, šlo je skratka za celo praznovanje, ko je vsa družina spremljala otroke v Šolo (zato tudi več kot tisoč ljudi v šoli), skratka praznik, ki v življenju ni ponovljiv."
Kakšne bodo torej posledice pretresljivega dogodka, zlasti za občutljive otroške duŠe ?
"Kot odgovor na travmatično dogajanje se lahko pojavi vrsta duševnih in telesnih težav, zato je zelo pomemben prvi ukrep, temeljna zdravstvena zaščita, najprej telesna, somatska, potem pa tudi psihosocialna po-
moč. Pojavijo se namreč duševne, emocionalne težave, jokanje, strah, preplašenost, panične reakcije, ob vsakem zvoku so prizadeti Čisto dezintegrirani, niso se več sposobni normalno odzivati na vsakdanje življenjske situacije. Zato je pomembno varno, toplo okolje in zaupljiv odnos ljudi, ki bodo z njimi delali, da se spet razvije nazaj temeljni občutek varnosti in spre-jetosti, ki je bil porušen. Šola bi morala že sicer nuditi takšno okolje, država kot nosilka tega sistema pa to garantirati, v Beslanu pa je vse to odpovedalo. Veliko praznovanje, ki ga spremljajo vznemirjenje, veselje, pričakovanje, se je prevesilo v nasprotje, v hud travmatični dogodek in tudi zaradi ekstrem-nega razpona med pričakovanim in pozneje doživetim so žrtve življenje občutile samo Še kot ogrožajoče in nevarno. Raziskave kažejo, da takšne travmatične izkušnje lahko porušijo funkcijo organizma na somatskem področju: možgani začnejo funkcionirati čisto drugače, postanejo bolj občutljivi, manj strukturirani. Pomeni, da tudi intelektualne funkcije ne delujejo več enako. V življenju te ljudi vodijo le še občutki, med slednjimi pa prevladuje strah. Telesnim motnjam se pridružijo duševne, navdaja jih depresija, obup, redek ni niti samomor. Pojavijo se kontaktne težave, ko Človek ne more več navezovati stikov s soljudmi. Ne vidi v življenju več
nobene možnosti, nobenega upanja. Zato je zelo pomembno, da se jih zaščiti, da se jih da v varen okvir družine ali institucije, kjer je za njih poskrbljeno s stabilnim odnosom, ki zbuja zaupanje, daje občutek varnosti in topline. Pri množici, kot je bila v Beslanu, je to zelo težko, saj so travmatizirane cele družine, še več, celo okolje, v katerem so bili nekateri ljudje na eni, drugi na drugi strani. Poleg policije in specialnih enot so se v reševanje dogodka vmešale paravojaške skupine, oboroženi prebivalci, ni bilo vzpostavljenega komandnega sistema, kjer bi se trezne, hladne glave pogajale o razumni rešitvi. Tu pa so sodelovali vročekrvni ljudje, ki jih namesto glave vodi srce in tako je prišlo do streljanja vse povprek. Zato je toliko žrtev, zato porušeno zaupanje in omajan temeljni občutek varnosti in zaupanja."
Mednarodna skupnost je priskočila na pomoč z zdravstveno in psihosocialno pomočjo ogroženim prebivalcem ...
"Problem je, ker ti kraji nimajo niti kvalitetne medicinske oskrbe, nimajo niti temeljnih preparatov, ko gre za zagotovitev telesnega zdravja. Mednarodna skupnost lahko pomaga s kvalitetnimi sredstvi, kajti dežela Severna Osetija tega nima, pa tudi dovolj strokovnjakov, potrebnih za tovrstno pomoč, morajo dobiti iz centralne Rusije. Sicer pa niti o dogodku samem,

»»
1»
niti o njegovem ozadju, niti o posledicah, ne vemo vsega. Ne vemo, koliko je bil nemara zlorabljen v politične namene. Obsojamo zgolj surovi terorizem ekstremnih skupin, tu pa je še institucionalni terorizem, ki pravzaprav soustvarja terorizem ekstremistov."
Najbrž ni mogoče, da bi se tak dogodek primeril pri nas ?
Ne bi rekel, da se ne more zgoditi. Smo namreč del tega sveta, del sistema, ki pošilja vojsko v Afganistan, v Irak, in ni izključeno, da se tudi naši ljudje znajdejo kot talci v podobnih brezurmiih dogodkih. Nasilje pa se dogaja tudi pri nas, le na sodišče moraš iti in že vidiš primere, od umorov, nasilja v družini do spolnih zlorab. In ljudje, ki so nosilci teh dejanj, so bili v preteklosti pogosto tudi sami žrtve zlorab, nasilja. Človek sam po sebi se ne rodi zločest.
Kakšne so vaše izkušnje s travmatiziranimi ljudmi? Kakšni so razlogi za njihove travme?
Ločimo več vrst razlogov za težave. Travme, o katerih sedaj govoriva, so vojne, telesno, duševno nasilje, prometne nesreče, situacije, v katerih smo izpostavljeni smrtni nevarnosti, denimo operacije, na katere ljudje nismo pripravljeni, spolne zlorabe, intenzivni občutek, da izgubljamo ljubljene osebe ali zaščito močne osebe, hud neuspeh ali osebni poraz, vse to povzroča psihično travmo. Ta poruši psihično, duševno in socialno ravnovesje in pripelje do dezintegracije osebnosti. Kaže se v težkih psihosomatskih, duševnih in vedenjskih motnjah. Druga stvar so psihonevrotiČne motnje, kjer so travme manj izrazite, kjer gre za drugačno funkcioniranje celega ustroja. Tuje strah dominanten in vpliva na človekovo doživljanje, poseganje v življenje, realizacijo življenjskih ciljev in želja. Te težave so manj intenzivne in s terapevtskega vidika lažje dostopne."
Kako pomagate tako prizadetim ljudem?
"Najprej je treba skozi terapevtski odnos ustvariti občutek varnosti. če delamo z otroki, potem skušamo enako situacijo ustvariti doma, v vrtcu, šoli. Omogočiti jim moramo spreje-tost s strani pomembnih bližnjih ljudi (staršev, partnerjev, učiteljev), ob čemer človek spozna.
da ga imajo še vedno radi, da se nanje lahko zanese, da se čuti varnega, da se nanje lahko nasloni). Šele ko človek dobi ob-
9
čutek varnosti, je sposoben tudi razumsko delati. V terapevtskem procesu je potrebno veliko časa, da se ta občutek ustvari. Nato se lotimo predelave travmatičnega dogodka, spominjanja, rekonstrukcije, da postopoma izgubi emocionalni naboj, se ustvari distanca in vzpostavi nov odnos. Teh stvari ne moremo pozabiti, ostanejo del nas, so dejstva, na katera je treba začeti gledati na drug način. Po soočenju z izgubo in žalovanjem torej pride predelava, ko drugače začnemo gledati na te situacije, jih sprejmemo, ozavestimo in spet začnemo graditi lasten jaz. Dobivamo nova stališča, ugotoviti skušamo, kaj nam življenje lahko še nudi, ne le, kaj smo izgubili. To nam omogoča, da sprejmemo tisto, kar smo doživeli in to nam je izkušnja za kasnejše življenje, kako v prihodnje sprejemati take dogodke. Nato se začenja vključitev v normalno življenje, delo na sebi, sprejemanje novih vsebin in tudi novih odnosov s socialno okolico, kajti travme vedno podrejo celo mrežo socialnih komunikacij. Ti novi odnosi rabijo veliko potrditve. Tako se spet ustvari možnost prihodnosti, upanje, kar pomaga, da človek občasne krize, ovire in težke situacije, na katere naleti v življenju, lažje premaguje in da se nanje ne odziva več na neustrezen način. Terapevtski proces je zelo dolgotrajen. Vzporedno s terapijo se uči tudi, kako se ravna v podobnih življenjskih situacijah, kako zmanjšati tragične posledice, ki jih prinese takšno doživetje. Veliko je namreč tudi posttravmat-skih akutnih motenj, ki so zakasnel odgovor na stresne dogodke in obremenitve, ki se vlečejo naprej in kažejo v manjši zmožnosti ljudi vključiti se v življenje. Posttravmatske stresne motnje so denimo doživljali begunci iz vojnih območij v naši bližini, pogosto posttravmatska stresna motnja lahko najde svoj izraz v samomoru. V takih situacijah cel tim strokovnjakov dela z vrstniki, učitelji in drugimi v okolici in pomaga, da jih lažje prebrodijo."
Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič
11
Piše MIha Naglic
Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž
Naselja v občini Žiri
Doslej smo si skušali ogledati predvsem tista ži-rovska naselja in območja, ki so bila žirovski občini in župniji odtujena, zlasti na račun rapalske meje. Zdaj se natančneje posvetimo še naseljem, ki so v občini Žiri danes: Brekovice, Breznica pri
v	^
Zireh, Goropeke, Izgorje, Jarčja Dolina, Kopriv-nik, Ledinica, Opale, Osojnica, Podklanec, Ravne
v	v
gri Zireh, Račeva, Selo^ Sovra, Zabrežnik, Ziri in Žirovski Vrh. Na nekaterih bolj natančnih zemljevidih najdemo še vedno vpisana tudi krajevna imena Stara vas, Nova vas in Dobračeva. Ta so bila leta 1979, ko so uvedli "nasede z uličnim sistemom", skupaj z dotedanjimi Žirmi ukinjena, novo "naselje mestnega značaja", imenovano Žiri, pa so razdelili na ulice. Občina Žiri ima torej 17 naselij in v osrednjem naselju Žiri še 45 uhc.
Zdaj pa primerjajmo ta seznam naselij s prvotnim. Poglejmo v najstarejši pisni vir za žirovsko
zgodovino, v leto 1291, ko je bil na roko spisan prvi urbar loškega gospostva freisinŠkih škofov, kateremu naj bi žirovsko območje pripadlo že okoli 1030. Tistega davnega leta je v Žireh že obstojal urad tega gospostva (Officium in Syroch), v njem pa je bilo 18 naselij in v njih 71 obdelanih in pet neobdelanih kmetij (hub). Vsa naselja obstojajo še zdaj, čeprav, žal, niso vsa v žirovski občini. Imenujemo jih po istem vrstnem redu kot urbar: Ledinica, Rupe (zdaj del Jarčje Doline), Kranjsko Brdo (zdaj Fužine), Selo, Dobračeva, Stara vas. Nova vas, Goropeke, Brekovice, Sovra, Ravne, Dolenji Vrsnik, Gorenji Vrsnik, Ledine, Korita, Breznica, Suhi Dol, Žiri. Urbar iz leta 1501 imenuje Še naselja, ki so nastala pozneje: Račeva, Na Logu (zdaj v Opalah), Martinj Vrh (zdaj v Opa-lah), Žirovnica, Govejek, Krnice (zdaj Ledinske Krnice), Srnjaki (zdaj Govejek). Med obema urbarjema je bilo kolonizirano tudi ozemlje južno od Žirov (Officio Seyrach), zajeto v uradu Hlevni Vrh (Officio Klenovrch). V slednjem so prvič imenovana tu nastala in še zdaj obstoječa naselja: Dole, Zavratec, Izgorje, Opale, Račeva, Vrh Sv. Treh Kraljev (Stanomerichribu), Hlevni Vrh, Hle-
v
više. Po letu 1501 je na Zirovskem nastalo še nekaj naselij: Črna, Idršek, Javorjev Dol, Koprivnik, Lavrovec, Mrzli Vrh, Osojnica, Podklanec, Za-
stari mlin v Žirovnici, južno od Žirov.
brežnik in Žirovski Vrh. Vsa imenovana naselja v obeh uradih, zirovskem in hlevnovrškem, so sodila v eno, žirovsko župnijo. Videli smo, kako so se pozneje iz žirovske izločile župnije Zavratec, Vrh Sv. Treh Kraljev in Ledine. Vendar so naselja v njih ostala kljub temu povezana v žirovsko občino vse do leta 1918. Takrat seje pokazalo, kako veliko nesrečo je Žirem prinesla 1. svetovna vojna. V njej je na različnih evropskih bojiščih padlo 139 mož in fantov, ob koncu vojne pa je kraj zajela epidemija Španske gripe in pomorila še več ljudi. Hkrati so hribe in naselja zahodno in južno od Ži-
rov zasedli Italijani. Ti se niso ustavili na razvodnici med Črnim in Jadranskim morjem kot dotlej vedno upoštevani naravni meji. Stegnili so se čez! Zakaj? Po mojem zaradi strateškega pomena rudnika v Idriji, ki so ga hoteli proti Jugoslaviji še posebej zavarovati in utrditi. Zasedbo je potrdila pogodba v ligurskem letovišču Rapallo, podpisana 12. novembra 1920. Z njo sta žirovska občina in župnija izgubili kar 12 naselij! Imena: Breznica, Gorenji Vrsnik, Govejek in Srnjak, Idršek, Korita, Ledine, Mrzli Vrh (del), Osojnica, Pečnik, Dole-
v	v
nji Vrsnik, Žirovnica in Žirovske Krnice (zdaj Le-
v
dinske). Po letu 1945 sta bili Zirem vrnjeni samo Breznica in Osojnica, vsa drugo je ostalo pod Idrijo. Po letu 1991, ko se vsepovsod in ves čas govori in dela na "popravi krivic", bi nemara kazalo popraviti tudi to, v celoti ali vsaj delno!
Drugi način za ponovno integracijo vsega nekdanjega žirovskega ozemlja, njegovih naselij in v njih živečih ljudi, je ta, da zdaj veljavnim administrativnim mejam navkljub navežemo čimveč stikov in povezav na različnih področjih življenja in dela. Ko ljudje iščejo delo, se obiskujejo in ženijo, ko v duhu sedanjega časa uveljavljajo prosti pretok oseb, blaga, storitev in informacij, se pomen meja sam po sebi zmanjšuje tudi na lokalni ravni. Zbriše jih pa ne.

Petek, 17. septembra 2004
GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g~glas.st
GORENJSKI GLAS • ^9. STRAN
Največ
Izpada Slovenije iz kroga upravičenk za sredstva iz evropske regijske politike v finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013 ministrica za regionalni razvoj
Zdenka Kovač ne pričakuje.
Ljubljana - Gorenjska je v letih 2002 in 2003 pr^ela milijardo 387 milijonov tolarjev neposrednih regionalnih spodbud oziroma slabih deset odstotkov vseh neposrednih regionalnih spodbud (skupaj 14 milijard 30 milijonov tolarjev), ki jih je država v okviru regionalne politike podelila v letih 2002 in 2003. V teh dveh letih je bilo podeyenih tudi skoraj 122 milyard tolarjev posrednih regionalnih spodbud, od katerih je na Gorei\jsko prišlo slabih deset milgard tolarjev. Takšni so podatki Službe vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj (SVRP), ki jo vodi Zdenka Kovač, ministrica brez resorja, odgovorna za regionalni razvoj.
Kot je na novinarski konferenci pojasnila ministrica, so programske usmeritve SVRP, da gre večina evropskih strukturnih in kohezijskih sredstev v manj razvite regije A in B, medtem ko Gorenjska sodi med bolj razvite regije. Tako je bilo na področju spodbujanja turističnih destinacij kar 84 odstotkov sredstev usmerjenih v regije A in B, le 16 odstotkov pa v bolj razvite regije C in. D. Podobno razmerje je tudi pri delitvi sredstev za naložbe v poslovne infrastrukture in v inovativno okolje. "Ni se treba bati, da ne bi izčrpali vseh razpoložljivih sredstev iz evrop-
skih skladov do leta 2006," pomirja Kovačeva.
Sicer pa so v SVRP neposredne in posredne regionalne spodbude usmerjali bolj ciljno in transparentno v projekte, ki bodo krepili konkurenčnost in gospodarsko moč regij. "Lani, še posebej pa letos in pripravah predloga za leto 2005, smo pri dodeljevanju neposrednih sredstev pozornost preusmerili v poslovne cone, inkubatorje in podobno, ki predstavljajo preko polovice razdeljenih sredstev," pojasnjuje Kovačeva.
"Tudi pri podeljevanju posrednih regionalnih spodbud smo se trudili za čim boljšo transpa-
Ministrica Zdenka Kovač (druga z desne, ob njej državni sekretar Igor Strmšnik, Milan Pirman, predsednik uprave Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanja poseljenosti slovenskega podeželja, ter Andreja Jerina, pristojna za strukturno politiko) je zadovoljna z opravljenim delom.
rentnost, spremljali smo, kam ta sredstva gredo. Dobljeni podatki zanikajo splošno prepričanje, da vse ostaja v Ljubljani. Hkrati smo tudi ugotovili nekatere nepravilnosti pri podeljevanju sredstev po regijah, kar je
pokazalo potrebo po noveli zakona o spodbujanju regionalnega razvoja," pravi ministrica in dodaja, da ne smemo pozabiti, da med neposredne regionalne spodbude sodijo tudi prenosi poslovno nepotrebnega premo-
Obvezno članstvo pomeni neodvisnost
Gospodarsko interesno združenje Transport je proti obveznemu članstvu v gospodarski zbornici.
Kranj > '"Zaradi nalog, ki jih Gospodarska zbornica Slovenge (GZS) izvaja v javnem splošnem interesu podjety, je tudi članstvo v njej obvezno. Ker se javnega interesa ne da zagotoviti z zasebno iniciativo, je v državah, kjer je uresničevai^je tega javnega interesa preneseno na zbornice, posledično uveljavljeno tudi obvezno članstvo (ZRN, Italija, Hrvaška, Avstrya, Francija, Španija, Luksemburg, Nizozemska, Grčija). Obvezno Članstvo zagotavlja zbornici neodvisnost in strokovno izvajai\je nalog, v GZS odgovarjajo na polemike," zakaj je članstvo v lyej obvezno.
Gospodarsko interesno združenje Transport je namreč ta teden sporočilo, da bo v državni zbor vložilo pobudo za spremembo zakona o GZS s predlogom zakona. "Obvezno članstvo naj bi GZS zagotavljalo neodvisnost in verodostojnost, dejansko pa seje z obvezno članarino spremenilo v poseben davek za naše gospodarske subjekte. Po vstopu Slovenije v EU pa to odpira tudi vprašanje enakopravnosti, saj konkurenčni partnerji tovrstnih dodatnih davščin seveda ne poznajo v teh oblikah. GZS bi morala biti prostovoljno združenje svojih članov," pravi direktor združenja Emil Milan Pintar.
Po mnenju GZS ti očitki skušajo vzbuditi vtis, kot da je ob-
vezno članstvo škodljivo za podjetja, da je Slovenija s tako ureditvijo izjema in da je to ostanek državnega socializma. "Zbornica je ustanovljena z zakonom o GZS kot zbornica po javnem pravu in po vzoru ekonomsko vodilnih evropskih držav, naših največjih trgovinskih partneric. Zaradi nalog, ki jih gospodarska zbornica izvaja v javnem interesu pćdjetij nasploh, je tudi članstvo v njej obvezno. Javnopravne zbornice z obveznim članstvom se prav zaradi delovanja v javnem interesu razlikujejo od anglosaksonskih -zasebno pravnih zbornic, ki sicer nosijo enako ime, dejansko pa gre za podjetja v eni od oblik gospodarskih družb kot konzul-
t^e 18a, 4000 Kranj
D0S1
ICURILNEGA OUA
tantskih organizacij na trgu. Za-sebnopravne zbornice niso uveljavljene kot partnerice z državo pri oblikovanju ekonomskega sistema in ekonomske politike. Svoje storitve izvajajo na komercialnih podlagah, pri čemer prostovoljni člani uživajo določene popuste," se glasi razlaga
GZS.
S statusom GZS v zvezi z obveznim članstvom se je že ukvarjalo ustavno sodišče, ki je poudarilo, da obvezno članstvo zagotavlja zbornici neodvisnost
in strokovno izvajanje nalog. GZS zastopa stališče, da Slovenija potrebuje polno reprezentativno zbornico, ki bo v imenu gospodarstva strokoven in objektiven sogovornik z državo. Izkušnje v primerjavi s paitner-skimi zbornicami držav, kjer nimajo obveznega članstva, kažejo, da so neprimerljivo šibkejše od GZS, to pa ne bi bilo v interesu gospodarstva v celoti niti posameznih podjetij.
Simon Šubic
V Termah 3000 tudi Thermalium
Kraixj - V družbi kranjske Save Terme 3000, Moravske Toplice so v sredo odprli največjo letošnjo pridobitev - novi center sprostitve, lepote in dobrega počutja ter terapevtski center - Thermalium. Center je zgrajen po najsodobnejših evropskih standardih na površini 3200 kvadratnih metrov in je najsodobnejši Wellness terapevtski center v tem delu Evrope, zagotavljajo v Savi. V Thermalium so vložili okoli 500 niilijonov tolarjev.
Terme 3000 so tako prve v Sloveniji zaključile turistični projekt, ki je delno sofinanciran-s sredstvi iz evropskega sklada za regionalni razvoj na področju turizma. Spomnimo, da so ta prejeli tudi v Kranjski Gori za izgradnjo štirisedežnice.
Wellness center Thermalium pa je hkrati že drugi wellness center, ki gaje Savina dejavnost Turizem odprla v septembru. Pred slabim tednom je namreč odprl svoja vrata tudi Wellness center Živa v hotelu Golf na Bledu. Skupina Terme 3000 pa do konca leta načrtuje še odprtje centra zdravja in dobrega počutja v Termah Radenci, odprtje apartmajskega naselja Lipov gaj in razširitev pokritih vodnih površin v Termah Lendava, dokončujejo pa tudi golfsko igrišče Livada v Termah 3000.
"Z že končanimi in z načrtovanimi naložbami ter s koriščenjem si-nergij bodo družbe dejavnosti Turizem iz Poslovne skupine Sava skupaj krepile že dosežen položaj vodilnega ponudnika turističnih storitev v Sloveniji," so sporočili iz delniške družbe Sava. S.S.
ženja države lokalnim skupnostim. Tako je gospodarsko ministrstvo na lokalno skupnost preneslo poslovno proizvodni objekt Peka v Trbovljah in tudi Alpinin obrat v Gorenji vasi s ciljem oživitve proizvodnje z zagonom novega proizvodnega programa in ohranitve delovnih mest. "Vse te aktivnosti bodo
4
pravi rezultat pokazale v nekaj letih," meni Kovačeva.
Nas! izračuni kažejo drugače
Ministrica se je dotaknila tudi zadnjega izračuna evropske komisije, po katerem bi Slovenija utegnila v naslednji finančni perspektivi Evropske unije za
obdobje 2007-2013 izpasti iz kroga upravičenk za pomoč iz t.i. cilja 1. Gre za sredstva, ki so namenjena regijam, katerih razvitost je pod 75 odstotki povprečja BDP v Evropski uniji.
"Ta izračun za vlado ni presenečenje, to smo zaradi učinka širitve unije z Romunijo in Bolgarijo tudi pričakovali. Prav zato smo že pred začetkom finančnih pogajanj opozarjali na negativne posledice statističnega učinka širitve Evropske unije in terjali ustrezno obravnavo. Našo državo morajo obravnavati drugače kot tiste regije, ki so povprečje Evropske unije presegle po naravni poti, ne pa zaradi statističnega učinka širitve," je dejala, hkrati pa dodala, da gre vendarle le za simulacijo izračuna in da se prava pogajanja o finančni perspektivi za naslednje obdobje šele začenjajo.
Državni sekretar Igor Strmšnik je pripomnil, da so sami opravili kar 32 simulacij izračunov in daje vsaka pokazala, da bo Slovenija tudi v naslednjem proračunskem obdobju ostala neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna. Po njegovem je v interesu Slovenije tudi izpeljava načrtovane delitve države na tri kohezijske regije, od katerih bi osrednja presegala 75 odstotkov evropskega povprečja, zahodna in vzhodna pa ne. Slednja bi ne presegla povprečja BDP Evropske unije niti ob njeni širitvi z Romunijo in Bol-
• •
garijo.
Simon Šubic
www.volkswagen.si
Dizelsko varčevanje.
Do 500.000 SIT ugodnejši nakup dizelskih motorjev,
Pri nakupu modelov Polo, Golf, Passat in Sharan z dizelskim motorjem vam sedaj omogočamo kar trojni prihranek: prihranek zaradi nižje cene avtomobila, prihranek pri nizki porabi in prihranek zaradi nižje cene dizelskega goriva.
Volkswagen financiranje družbe Porsche Kredit in Leasing pa v prvem letu vključuje tudi obvezno zavarovanje vašega vozila. Ne zamudite izredne priložnosti, saj ponudba traja le do odprodaje zalog.
Zastopništvo za Volkswagen:
AVTOHIŠA VRTAČ d.o.o.
Delavska cesta 4, Kranj, tel.: 04/27 00 200
Skupna poraba: 4,4 - 8.61/100 kni; emisija CO2; 119 - 232 g/km.

Akdja
od 15.9. do 26.9.2004
Tekoči probiGtični jogurt LCA ACI, 500 g Mlekarna Celeia, Petrovce






PiščančjI file na podstavku, cena za kg Penrtnina Ptuj, Ptuj
SAINVO
A
Beli sink, vak. pak., cena za kg v kosu Perutnina Ptuj, Ptuj
Sveži dateljni MADJOOL, cena za kg Mercator
Akcijska ponudba velja v vseh prodajalnah skupine Mercator in Mercatorjevih fianšiznih prodajalnah
od 15. 9. do 26. 9. 2004 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SFT. Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana.
Brez dvoma

^^ let v druzhiprijfmih ljudi
ercator
^ *

GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE/ info@g-glas si
Petek, 17. septembra 2004
Nov
V Naklem do leta 2010 kar 170 novih delovnih mest, v Todražu (občina Gorenja vas - Poljane) pa 250 novih
delovnih mest in 14 novih podjetij.
Krai\j - Poslovne cone so eden od pogojev /a gospodarski razvoj regije, zato sta uspešni kandidaturi občin Naklo in Gorei^ja vas - Podane na razpisih za strukturne sklade toliko bolj pomembni. Predstavitev obeh projektov so pripravili v Regionalni razvojni agenciji za Gorei\jsko (BSC Poslovno podporni center).
"Doslej na Gorenjskem nismo imeli možnosti za kandidiranje, saj spadamo med razvitejše regije. Z vstopom v Evropsko unijo so se Sloveniji odprle nove možnosti za pridobivanje sredstev kot neto koristnici pomoči. Čeprav gre !>e vedno večji del pomoči za nerazvite, pa lahko tudi zahodni del Slovenije izkoristi do 40 odstotkov pomoči iz strukturnih skladov," je razložil Bogo FilipiČ, direktor razvojne agencije. Gorenjska je kandidirala za ukrep razvoja podjetništva, saj so gospodarske cone prioriteta za razvoj regije in so tudi vključene v razvojni program 2002 do 2006, je še povedal Filipič. V 15 letih naj bi se neto poslovne površine povečale za veČ kot dvakrat. Da bi dosegli ta načrt so v BSC lani opredelili 13 lokacij za poslovne cone, pripravili pa so tudi vse dokumente za kandidiranje v strukturnih skladih. ESC je letos skupaj z občinami uspel pridobiti denar za investicije v infrastrukturo v Naklem in v Todražu. Bogo Filipič je poudaril še, da so v sredo oddali tudi vlogo za sklad Interreg III A za projekt Ropol, kar pomeni za razvoj obmejnih poslovnih lokacij v višini 61 milijonov tolarjev.
Občina Naklo leži v bližini prometnih žil, zalo si jo poslovneži ogledujejo in želijo investirati. Industrijsko cono so v Naklem v takratni občini Kranj načrtovali že pred 30 leti, a je zasedena le dobra polovica vseh zemljišč. "Prav je, da poslovno cono prometno povežemo, kar je pa za našo občino prevelik zalogaj. Zato smo se odločili za kandidiranje v strukturnih skladih," je na predstavitvi povedal Ivan Stular, župan Naklega, ki je vlogo pripravil skupaj z Merkurjem. Pridobitvi pozitivnega mnenja iz finančnega ministrstva bo sledil razpis za izbiro izvajalca. Nova cesta se bo priključila na semaforizirano križišče na Polici, dolga bo 700
metrov, vrednost investicije pa je skoraj 350 milijonov tolarjev, od tega iz strukturnih skladov
205 milijonov. Učinek: do leta 2010 naj bi odprli 170 novih delovnih mest, hkrati-bo v Naklem večja prometna varnost. Merkur bo po besedah Milana Jelovča-na vložil v svoj metalurški projekt 2 milijardi tolarjev.
Občina Gorenja vas - Poya-
ne je pred nekaj meseci od ministrstva za okolje brezplačno dobila štiri hektarje veliko zemljišče v Todražu, kjer Je pred tem deloval Rudnik Zirovski
v na razvoj obeh
občin - Ivan Štular (Naklo), Bogo Filipič (BSC Kranj) In Jože Bogataj (Gorenja vas - Poljane).
vrh. Skupaj s tem podjetjem so uspeli pripraviti dokumente za razpis. "In smo uspeli. Pridobili smo 190 milijonov tolarjev za 1. fazo komunalne opreme gospodarske cone Todraž. Druga faza bo oprema same cone, da bo ta lahko delovala," je zadovoljno povedal župan občine Gorenje vasi - Poljane, Jože Bogataj. To je občina s posebnimi razvojnimi potrebami, saj v njej prevladuje kmetijstvo. Prav s takšnimi spodbudami želijo okrepiti gospodarstvo, ki je z zaprtjem rudnika močno opešalo, in zaposliti številne samozaposlene na kmetijah. "Brez evropskega denarja naša občina ne bi bila sposobna komunalno opremiti cone, zato moramo uspeti tudi pri drugem razpisu. Nekaj po-
nudnikov namreč že čaka," je Še povedal župan, ki se lahko pohvali tudi z dobrim sodelovanjem z rudnikom, ki bo plačal preostali del investicije. Tako v prvi kot v drugi fazi. Direktor rudnika Franc Avberšek je zagotovil denar iz lastnih ali od-prodanih sredstev. V gospodarski coni Todraž naj bi po zaprtju rudnika zaživelo 14 novih proizvodnih podjetij, ki naj bi ustvarili 250 novih delovnih
v
mest. Ze v začetku oktobra bosta občina in rudnik pripravila javno predstavitev načrtov in cone v Todražu, v prvi polovici tega meseca pa tudi poziv za izbor interesentov za investicijo v gospodarsko cono.
Boštjan Bogataj, feto: Gorazd Kavčič
Koliko se je kaj podražilo
Kranj - V državnem statističnem uradu so pripravili pregled o tem, koliko so povprečne drobno prodajne cene izdelkov in storitev porasle v obdobju od začetka leta 1997 in do letošnjega avgusta. Možne so tudi drugačne primerjave - na primer, kolikšno so te cene porasle v zadnjih petih letih.
Podatki so zanimivi. Nekateri izdelki so bili avgusta letos še enkrat dražji kot pred petimi leti, nekaj je celo cenejših, a taki so bolj redki. In da ne bo dvomov: cene na drobno so končne prodajne cene in vsebujejo predpisane davke in preostale dajatve.
Vrsta izdelka
Povprečna cena (v sit) - zaokroženo
avg. 1999 avg. 2004
pšenična moka T - 500 (kg)	102	152
črni kruh T - 850 (kg)	208	, 426
beli kruh I'- 500 (kg)	235	448
mala zemlja (kos)	33	83
krof(kos)	100	135
goveje meso brez kosti, stegno (kg)	1.228	1.553
telečje meso brez kosti, stegno (kgj	2.400	3.080
svinjsko meso brez kosti, stegno (kg)	1.098	1.276
hrenovke(kg)	1.272	1.253
jetrna pašteta (kg)	2.294	2.204
kokošja jajca, sveža, zavitek 10 kosov (kos)	21	32
mleko, sterilizirano, 1,4 - 1,6 % maščobe, v TP (1)	146	171
navadno mleko, 3,2 - 3,5 % maščobe, v TP (1)	115	129
jogurt, 180 g, v plastičnih lončkih, 3,2 % maščobe	371	452
sončnično jedilno olje, rafinirano, v plastenki (I)	264	369
jabolka, namizna (kg)	234	243
grozdje, namizno (kg)	378	480
limone (kg)	277	286
jedilni krompir (kg)	75	87
čebula (kg)	175	157
kristalni sladkor (kg)	170	219
mlečna čokolada, 100 g (kg)	1.483	1.897
kuhinjska sol, morska, fino mleta (kg)	103	105
vinski kis, razredčen (1)	237	242
pražena kava, mleta, 100 g (kg)	1.834	1.578
mineralna voda, litrska steklenica 0)	74	96
svetlo pivo, v pollitrski steklenici (1)	301	331
cigarete Extra 91 (zavojček)	210	395
voda za gospodinjstvo (m3)	113	197
kurilno olje, ekstra lahko (!)	65	108
električna energija, dnevna tarifa (kWh)	18	22
žarnica 60 W (kos)	78	101
dnevni časopis (izvod)	115	170
pralni prašek za strojno pranje perila, 2,6 - 4,2 kg (kg)	317	447
neosvinČeni motorni bencin, 95-oktanski (1)	111	206
tehnični pregled za osebna vozila (letni znesek)	3.900	7.257
	Cveto Zaplotnik	
• . .A
V Kranjski Gori desetina več nočitev
Kranjska Gora - Kot so sporočili iz Lokalne turistične organizacije, so na kranjskogorskem turističnem območju od maja do konca avgusta beležili okoli 180 tisoč nočitev, kar je za dobrih 10 odstotkov več od lanskega leta. V 85 odstotkih so bili to tuji gostje iz Italije, Velike Britanije, Nemčije, Izraela, Hrvaške in Belgije. Zanimanje najbolj raste pri Izraelcih, v večjem Številu so se odzvali Še Italijani, Britanci in Nemci. Prav tako Kranjsko Goro odkrivajo Francozi, Spanci, Irci in Američani. Manjše pa je bilo število hrvaških in belgijskih ter domačih gostov. Po namestitvi tuji gostje v 83 odstotkih izberejo hotele, medtem koje pri zasebnikih razmerje 65 odstotkov tujih gostov in 35 odstotkov domačih.
Glede na precej mokro poletje, ko v Kranjski Gori ni bilo konca tedna brez padavin, so s sezono zelo zadovoljni. Dnevni obisk se je povečal, kar pripisujejo popestritvi in obogatitvi izvenpenzionske ponudbe - prireditve, animacijski programi, kolesarski park na smučišču, novo otroško igriŠČe Kekčev gaj. Menijo, daje prava pot prav v krepitev dodatne ponudbe, zlasti z novimi turističnimi objekti, kot so športno prireditvena dvorana, prireditven prostor na prostem, nadaljevanje kolesarske steze, golfsko igrišče, kar bi pripomoglo k zasedenosti tudi v t.i. mrtvih mesecih.	M. K.
Z IMoneto tudi v IMc Donald'su
Krai\j - Mobitel in McDonald's sta julija v dveh ljubljanskih restavracijah McDonald's poskusno uvedla plačevanje z Moneto, po uspešnem preskusu pa lahko naročniki Mobitela GSM/UMTS in De-bitela ter uporabniki Nove Kieditne banke Maribor od septembra dalje lahko plačujejo z njo v vseh sedemnajstih McDonald'sovih restavracijah v Sloveniji. McDonald's Slovenija je prvi na svetu, ki je v svojih restavracijah uvedel možnost plačevanja prek mobilnega aparata. "Daje z mobilnikom možno plačati hamburger, govori o nezadržnem prodoru mobilnih telekomunikacij na področja, kjer si jih pred leti nismo niti predstavljali. Moneta postaja vse bolj razšiijen način plačevanja," ugotavlja Anton Majzelj, direktor Mobitela, in dodaja, daje z Moneto možno plačevanje že na 2.290 plačilnih mestih v Sloveniji in daje doslej Moneto uporabilo za plačevanje že več kot 90 tisoč Mobitelovih naročnikov. Storitev mobilnega plačevanja vključuje plačilo z Moneto na Internetu, avtomatih, terminalih, na multimedijskem portalu Planet in preko M-vstopnic.	C. Z.
V NFD zadovoljni z vzajemnimi siciadi
Kranj - Vzajemna sklada Nacionalne finančne družbe - NFD DELNIŠKI in NFD OBVEZNIŠKI sta z uspešnim donosom v kratkem času poslovanja na trgu že pridobila zaupanje številnih vlagateljev, sporoč^o iz NFD. Na slovenskem trgu vzajemnih skladov sta NFD DELNIŠKI in NFD OBVEZNIŠKI začela z delovanjem 1. julija letos. Ze v prvih mesecih sta sklada izpolnila pričakovanja Nacionalne finančne družbe in skupno privabila več kot 500 milijonov tolarjev kapitala.	S.Š.
Delam vse, kar želijo
Zabrekve so prijetna hribovska vas, a tudi precej odročna. Le kako tam lahko uspeva mizar?!
Zabrekve - Ko sem se v torek odpravljal v Zabrekve na obisk k Francu Pegamu, sem med vožnjo navkreber, tudi po makadamski cesti, bolj kot o gobarjih, ki so lazili po gmajni, premišljeval o tem, kako samostojni podjetnik lahko uspeva v sicer slikovitem, a tako odročnem kraju.
"Ni lahko, a Davča je še bolj odročna in raztresena vas, pa marsikdo tudi tam dobro uspeva," pravi Franc in nato opiše svojo življenjsko zgodbo. V okolici vasi je veliko gozdov, z lesom je rad delal že v mladosti in tudi povsem sam seje odločil za lesarsko šolo v Škof j i Loki. Po končani Šoli se je zaposlil, dvajset let je delal v Alplesu v Železnikih, tudi delovodja je bil, a potem je podjetje zabredlo v težave. Ostal je brez dela, dve leti je bil na zavodu za zaposlovanje. Čeprav so mu za pol leta ponujali učenje praktičnega pouka na srednji lesarski šoli v Škofj i Loki, se je raje odločil za samostojno pot in postal samostojni podjetnik. Zdaj že Štiri leta "okuša" podjetniški kruh, pri tem pa ugotavlja, da je na trgu velika konkurenca in da vsaj pri serijskih izdelkih cene narekujejo veliki proizvajalci.
Franc največ izdeluje stavbno pohištvo - okna, vrata in podboje pa tudi obloge za stene in strope. "No, ja! Delam vse, kar si ljudje izmislijo," pove naravnost in preprosto. Naredi tudi karniso, polico, omaro in še marsikaj drugega. Za novo hišo, v katero se je sedemčlanska družina (poleg Franca še žena Cilka in njunih pet sinov, starih od osem do petnajst let) preselila pred osmimi leti, je naredil vso "tišlarijo". Trenutno dela okna za cerkev Sv. Tomaža nad Praprotnim. "Poglejte, koliko je okroglin," mi pokaže in pove, da jih marsikdo ne zna narediti ali pa se jim raje izogne, ker je z njimi veliko dela. Velika naročila so bolj redka, nazadnje je delal dvajset oken za hišo, ki jo kupec gradi v Prekmurju, sicer pa prevladujejo manjša - eno okno, dve, tri ... Vse, kar so za-
Franc z oknom za cerkev nad Praprotnim.
vali "mizarskega", jim je naredil Franc, domačini so njegove najzvestejše stranke. Večino naročil ima iz Selške doline in s škofjeloškega območja, dober glas pa se širi že tudi na Kranjsko. Pri mizarjenju se izogiba iverki in iveralu, veliko raje dela iz naravnega lesa - smreke, hrasta, jesena, bukve, ki ga v Za-brekvah in v okoliških vaseh ni
dnja leta v Zabrekvah potrebo- težko dobiti. Njegova tržna pri-
ložnost so izdelki po meri, posebni izdelki, to, kar drugi ne
v
delajo. "Čeprav podjetniški kruh ni lahek, v službo ne bi šel več, sicer pa tudi ne verjamem v to, da bi me, denimo, poklicali in rekli: rabimo te...," pravi Franc, zadovoljen tudi zato, ker se je sin Tone že odločil, da bo po končani osemletki nadaljeval šolanje na lesarski šoli v Škofji Loki.	Cveto Zaplotnik
Le malenkostna sprememba cen
Krai\j - V torek so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov. Čeprav se je neosvinČeni motorni bencin na mediteranskem trgu v opazovanem 14-dnevnem obdobju v primerjavi s prejšnjim pocenil za skoraj Štiri odstotke, je maloprodajna cena v Sloveniji ostala enaka kot doslej, ker je vlada zvišala trošarino z 89.031 na 90.840 tolarjev za tisoČ litrov. Za neosvinČeni 95-ok-tanski bencin je tako še naprej treba odšteti 205,8 tolarja za liter, za 98-oktanskega pa 210,6 tolarja. Dizelsko gorivo se je pocenilo za 0,8 tolaija, s 189,7 na 188,9 tolarja za Uter, kurilno olje za ogrevanje pa podražilo za 0,6 tolaija, to je s 109,8 na 110,4 tolarja za Uter. C.Z.
Akcija Slovenskih železnic
Kranj - Od 16. do 22. septembra po slovenskih krajih poteka evropski teden mobilnosti, v okviru katerega mesta spodbujajo svoje prebivalce, naj uporabljajo do okolja prijaznejša prevozna sredstva. Tej akciji se pridružujejo tudi Slovenske železnice, ki v tem tednu ponujajo promocijski popust za potovanje družin. Kot so sporočili iz Slovenskih železnic, se za družinsko potovanje šteje, če potuje najmanj eden od staršev ali starih staršev in en otrok. Otroci, starejši od 12 let, imajo 40-odstotni popust, mlajši pa bodo potovali brezplačno. Popust velja tudi brez posebne izkaznice in za potovanja v 1. ali 2. razredu vseh vlakov po Sloveniji, tudi za vlake ICS.	S.S.

i
Petek. 17. septembra 2004
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
DrŽava naj bi na blejskem gozdnogospodarskem območju razglasila 23.366 hektarjevvarovalnih gozdov in 1.871 hektarjev rezervatov.
Bled - Po zakonu o gozdovih iz leta 1993 naj bi vacovalne gozdove in gozdove s posebnim pomenom razglasili kot zavarovano naravno bogastvo s posebnim zakonom, pred dvema letoma spremeixjeni zakon pa je določil, da naj bi to storili z vladnim predpisom. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so predlog predpisa pripravili in prejši\ji teden so ga že predstavili lastnikom in drugim zainteresiranim v Bohinju in v Zgornjesavski dolini, v sredo so ga v Preddvoru, v torek pa ga bodo še v Tržiču.
Kot je povedal Andrej Avse-
nek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, že od leta 1971 dalje v gozdnogospodarskih načrtih določajo tudi varovalne gozdove in temu prilagojen način gospodarjenja. Nekatere občine v Sloveniji so jih z odlokom tudi formalno razglasile za varovalne, občine na blejskem obtnočju pa tega niso storile, saj bi to lahko pomenilo zanje velik strošek. Vlada bo to predvidoma še letos uredila enotno za vso državo, razglasila varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom (rezervate) ter določila režim
gospodarjenja, omejitve pri uživanju lastnine ter ugodnosti, ki po zakonu o gozdovih v takih primerih pripadajo lastnikom (odškodnina, davčna olajšava, možnost odkupa gozda).
Na blejskem območju so po besedah vodje odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje Andreja Gartnerja že leta 1971
določili okrog deset tisoč hektarjev varovalnih gozdov, potem ko so med varovalne gozdove uvrstili tudi okrog Šest tisoč hektarjev rušja, gorski gozd in zaraščena kmetijska zemljišča, se je površina več kot podvojila. Po predlaganem odloku naj bi

Varovalni gozdovi varujejo zemljišča in gozdove ali opravljajo katerokoli drugo pomembno ekološko nalogo.
Slovenska razstava sadja
Radovljica - Sadjarsko društvo Gorenjske bo skupaj s Strokovnim sadjarskim društvom Slovenije pripravilo od 22. do 26. oktobra v Graščini v Radovljici slovensko razstavo sadja. Kot je povedala predsednica gorenjskega društva Tatjana Zupan, bodo na razstavi predstavili večino sadnih vrst in sort, ki uspevajo v Sloveniji, novosti in sodobne usmeritve pri pridelavi sadja, sadjarsko dejavnost v Sloveniji, organiziranost, kot jo zahteva skupna kmetijska politika Evropske unije, in Gorenjsko kot pokrajino, ki nima velikih nasadov, ampak dolgo tradicijo in sadje, ki je zaradi ostrega podnebja bolj trpežno. Poudarek bodo dali integrirani pridelavi sadja ter najnovejšim odpornim sortam. Razstava bo ob stoti obletnici prve gorenjske razstave sadja v Radovljici.	C.Z.
LEPOTO. IORAVJE IN OKO
za varovalne razglasili 23.366 hektarjev ali tretjino vseh na blejskem območju, od tega 9.109 hektarjev v bohinjski občini, 8.080 hektarjev v kranjskogorski, 2.870 v blejski, 1.466 v jeseniški, 950 v žirovniški in 891 hektarjev v radovljiški občini. 10.557 hektarjev je državnih, 8.408 zasebnih,* 600 občinskih in 3.801 hektar v lasti drugih pravnih oseb. V varovalnih gozdovih bo Še naprej možno gospodarjenje, vendar bo prilagojeno njihovi varovalni vlogi. Vladna uredba naj bi določila dva režima gospodarjenja -strožjega in blažjega. Redne sečnje praviloma ne bo, možen pa bo posek zaradi varstva gozdov in krepitve njihove varovalne vloge.
Odškodnine le za omejitve
''Lastniki varovalnih gozdov na našem območju že doslej od teh gozdov niso plačevali katastrskega dohodka in pristojbine za ' vzdrževanje gozdnih cest. Marsikateri lastnik za to ugodnost sploh ne ve, saj je zavod za gozdove podatke o parcelah posredoval davčni upravi, ta pa jih je upoštevala pri odmeri davka
Andrej Gartner
in pristojbine. Takšna ugodnost naj bi veljala tudi v prihodnje, ni pa znano, ali jo bo moral uveljavljati lastnik sam ali bodo zadoščali že podatki zavoda," je pojasnil Andrej Gartner in dodal, da bo odškodnine možno uveljaviti le za omejitve pri gospodarjenju, ki jih bo zavod za gozdove določil že v gozdnogospodarskih načrtih oz. jih bo določala uredba, ne pa tudi za gozdove, v katerih zaradi težkih naravnih razmer že zdaj posek ni možen. Če bo lastnik varovalni gozd ponudil v odkup, ga bo dr-
žava morala odkupiti. Ta obveznost je za državo veljala že doslej, vendar je bilo tovrstnega prometa z gozdovi zelo malo. Občine bodo varovalne gozdove morale upoštevati pri prostorskem načrtovanju, za vsak nujni poseg pa bo treba izdelati oceno vplivov na okolje.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in blejski zavod za gozdove sta predlog za razglasitev varovalnih gozdov minuli teden predstavila v Bohinjski Bistrici in v Kranjski Gori, do konca septembra pa ga bo možno pregledati (in dati pripombe) še na sedežu zavoda na Bledu. Lastnike gozdov je na predstavitvah med drugim zanimalo, ali bo razglasitev varovalnih gozdov omejila širitev planin in ali bo varovalne gozdove lahko ponudil državi v odkup tudi lastnik zaščitene kmetije.
ne 1.871 hektarjev. Osem rezervatov (Savica - Ukane, Mala Pišnica, Za Vršičem, Belca, Smrajka, Vršič, Mrzle konte in Grajščica) so že v osemdesetih letih zavarovali z občinskimi odloki, na novo naj bi razglasili rezervat Planina Trstje - Tosc, ki ga odlikuje izjemna ohranjenost naravnih pojavov. Še zlasti dobro ohranjeni gorski gozd z zelo debelimi smrekami in jelkam. Iz rezervata Savica - Ukane naj bi izločili Žagarjev graben in vključili dolino Lopučnice. V rezervatih tudi v prihodnje ne bo gospodarjenja, uporabljali pa naj bi jih za znanstveno raziskovalne namene, še zlasti za spremljanje naravnih pojavov.
Cveto Zaplotnik
Žagarjev graben naj bi izločili
Vlada bo hkrati z varovalnimi razglasila tudi gozdove s po.seb-nimi namenom, med katerimi prevladujejo rezervati. Na blejskem območju naj bi razglasila devet rezervatov skupne površi-
Pa podatkih The Wall J Street Journal Euroj^ se je posebni vzajemni sklad ^
osemkrat uvrstil na prvo mesto med primerljivimi investicijskimi skladi v svetu, gl^e na ustvarjen letni donos.
* LIpper, Ttac Rtut«rs Co.
Pri svinjskem mesu dodatna zaščita kupcev
Svinjsko meso različnega porekla mora biti na prodajnih mestih ločeno tudi fizično.
Krai\j - Po pravilniku o označevanju in kategorizaciji svinjskega mesa mora biti tovrstno meso od 1. septembra dalje v prometu in na prodajnem mestu označeno s poreklom. Tako se potrošniki lahko sami odločajo, ali bodo kupovali meso slovenskega porekla ali iz uvoza. Meso, ki prihaja različnih držav oz. ima različno poreklo, mora biti v prodajni vitrini ločeno tudi fizično. Pred mesom mora biti izpisano ime države, iz katere izhaja ime (slovensko meso.
Najdonosnejši slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih -Rastko
blagovno znamko, če rejec to pisno zahteva. Meso v prometu mora poleg navedenih podatkov (z izjemo datuma zakola oz. za-mrzovanja) vsebovati še registrsko številko razsekovalnega obrata in državo, kjer se nahaja, ter ime kosa. V mesnicah, kjer prodajajo sveže meso, je vsak kos mesa treba označiti z imenom kosa, imenom dobavitelja in morebitno blagovno znamko, državo vzreje živali ter s kategorijo.
C.Z.
Potrošnike najbolj zanima, kakšnega porekla je meso.
avstrijsko meso, meso neznanega porekla itd.), pri tem pa morajo biti črke velike najmanj dva centimetra. Na prodajnem mestu mora biti vidno označen tudi naslov rejca, če so na njegovo zahtevo s tem podatkom označeni klavni trupi oz. meso v prometu. Potrošnik ima pravico po-
gledati tudi druge podatke, ki so predpisani za meso v prometu.
Klavni trupi in meso v prometu morajo biti označeni vsaj z nazivom klavno predelovalnega obrata, referenčno oz. šaržno številko, državo rojstva in reje živali, datumom zakola oz. za-mrzovanja ter naslovom rejca in
o i
i s
3
O
CM f9 «O O O
O
o
"O •
f!
II i;
FONDPOLICA
Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih Gaiiieo. Rastko in KD Bond lahko dopolnite z življenjskim zavarovanjem, kar vam omogoča Fondpolica.
Informacije na www.slovenica.si ali 080 30 30.

Na ekološki tržnici v Naklem jesenski praznik
Za vse, ki radi kupujejo domače, zdravo in v prijetnem vzdušju, že pet let deluje ekološka tržnica v Naklem nasproti bencinske Črpalke. Odprta je vsak torek od šestih popoldne do pol osmih. In kaj ponuja za ta konec poletja in začetek jeseni?
Trenutno se dobi predvsem zelenjava in nekaj sadja, jabolčni in hruškovi sokovi, med, jajca. Tu so tudi različni namazi in vegetarijanski izdelki znanega nemškega pridelovalca ekološke hrane. Za krepitev duha pridelovalka iz Žirovskega vrha ponuja domače žganje, za telo pa kami-lične, metine, bezgove in borovničeve čaje. Tu se da naročiti tudi ozimnico, od krompirja do čebule. Med najbolj zanimivo ponudbo so kozje mleko, sir, skuta in sirotka. Tega bo sicer kmalu za nekaj časa konec, saj
tudi za koze prihaja čas brejosti. Pri vseh pridelovalcih je najbolje naročiti vnaprej, saj ob velikem povpraševanju po "zdravju" stvari hitro kopnijo. Ekološko pridelavo brez kemikalij ter umetnih gnojil, brez gensko spremenjenih organizmov vam zagotavljajo z zaščiteno slovensko znamko Biodar in tudi v EU priznanim kontrolnim certifikatom. In da vam je praktična priprava zdrave prehrane Še manj tuja, skrbi društvo Svetlin, ki tudi organizira tržnico. Med vse več rednimi obiskovalci so vsi zelo zadovoljni, da kupujejo manj škropljeno, predvsem pa pohvalijo okus. Tako eden od mlajših nakupovalcev že dalj časa redno kupuje kozje mleko, čeprav je za njegov žep nekoliko dražje.
Uroš Brankovič
Mošrje - V Vrtnarskem centru Podvin bo jutri tretji Jesenski praznik. Predstavili bodo buče, novo kuharsko knjigo Bučna kuhinja za vsak okus, knjigo Dobrote iz buč in krizanteme. V delavnicah bodo izdelovali buče iz gline, papirnato cvetje, košarice iz slame, mešanice čajev in zeliščne tinkture ter gnezdilnice, svoje izdelke pa bodo predstavili učenci osnovnih Šol Mošnje in Begunje, otroci iz vrtca Brezje, dijaki radovljiške gostinske in kranjske biotehniške Šole ter članice Hortikulturnega društva Lesce. Buče in krizanteme bodo ocenjevali, v okviru prireditve bodo tudi tekmovanja za najlepše pobarvano bučo, najboljši recept zajedi iz buč in najboljšo bučno marmelado. Razstava buč bo na ogled do 1. novembra. V petek se je začel tudi niz jesenskih predavanj, na sporedu bodo vsak petek ob 17. uri z izjemo 29. oktobra, ko bo noč čarovnic.	C.Z.
Odkup mleka se zmanjšuje
Kraixj - Po podatkih državnega statističnega urada so mlekarne julija na kmetijskih gospodarstvih odkupile 42,2 milijona kilogramov kravjega mleka, kar je 3,6 odstotka manj kot mesec prej in za tri odstotke manj kot v lanskem juliju. Julija odkupljeno mleko je v povprečju vsebovalo 4,02 odstotka maščobe in 3,24 odstotka beljakovin. In kaj kažejo podatki gospodarskega interesnega združenja Mlekarstvo Slovenije, ki združuje deset mlekarn? Mlekarne so v prvih sedmih mesecih odkupile 291 milijonov litrov mleka ali približno štiri milijone litrov več kot v enakem lanskem obdobju. V letošnjem prvem četrtletju je bil odkup še občutno višji od lanskega, v drugem četrtletju je bil približno enak, julija pa je znašal 40,8 milijona litrov in je bil za poldrugi milijon litrov manjši kot v enakem lanskem mesecu.	C.Z.
zaupanje ima ime - vzajemni skladi KD

www.kd-group.si
KD lr»v#$tments d.o.o. Celovika cesti 206,1000 Uubljana, upravlja po$ebn« vza^ne sklade Calittc <uravnottžerj Rastko (detmiki) in KD Bof>d (oby«zn«iki). Prospekti posebnih vza)en)nlh skladov v upravljanju KD Investments d.o o. so med detovntm časom brezplačno na voljo na sedežu dr\jžt>e. na vpisnih mestih :n pri vseh pogodbenih partner^ ki spre}ema}0 prlstt^^ne iz|ave. Vpisna mesta in pogodbeni partner^ so objavijeoi na spMaI^ straneh «ww.kd'qroup^. kjer so v etektronsk« obitki dostopni tudt polletno in letno poročalo ter [N*ospekti vzajemnih skladov KO. Vlagatelj ima poteg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega ter poRetnega poročita. Reaiirrrani pretekR donosi nho zagotovilo za <k>oose v prihodnosti. Gibanje vre<tnostj točke posanwzf>ega vzajemnega sklada je v veltki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost točke (ahko raste aii pada. zato so tudi prihodnji donosi lahko viiji ali nl2ji kot v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v ćasmkih Deto Dnevni. Hnance m> Večer Vstopna provizija znata za posebna vzajemna sUada Gaüieo in Rastko 3%, za posebni vzajemni sklad KD pa 2%, zato se objavljena donosnost r.a sredstva mamia za vstopno provizijo.

GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
OGLASI / info@g-glas.si
Petek, 17. septembra 2004
Želite prilagoditi študij svojim obveznostim?
Odločite se za študij na daljavo
Visoke poslovne šole!
Univerza v Ljubljani
EKONOMSKA
FAKULTETA
. u
n v
It'--J
Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: 01 5892 422,644 info@ef.uni-lj.si www. ef. u n i-Ij. si/stu d i]/ dodiplomski/snd

»t
J • t -J' • JO <
k
j

V	i . f^
> t	♦ > r
few, • ..
-r' v.

, /



•A

J>


I-



--i


i'
«3
-.Ii
'K-

Ekonomska fakulteta Univerze v LjubijanI,
Kardeljeva ploščad 17,1000 Ljubljana, tel. (01)5892-400. 418, 644
Postojna, Ljudska univerza.
Ljubljanska cesta 2, 6230 Postojna, tel.: (05) 721-125-80
Črnomelj. Zavod za izobraževanje In kulturo, Ptuj, Ljudska univerza.
Ulica Otona Zupančiča 1, 8240 Črnomelj, '	Mestni trg 2, 2250 Ptuj,
tel.: (07) 306-13-90	tel. (02) 749-21-58
Kranj, Ljudska univerza Kranj,
Staneta Žagarja 1, 4000 Kranj, tel. (04) 280-48-19
Krško, Ljudska univerza,
Dalmatinova ulica 8, 8270 Krško, tel.: (07) 488-11-60
Nova Gorica, Ljudska univerza,
Cankarjeva ulica 8, 5000 Nova Gorica, tel. (05) 335-31-00
Slovenske Konjice, Svetovalno izobraževalni center,
Skalska cesta 7, 3210 Slovenske Konjice, tel. (03) 757-18-16
Trebnje, Center za izobraževanje in kultura,
Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, tel. (07) 348-21-05
Trbovlje (Zagorje), Zasavska ljudska univerza,
Trg svobode IIa, 1420Trbovlje, tel. (03) 565-51-20
/ ^ s?
...
www.ef.uni-lj.si

CD
I/)
CC 2
O
d ^
0
1
O uj
C
o
Obnova HE Moste varuje okolje
strokovnjaki pravijo, da Modro
sožitje varuje okolje
o prihodnosti mokrišča Berje se bo v blejski občini odločalo na jesenskem referendumu. Odločitev, ali bo Berje ostalo takšno, kot je in še naprej nudilo "zavetje" črnim smetiščem, ali pa bo urejeno tako, da bo privlačilo vse več ljudi, je prenesena na ramena občanov. Večina lastnikov zemljišč v Berju podpira namero Savskih elektrarn, da se to območje v okviru projekta Modro sožitje uredi tako, da bo zadostilo gospodarskim in okoljskim zahtevam. Tudi vse več občanov prepoznava gospodarsko-ekološko zasnovo projekta, ki v ničemer ne nasprotuje varovanju narave, temveč varstvo narave integrira kot enega odločilnih faktorjev, ki jih je pri posegu potrebno upoštevati.
Za mnenja o dejanskem stanju v Berju In vplivih projekta Modro sožitje na to območje smo povprašali mag. Zorana Stojlča, strokovnjaka za varstvo okolja, prof. dr. Mihaela J. Tomana, predstojnika Katedre za ekologijo Biotehniške fakultete In mag. Andreja Seliškarja z Biološkega inštituta Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
Mag. Zoran Stojič: "Del javnosti, ki se s predlogom projekta obnove HE Moste z Izravnalnim bazenom ne strinja, poudarja naravno okolje kot edino vrednoto, ki jo je treba brezkompromisno zavarovati. Po njihovih predstavah bi s tem že kar dosegli pozitiven učinek na okolje. Po mojem mnenju in mnenju številnih sodelavcev, vključenih v nalogo, zavarovanje narave samo z odlokom o zaščiti je preprosto premalo. Potrebno je smiselno urediti vzroke In posledice vplivov na naravo,ob tem pa upoštevati človeka in njegove potrebe. Izravnalni bazen, kot pove že ime, bi Izravnal nihanje gladine na odseku Save do Kranja in ga približal naravnemu stanju Izpred petdesetih let. Menim, da gre za izboljšanje ekoloških razmer in tudi za izboljšanje pogojev ostalih uporabnikov reke, kot sta na primer športni ribolov ali vodni športi."
Prof. dr. Mihael J. Toman: "Prepričan sem, daje sožitje družbenega razvoja in ohranjanja narave mogoče. Vsi govorimo o trajnostnem razvoju, le da ga vsi enako ne razumemo. V tem je bistvo problema. Območje Berje je edinstveno po tem, da je postalo zanimivo in odkrito, potem ko se je pojavil problem delne potopitve, ekološko gledano spremembe biotopa Iz kopnega v vodnega. Realno
Prof. dr. Mihael J. Toman, predstojnik Katedre za ekologijo Biotehniške fakultete
gledano, je to velika okoljska sprememba, nikakor pa katastrofalna, kot pogosto slišimo. Projekt obnove HE Moste ima vključen" velik del ekološke In okolje-varstvene problematike, ne nazadnje tudi vzpostavitev nadomestnih biotopov. Presoje vplivov na okolje so danes del sodobnega projektnega pristopa in v primeru Berje so bile vključene ugledne slovenske institucije, ne nazadnje SAZU. Tako Imenovana neokrnjena narava (tega pojma ekološko gledano ne moremo sprejeti) že danes ob rednem delovanju obstoječe HE Moste čuti nekatere jasne negativne vplive v vodnem prostoru, ki jih Izravnalni bazen gotovo zmanjša."
Mag. Andrej Seliškar: "V obdobju med leti 1996 In 1999 so sodelavci Biološkega Inštituta ZRC SAZU, Nacionalnega biološkega Inštituta In Zavoda za ribištvo opravili dobri dve leti trajajoče raziskave flore, favne in vegetacije na območju Save Dolinke med jezom HE Moste In sotočjem s Savo Bohinjko. Na voljo je bilo dovolj časa za korektno Izvedbo naloge, kar se odraža v temeljitem pregledu biološke raznovrstnosti območja. Ugotovljenih je bilo nekaj redkih, ogroženih ali zavarovanih vrst. npr. med rastlinami loeselova grezovka in navadna rezika, med živalmi sulec in kapelj In habitatna tipa močvirje z navadno reziko ter izviri z lehnjakovimi tvorbami.
Del zaključnega poročila so bile ocene morebitnih vplivov v primeru uresničitve gradnje izravnalnega bazena in omilitveni ukrepi, kot ustrezno oblikovanje bregov in nadomestnih biotopov. Investitor podpira raziskave in vzorčne poskuse, s katerimi bi v prvi fazi ugotovili, ali obstajajo možnosti za uspešno vzpostavitev nadomestnih biotopov, in o tem že potekajo razgovori. Zavedamo se, da povsem enakih razmer, kot so danes, ne bo mogoče ustvariti. ker so ekološke potrebe nekaterih rastlin ali živali specifične. Na osnovi predvsem tujih izkušenj ugotavljamo, da morejo biti nadomestni biotopi zadovoljiva rešitev."
V
CELOVŠKI JESENSKI
(D C
«A iA 0)
E
0) C
od n. do 19. septembra 2004
Odpiralni cas: od I0.60 do 19.00 ure
0) CO

j





i' ; . , "V.'


» — I
i I

o



J » »^
k.1'
praznovanje z lunaparkom

I.
fi

A'. ' • . ••




v. Vi



•	stanovanjska oprema
•	moda
•	gospodinjstvo kmetijstvo
.V



m



Al B . v.l .


r« r.:

m

t"-I



"A-



Eurotax + 400.000 SIT
Ob nakupu Kalosa, Nubire, Tacume all novega Lac.ettija vam vaš stari avtomobil ocenimo po sistemu Eurotax In zraven prištejemo do 400.000 SIT. Za več Informacij obiščite svojega najbližjega trgovca z vozili Chevrolet. Ponudba velja za omejeno količino vozil z določeno opremo.
Pooblaščeni trgovec in servfser vozil Chevrolet:
Avtotehna VIS d.0.0. PE Kranj
Cesta Staneta Žagarja 53A. 4000 Kranj, Tel: 04 2817 174
Petek, 17. septembra 2004
OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
PREJELI SMO
Odprto pismo radovljiškemu županu
Spoštovani gospod Stušek!
V naši občini smo vedno imeli posluh za potrebe šolajoče se mladine, standard oziroma nad-standard v osnovnih šolah radovljiške občine je nad slovenskim povprečjem. V zadnjih letih ste ob podpori občinskega sveta zagotovili gradnjo in ureditev novih učilnic kot tudi posodobljenje kuhinj v veČ šolah in prav je tako.
Se pa na vas obračam s prošnjo zaradi problema, ki se je pokazal letos ob prehodu na devetletno Šolanje - problem dodatnega varstva tudi za drugi razred. Prvošolčkom je zagotovljeno varstvo dve uri pred poukom in po njem, drugošolcem pa pred poukom nič. Ker je nekaj družin z otrokoma v prvem in drugem razredu in ker je veliko radovljiških občanov zaposlenih drugje, pomeni varstvo le za prvošolčka precejšen problem pri organiziranju dvojnega prevoza otrok. Ko se je na vas obrnil ravnatelj radovljiške šole in kolega svetnik Vnučec, se je izkazalo, da v proračunu ni določene vsote za doplačilo varuške za drugi razred.
Zato se obračam na vas s prošnjo, da v rebalansu proračuna zagotovite ta sredstva. Mislim, da strošek za še dvajset ur varstva tedensko za drugošolčke ne more biti tako velika obremenitev za proračun. So pa to še majhni otroci, ki jim je potrebno varstvo v novi ustanovi, kjer se srečujejo tudi s povsem drugačno mentaliteto najstnikov.
Prosim vas, da rešitev pripravite do prve seje sveta konec septembra, dotlej pa pričakujem, da boste finančno rešitev omogočili s svojimi pooblastili, tako kot vam ni bilo težko rešiti nekaterih drugih.
Lepa hvala za razumevanje in pomoč.
S spoštovanjem,
Janez RESMAN za prizadete starše
V Radovljici, 9. septembra 2004.
Spoštovano uredništvo!
Kot zgled za hitro in učinkovito poslovanje želim pohvaliti gospo Natašo Pire Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja.
Nanjo sem se pisno obrnil, ker mi javni zavod s področja lekarniške dejavnosti ni posredoval želenih podatkov.
Gospa pooblaščenka je na vsak dopis odgovorila oz. poslala sklep v dveh dneh po prejemu mojega dopisa.
Takšno poslovanje je lahko zgled za delo vseh občinskih in državnih organov, ki so večinoma cepljeni proti hitremu in učinkovitemu ravnanju v korist občanov. Cepivo je skoraj povsod stoodstotno učinkovito.
Odlično, gospa Pire Musar!
Mag. Vladimir Kočevar
Od kod krajevno ime Prebačevo?
Odziv na pismo bralca
Dolgoletni bralec Gorenjskega glasa F. Sulcer v svojem odzivu na jezikoslovno razlago izvora krajevnega imena Prebačevo (iz staro slovenske ga osebnega imena Pribač) navaja domiselno ljudsko razlago tega imena (iz hrvaškega glagola prebaciti), tej pa dodaja še svojo (iz predložne
zveze Pri barčici). O tem, katera razlaga je prepričljivejša, si bo seveda ustvaril sodbo vsak bralec sam. Ne glede na to bi vendarle rad opozoril, da je za resno utemeljevanje izvora krajevnega imena pač nujno poseči tudi po stroko^i literaturi. Kdor želi kaj več izvedeti o vprašanjih slovenskega imenoslovja, lahko vzame v roke dve debeli knjigi Zbranih jezikoslovnih. spisov F. Bezlaja (izšli
sta 1. 2003 pri Založbi ZRC) in posebno številko revije Jezikoslovni zapiski, posvečeno slovenskemu imenoslovju (letnik 8, 2002, št. 2). Očitek F Sulcerja
glede vračanja k nekakšnim skupnim jedrom ("od Kolpe do Urala") moram zavrniti kot smešen in neprimeren. Kot velja za slovenščino, da je preiskovanje njene nekdanje in sedanje podobe nemogoče brez dobrega poznavanja drugih slovanskih jezikov, ki so ji pač najbolj sorodni, velja tudi za večji del slo-
venskih (in še zlasti starosloven-skih) osebnih in zemljepisnih imen, da jih lahko uspešno razložimo šele ob soočanju z drugim slovanskim imenskim gradivom. Zaradi velikih glasovnih sprememb so se številna staros-lovenska osebna in zemljepisna imena pogosto spremenila do neprepoznavnosti. Danes bi si brez starih zapisov in primerjalnega slovanskega gradiva težko predstavljali, da tičijo v krajevnih imenih Gasteraj, Budganja vas, Sodrazica, Drazgoše, Rad-
gona, Radeče nekdanja osebna imena Gostirad, Bodigoj, Stoj-drag, Draiigost, Radigoj, Rade-ta. Veliko bolj prozorna so krajevna imena v severovzhodni Sloveniji, kot so Bratislava, La-stomerci, Radoslavci, Večeslav-ci, ki so nastala iz starosloven-skih osebnih imen Bratislav, Vlastomer, Radoslav, Večeslav. Nekaj prozornih tovrstnih krajevnih imen je tudi v osrednji Sloveniji: Dragomer (- Dragomer), Želimlje (- Želim - Želi-mir), Radmirje (- Radomir), Ra-
dohova vas (- Radoha - Radomir). Staroslovenska osebna imena so bila proti koncu srednjega veka izrinjena s svetniškimi imeni hebrejskega, grškega, latinskega in nemškega izvora, delno pa so se nam ohranila v priimkih in zemljepisnih imenih. So pomemben (čeprav skorajda neozaveščen) del naše dediščine in naše identitete, zato se jim ne bi smeli odrekati ali pred njimi zatiskati oči.
Silvo Torkar
Na podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1 /81, 42/86 in Uradni list RS, št. 8/90 in 26/92) v povezavi s 55. in 176. členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03) in 16. člena Statuta občine Bled - prečiščeno besedilo (Uradni list RS. št. 119/2003) je Občinski svet občine Bled na 2, izredni seji, dne 2.6.2004, sprejel
ODLOK o SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O RAZGLASITVI POVIRIJ, MOČVIRIJ IN RASTIŠČ REDKIH RASTLIN V OBČINI BLED
1. člen
V Odloku o razglasitvi povirij, mokrišč, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled (Uradni list RS, št. 90/98 in 77/00 - popr.) se v 2. členu v točki 1 v delu, ki se nanaša na povirje v Barju pri Zasipu in v točki 5, ki se nanaša na povirje pri PIškovici, spremeni besedilo tako, kot je navedeno v spodaj navedenih tabelah:
1. Povirje v Berju pri Zasipu
K.o. Bled
Paro. št.	ZKV	Kultura	Izmera	Lastnik (imetnik pravice uporabe)
801	691	travnik In gozd	n	Anton Mežan, Bled, Grajska 12
802	489	travnik In gozd	n	Jože Pintar, Bled, Rlklijeva 12
803/1	839	gozd	n	Davorin Urevc, Zg. Gorje, Krnica 84 a
803/2	76	gozd	n	Janez Troha, 7aslp, Muže 10
804/1	7	travnik	435	Bronislava Pavičlč, Kranj, Cankarjeva 1
804/2	839	gozd	673	Marjan in Vesna Žvegelj, Bled, Žebeška 6
805	5	gozd	n	Janez Kobilica, Matjaž Greiser oba Bled,
				Koritenjska 9
806	107	pašnik	n	Milka, Ida Burja in Olga Koželj, vsi Bed,
				Na Rebri 8, Pavla Kalč, Ljubljana,
				Sojerjeva 11 a
807	107	gozd		Milka, Ida Burja in Olga Koželj, vsi Bled,
				Na Rebri 8, Pavla Kaič, Ljubljana,
				Sojerjeva 11 a
808	55	gozd	1575	Angela Kristane, Bled, Partizanska 15
809'	55	gozd	n	Angela Kristane, Bled, Partizanska 15
810	643	gozd	n	Ivan Ferjan, Split, Table 8, Hrvaška
811	679	gozd	1302	, Janez Mežan, B ed. Grajska 12
812	114	gozd	1360	Filipina Stegnar, Bled, Podbrezje 21
813	114	pašnik	(*)	Filipina Stegnar, Bled, Podbrezje 21
814	445	gozd	4820	Katarina Kirar, Bejska 10
815	445	gozd	5337	Katarina Kirar, Bejska 10
816	578	gozd		Občina Radovljica
817	578	gozd		Občina Radovljica
818	670	gozd	(*)	Zdravko Ambrožič, Bled, Prešernova 52
819	558	gozd	n	Marija in Mišo Popovič, Bled, Ledina 30
822	653	gozd	n	Anton Čop, Bled, Prešernova 46
823	116	gozd	n	Juri in Danica Go majer, Tržič, c. 4. julija 55
824	707	gozd	n	Stanislav Kokalj, Zasip, Sebenje 70
825	65	gozd	n	Janez S Ivnik, B ed, Prešernova 43
826	110	gozd	n	Viktor Koželj, Bled, Partizanska 12
827/1	13	gozd		Draga Naglič, Bled, Gozdarska 7,
				Zaike Arigler, Ljubljana, Rozmanova 2
827/2	394	gozd		Anton Mežan, Bled, Grajska 12
827/3	11	gozd	n	Zlata Petrovič, Beograd, Djure Djakoviča 40,
				Srbija, Radmlla Petrovič, Sarajevo,
				Ulica Petra Dokiča
828	105	gozd	n	Stane Rovan, Bled, Partizanska 4/b
829	104	gozd	n	Dragica Repe, Bled, Partizanska 3/a
830	54	gozd	n	Ivan Mežan, Bled, Rlklijeva 6
856	887	pašnik	n	Rezka Šanca, B ed, Koritenska 9a
857/1	279	gozd	n	Rimo-katollška župnija Bled
857/2	511	gozd	n	Katarina Kristan, Bed, Se o 31
858	75	gozd	n	Alojz Žerovc, Bled, Prešernova 50
2. Povirje pri Piškovici K.o. Zasip
Pare. št.	ZKV	Kultura	Izmera	Lastnik (imetnik pravice uporabe) •
334/1	267	pašnik in gozd		Kmetijska zadnjga Bled
335	88	njiva		Matej Zaveršen, Kranj, Srednja vas
				pri Šenčurju
336	88	travnik	(*)	Matej Zaveršen, Kranj, Srednja vas
				pri Šenčurju
342	69	travnik	1111	Mihae Ferčej, Zasip, Muže 4
343	69	travnik	6542	Mihae Ferčej, Zasip, Muže 4
Opomba:
(*) meje obsega dela parcele kot naravnega spomenika se določijo skladno s predpisi o evidentiranju nepremičnin
2.	člen
Obseg naravnih spomenikov na povirju Berje in Piškovica je prikazan na katastrski karti v merilu 1: 5000, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati v naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
Številka: 01505--5/04 Datum: 2/6-2004
Zupan občine Bled Jože Antonie


V.
I» N
/V
^ • m
r
»«i
^ ^ GRAFIČNA PMLOOA ODLOKA O SPRIMIMtAH IN DOPOLNITVAH 0{>L0KA O RAZGLASITVI ^ 90V1R1J. MOĆVlgU IN RAaTliĆ RtDKM KA4TL1N V Ot&WI BLID |Ul. UM RS, it. 77/00}
m Mn ; > I
> ^ .S \
\ V^ .
V v
^^^ v
Ml
7
I'
L*.
V-- w
• if«^
v
v
V

ii >
u

v"
I .KPZASlRfV
ZAW^wiei)
nt
trm
r


,1
M

'f I • \ M ^
/
/

L «4
m
IWI

)
/
/ ^

\



s I


'i H

T {
■r-Utr

• t r'
i	i I
■ I I ', C •	\ 1
^ V.	^«I'
.J-A
\

I
IM •
\
^ \ i-' ^^ \


s

Ml
> «ir I	• . .<

I
M

1
•T
•v «M > >	KOMX
\
• _____\ ^	Uä\ \
' — a»}	..... ♦ I
\	I 1
t * i	5 V • '
r	' W M«
\

V
^ * ^ I \ *	X i 4aM
m mi


n i'.i i

\


'.T^	■ '1 \

• I I
\
\ / l\ . !
/
vn /




t: /
/

/ I
J Mt

I
pvMi* (zfwoirv« otmoC^ • wmtf* tpofi^tj/kf^ p*fc«l»	ofreočje loktt^iMgi nürt»)
t /''T
m
mmi/ž^,
\
ni
tun mtCK fištumuš apM- w. 11 JI jg»

...■'«i
rfcirjii
'.....-

»M
mm
I
Hä
mn
/
/
/
7
Na podlagi 46. in 47a. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) in 16. člena Statuta občine Bled - uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 119/03), je občinski svet Občine Bled na 3. izredni seji, dne 25.8.2004, sprejel
"Ali ste za to, da se zavrne Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled, ki ukinja režim varovanja na povirjih Brje in Piškovica pri Zasipu?"
ZA
PROTI
SKLEP
o razpisu naknadnega referenduma o zavrnitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled
Na zahtevo več kot 5% volivcev se razpiše naknadni referendum o zavrnitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled, ki ga je sprejel občinski svet dne 2. 6. 2004.
Glasovalec Izpolni glasovnico tako, da obkroži "ZA", če se strinja s predlogom za zavrnitev odloka, in "PROTI", če se s predlogom za zavrnitev odloka ne strinja.
VI.
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila Zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter Zakona o evidenci volilne pravice ter zakona o lokalnih volitvah.
Pravico glasovati na referendumu imajo fizične osebe, ki so vpisane v volilni imenik glasovalnih upravičencev občine Bled.
Referendum bo v nedeljo, 3. 10. 2004, od 7. do 19. ure na voliščih, ki jih določi Občinska volilna komisija Občine Bled.
IV.
Za dan razpisa, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, se šteje 26. 8. 2004.
V.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje, besedilo:
Občina Bled
Glasovanje za naknadni referendum dne 3. 10. 2004
VII.
Referendum vodi Občinska volilna komisija Občine Bled, ki tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma o odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled.
Finančna sredstva za izvedbo referenduma zagotovi Občina Bled.
VIII.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu R Slovenije. Najpozneje petnajst dni pred dnem glasovanja se akt o razpisu referenduma objavi v javnih občilih. V javnih občilih se objavi tudi besedilo akta, o katerem se bo odločalo na referendumu.
Številka: 06210-2/2004 Datum: 25.8.2004
Jože Antonič, župan Občine Bled
o
iü a
n
UJ
o
0
tX)
1 O d
lij
QD <
Z
O
m
o


g-i

GORENJSKI GLAS • 24. STRAN
PISMA, UVG / info@g-glas.si
Petek, 17. septembra 2004
PREJELI SMO
"Tipanje" ali nedolžna anketa?
Vajeni smo anket po telefonu, najsi bo, da podjetnika zanima, ali uživamo neke prehrambene dodatke, da bomo zdravi in močni, ali če počenjamo to ali ono ... V takih primerih razgovor vljudno odklonim, saj tudi z druge strani telefonske zveze dežuje na kupe vljudnostnih izrazov. Sploh me ponudbe s strani trgovcev ne spravijo več iz tira. Trgovina pač. Denar. Včasih tudi boj za preživetje.
Bolj čuden "boj za preživetje" pa se mi zdi anketa, ki jo želi izvesti "nekdo" iz FDV-ja na pobudo? ali poziv? blejske občine. Sem prebivalka Bleda in če mi kdo omeni projekt sanacije Savskih elektrarn, se o tem rada pogovarjam, torej sem sprejela klic; dan poprej smo enega odklonili, čeprav je bil, kot se zdi, res nujen, bilo je namreč že po 21. uri. Ali zvonijo ob "pet do dvanajstih"? Kje so našli mojo telefonsko številko? Zakaj so klicali ravno dve osebi, ki sta s svojim podpisom potrdili svoje nestrinjanje z odločitvijo blejske občine, da zavrne odlok o zaščiti Berja. Kdo financira takšne ankete, ko pa zadolžena blejska občina nima sredstev za pokrivanje dejavnosti FDV-ja? Ali pa vse te dejavnosti s propagando vred krije nekdo drug? Ogorčena sem nad tem, da se anketa zaključuje z vprašanjem "AH boste na referendumu glasovali za ali proti razveljavitvi spornega odloka blejske občine?". Ali referendum ni tajno izražanje mišljenja posameznega državljana Slovenije? Prav gotovo podpiram Odbor za zaščito Save Dolinke, pri tem pa ekološke problematike ne obravnavam v
zoženem pomenu kot katastrofo, ki bi ogrozila zgolj Berje, ampak na celotno dogajanje z žalostjo gledam z globalnega vidika. Kam gre svet in njegov pohlep po kapitalu? Za kakšno ceno? S kakšnimi posledicami? O tej problematiki ne bom razpravljala. Nisem ekolog, nisem energetik, nič nisem ... Res nisem? Sem onkološki bolnik. Vse življenje sem ljubila naravo, pa naj gre za navaden plevel, katerega cvetovi so izoblikovani po najbolj natančnih geometričnih pravilih, vse do najmanjše živalice, ki jo je Narava postavila na svoje mesto, z vso pravico, da obstaja. Človek, ki tako lahkotno postavljaš vprašanja "za ali proti", pomisli na svojo hčerko, sina ali katerokoli drugo osebo, nekoga, ki ga imaš rad. Prav gotovo bi storil vse, kar je v tvoji moči, da bi mu ohranil zdravje in se ne bi spraševal o lastnem preživetju, tako kot se jaz sprašujem. Ko se tudi ti sprašuješ "za ali proti?", prisluhni svoji vesti, če jo Še imaš, če te ni zaslepilo "božanstvo" kapitala.
Marina Bačar, Bled
Psihološke in sociološke razsežnosti problema Save Dolinke
Sozvočje z naravnimi elementi nedvomno harmonizira tako posameznika kot celotno družbo. S to trditvijo bi soglašali tudi zagovorniki kvazi-ekologi-je, pač v duhu svojevrstne "modrosti", ki sklepa kompromise z naravo, namesto da bi z
njo zaživela v resničnem sožitju, pa najsi bo parola "Modro sožitje", ki jo energetski lobi uporablja v svoji propagandi za projekt sanacije HE Moste, še tako obetavna. Ne pomeni namreč resnične modrosti, ki bi temeljila na etičnih načelih, neodvisne od interesov Razuma, omejenega z okviri pragmatične "strokovnosti", obsedenega z merjenjem, preračunavanjem ... in preračunljivostjo. Tako so v totalitarnih režimih merili glave z zmotnim namenom, da bi odkrili največje genije. Ob tem so "regulirali" tudi miselnost ljudskih množic, regulirali Ren, tam na Vzhodu so rekam celo spreminjali tok ... Strah in občutki utesnjenosti so se zbirali v akumulacijah jeze, ki je ni mogoče zajeziti za .vse veČne čase. Ravnanje z okoljem je bilo vse od začetkov industrializacije vse prej kot modro; narava seje uprla človeku, ki se baha z imenom homo sapiens, homo erectus, četudi ni niti moder niti pokončen, kajti boji se svoje majhnosti in časovne omejenosti svojega življenja, boji se vrtincev vetra, ki v uničujočih sunkih ruje drevje, boji se poplav, ko voda odnaša umetne bregove - celo Renu je naposled uspelo porušiti nasipe, čeprav so ga regulirali vrhunski strokovnjaki (tisti z iz-meijeno glavo).
Voda kot prvina človekovih občutij sama izbira svojo strugo in jo spreminja v ritmu erozije in naplavljanja. V neoviranem toku valovi obet prostosti. Ko se voda svobodno preliva prek kamnov, obdarjena s čudovito močjo samoočiščevanja, pušČa za seboj vso umazanijo preteklosti. Takšna voda v človekovem telesu očisti vse strupe industrijske dobe. Enako možnost samoočiščenja ima celotna družba, če se povrne k izviru
Resnice, Če se znebi reklamnih in propagandnih utvar, preživelih predstav o tem, kaj pomeni materialno blagostanje in družbeni napredek. Blagostanje - kot iluzorno stanje blaženosti? Odkod občutki utesnjenosti, neiz-polnjenosti, brezciljno tavanje v krogu, iz katerega človek poskuša ubežati v zasvojenost? Zakaj skokovito narašča odstotek avtoimunih, psihosomatskih obolenj in raka?
Zajezitev pod Slovenskim Ja-vornikom je polna fenolov in težkih kovin. Izgradnja izravnalnega bazena v Berju tega problema ne more rešiti; izvor sredstev za delno sanacijo in predvidevano doinstalacijo HE Moste pa je prav tako netransparenten kot Sava pod Jesenicami. Vsekakor je vredno prisluhniti strokovnjakom iz Odbora za rešitev Save Dolinke, ki si že vrsto let prizadevajo za ohranitev mo-krišča Brje in za sanacijo obstoječe akumulacije v duhu resnične modrosti, ki jo vodi vest.
Marisa Monti, Društvo za varstvo okoya Bled
Župan zavrnil referendum -ponovno
v pismih bralcev petkovega Gorenjskega glasa, 10. septembra 2004, je dr. Janez Resman, občan in svetnik N.Si občine Radovljica, objavil svoje razmišljanje, lahko tudi javni protest, na zavrnitev svetnikove naknadne referendumske pobude, da občinsko ljudstvo pove, ali je bil sklep občinskega sveta, s katerim je bilo dano soglasje (beri: mnenje) na osnutek državnega lokacijskega načrta in v njem
tudi bencinskega servisa na pre-trŠkem polju, sprejemljiv ali ne.
Lahko rečem, da ima od vseh podpisanih pobudnikov za cestni referendum, svetnikov ali občanov dr. Resman še največjo moralno pravico za takšno pobudo, legitimnost tako ni vprašljiva, saj se za jugovzhodno varianto poteka avtoceste preko radovljiškega polja ni nikoli opredelil. Leta 1987, ko je bila sprejeta južna varianta po sedanji magistralki, še ni bil aktivno politično delujoč. Aprila 1998, ko je bila prostorsko sprejeta jugovzhodna varianta, je sejo občinskega sveta "šprical". Leta 2000, ko je občinski svet prvič obravnaval osnutek državnega lokacijskega načrta in sprejel jugovzhodno poglobljeno varianto poteka AC, se je glasovanja vzdržal. To navajam samo zato, da ne bi bilo pomote in da ga ne bi šteli med tiste opozicijske svetnike, ki so nekoČ glasovali "za", sedaj so pa "proti".
Pobude za zbiranje podpisov in razpis referenduma o bencinski črpalki in s tem o osnutku državnega lokacijskega načrta nisem zavrnil zaradi stroškov referenduma ali javne ankete. Zavrnil sem ga zato, ker ga niti občinski statut niti zakon ne dopuščata, saj je občinsko soglasje oziroma mnenje k osnutku državnega lokacijskega načrta za avtocesto posamični, ne splošni akt občine, za katerega se lahko
razpiše referendum. Takšna je pač zakonodaja in ne občinski ali županov "zavrnitveni boj", ki nikomur ne koristi.
Veljavni zakon, ne glede na to, kakšno ima posameznik mnenje o njem, pravi, da predlog državnega lokacijskega načrta sprejme Vlada RS, občina pa na osnutek da mnenje, ki za vlado formalno ni zavezujoče. Takšna zakonska sprememba je začela veljati julija lani, nam je prav ali ne. Veljavno zakonsko določilo praktično pomeni, tudi če bi občina izvedla referendum, ki bi ovrgel soglasje občinskega sveta, da Vladi Republike Slovenije ne bi bilo treba upoštevati referendumskega izida, saj o lokacij skem načrtu za avtocesto sama odloČi. Kolikor mi je znano, bo vlada o predlogu državnega lokacijskega načrta za odsek AC Vrba - Peračica odločala v četrtek, 23. septembra 2004, ali najkasneje naslednji četrtek.
O pravilnosti moje odločitve glede zavrnitve referendumske pobude, ki temelji na predhodno pridobljenih štirih strokovnih mnenjih, pa bo v vsakem primeru odločilo upravno sodišče v Ljubljani, kamor je dr. Resman poslal županov sklep in svoj predlog v presojo.
Janko S. Stušek, župan občine Radov^ica
^MoU^IMGLAS

LOCANKA
www.gorenJskiglas.si
GORENJSKI GLAS, d.o.o., Zoisova ul. 1, Kranj
(O CNJ
(O >
o
o o
CNJ
o n
E
o
a
0)
(O
N
O
I-
liJ
t o
>N ®
0) •O 3
"5
D "O
S
C
O
C
E
C
0) o
E 0)
£
t/i
o
"ST
■«2 "O .J
^ <0 s a
o 'C
% o-
o 'Z a o.
<0 .a
.S, 3 0) Ö)
f 1 U (O
'S 2 5
z o
CC D
O X
m
>(/5 <
z
»o
03
O
s t
» a
Q. 0) (D 'c
Ž « O >
Nf O
S tr
o. >o
Q> 2
a
C
o.
03
CO N
(D Ü
E
CO
o E
O) CO
Ii
C O
E CO (D ^
a 2 «« >
-o
o
3 o.
'Ü	CO
C	T3
<1>	-
</)	g
CO o
O
O V)
o
0) E
CO
15
■D
o a
o •o
d) C
i
O)
3
■D
C
S
CO
2
i CO
tn
O
a
N
.i ^
0 O
E
<S)
E
CO
T3
O CO
<0 -o
2 CO C
TJ 2> a
I §
S
CO CC
p (O
I« g £
o 0)
.. CO 81
£ o
o
CO
■5
C
UJ
CO CC
o
52 0 Q.
>co
C
a>
C 9
•Ž CO
co
o
s
CO
CD
Ȇ
O 0)
CO
o a
CO
Ü CO > ?
CO 3
o
CO Ü
Q. 'co
? o
Q. c
®
C Q.
CO o
^ D N
® ü E 3 « o
$ C ®
J« CO'« O)
e 2 N
TJ CO
■o >
O
co JD "c E
CO CO
? h D O
I	f3 8 §
II
fl CO ^
o ^
Q.-7Z
C ®
® 01
CO < 0 -
0	o
s p
CO g CC g
CO
1	IMM
I
Ü
GC
co
		® «	
•>		o s	B
3		rs	®
S		15 C	C ®
	■0"	co	® C
to	0		
2	> 0	C	•Ü
C	TJ rt	z S	
co
o i
S.I
co 0
C C
'O ro
o JU
c cc 0) e o
Ž « o
co f	g>
O
lij lij uj uj
O d) o
o o n
co 0.
w co "0>
C -o ■ £ N
O -I
§ 2 W T3
§.3
N o
•S I
co
co
Q O
<D W
žf co
o o • •
o o • •
■o "D
- "n
CD 0) "
'JS" co
(d (d n
^'■O* UJ O O Q_
O. a .
co
C
UJ 0.
. a tf dO o -D
o f i >
U v w
® CD
11 Q. O
CO CO N N
S2
C "c
5 ^
co 'O
CD CO
■a C
o >5
N O
co co
c'c co <0 C
£ o
T3 ■
■O
CD
k ^
0	§ ■S C
E E O) o
C
1
.2.0
N CO
E 2
ä> ■C co Q.-0
O T3
'Č3
•CO
15 o5
co 3
■o
ca i5
2 o
to g
a co
C
co 37
{O D
'C iS
"ČO 5
0	Ä 'CO
1	^
O O
o co
CO «O
2	co
w p li ■ «si
Iii
^ s Q.
o Q) J^
č ^ ^ £ o
iS iS rn
co co C C o
E E 2 § § 0)
^ ^ UJ
0)
s
CO
E
(D
a> g)
0) C
UJ
UJ CL
■O
■o
C
JO
CO 0) > ^
"w o
(D C
E
o
co
o
o
C <D ■D
»«M >
"O 0)
a
co
C
co
■D
0)"
»CO
CD (O
2 O
to 2 a
co
co
Ui (D
O "gj
«
3
O)
O
1 >
I«'
•ga
o o ■Ö

» I I I I 1 I I I I
Cd
Ü = ^
E
-o .to ^ Z = a
2 W "S > C (O -C
a C 2 2 a ^ — d) a o. -^ o
> > -C ® F
o i a > ^
o S i -C E ^ Q. o. C O- co
o Ü .Si. Ü Š
^ d) ^ <D Ä
O ^ ^
Q.
co

o.
CO
E
<D >
E Ä
5 "O
Q. <D
> 3
en
D
O

g
UJ
O $
CO
cr ^
a
D
O
<
z
o
CĐ
O
0
> C CD T3
»to P
co"
_ 0) c»CO
ig®, PO 2
□L iS co
ti« § co cg-co
O § O
CO ^ Q.
'S" D
5S co 5 o
.i. ia
<D Q
CN
(/> o
O)
o
o
<D
O-0)
I
co ■a
-n^ " i
£ g ?
CO
O >
0)
<0
<D
:r o ^ o «o
.2. cvj
Clb
»Ü •co
E 0) N
O
(D >
■a .S.
T3 «
-6 o a
co
C
<D
C3) N .g
? 5
■§2
-'S i ^
o
CM
2
o >
o
UJ o
o
< ffi
I-
u
2 .0 < o
CC r: O >0
O <0
CC C
a s
<9
Ui «
■O O
a
o> t
>
co
C
o >0
W s
N 10 _ <D
»J 'to
Q. .
K ob i
W O I
O) 00 o iS . o
"O CM ^
00^
Q. _
čo a>
o
O
(O
C
^
43 O
(O N
O.
C
'5>
o
N
S
(D
C
(O
«s
2 -2 co ^ =
N	^ o o C
C	2 C
co \>
.0 ^ 00
0 CO
C
N	;ö co
<D O^CO
o
>	O) (O
^	a> co
10 ^
CD w
(D
•O ®
> 'p
O-CVJ
co (J) 12 3
CO "S
co d)
co >co
C
to co
co t: Ȇ co
C
co
Oi
a>
o (D 3 ~ co 'O i-
l-w s
.% »o (D
£ 6 C
•S- 5 O iü
2 > -Q
= > «o
(D 0) a co »ČJ 0) ""
Ü Q
o
iS
0
1
« ^MB
C
co
E
N
CO 2
.S. 5 d) it
^ co
O >
(D
co
m
co t 'Ü co
C
co
O)
<D
O
E
co a
co o d co co
O) <D
O d) .CO

«J 2
9 O
O
>0 o
E £1
O s
2
— o o o
0	®
"O § 2 ^
1	r
co O)
č-iS co "O
co «3
to z co
»čJ r
o 'O E g
o co
^ CT
O (D
co •g
N N
s «
2 o
to g
d
E
1
»(O
2 ■o
E §
TD 1= CO CO
3 d) « _
^ C
2 CO
Q-.SS,	a>
2	2 >
2	?	« I
i E	Q.Ä
co iD	— C
«« o	© o
1	o
W TJ	»co "O
O	C C
— »O	ro
o ®	E ^
co >	- E
C .-pO)
9 1	§ E
Ȇ	P
-O	_ a
o o	'c co
"> '-S	^
■g co	^ ^
Ž	O O.
.2, co__o
d) S	£ ^
> o	"S5 o
3	>	<D o. N C
d)	o
'O	o
o	-o
E	§
n	>
o	co
u	§
5	C
<]}	CQ
O
Ü CO
CO
o>
(D ^
CO C
•Ü o
o ■Ö o
f3
0) JD	S
■S °	^
2 -ü	®
co 'CO	-Q
"	N
d)	«S
KI	C
^ ^	®
S 18	P
Cd)®
I g"
CO	0)
^ s ®
<D	;o
C	o
N	E
-	X)
^ ®	o
i 2 -ž ^^ «C
^ 12	(D 3 (O
0) C
o
(O >
0) C N
O >
.0 o
0)
O)
3
E o
to §	co
t	O)
o CL	d)
<D >	C
S'Ä	3 CO .-tf
O -2	E
o-o	-55
d) ^	co
C co	«fe
z	C
o ^
o
to d}
o (D
^ "O Q. 0
o>
"0 o a
C >
o
2
to
C
2
o a
E
(D
co
O
- 5 2 § o C
■Š-P S3
JO
0) TJ N
O
f- n
d)
co
to JS
? S
CO
0)

C N 0) C/)
> CL
CO O)
0
T3
<D
1	®
t ^ i 'i > F
C -2 I
=0 O
A 'O
2 o g E
o
E
(D
CO C
co ®
"Ö
(D
CO O N C
CO $ O) ^
^ ii 0) "O ü>
o o s

E io	®
CO CO ^
<D	^
CO _
- 2 C 2 ^ N
n T> ©
_ <1> E
N S
a <D ^
a d)
CO O C C
Q.Z
C .
cn
co 'Ü »co
• •A
iS. o
§	N
to	<0 co
C	<0
a> E
Ü (O
11 d) o.
"O C d) t
ir >C0
Q. d)
O
d) ^
o
D) 0}
-1° o p z
^ (D §
CO ^ 2
o -S .9-
Q. o
(D
TJ O CO
(D ^
E o
0) co
d)
0
1
2 a
C —'
0	d)
1	^ 2 co
O) ® CD O "C
co N
CO C ^
E'ö 2
CO CO
■JT ^ d)
= «I
■ö:g o
= T3 Q. CO O ^ O O.^
CO TJ CO C
rr o
'Ü o
E
O
S co > ®
š -s
E
0
1
C 2 u
C CO C
CO
o o
N
(D
S
O CD
c:)	>
Ć0 d)	'-P
^ >	CO
£ .-fe	o
C ^	C
o g
to
0)
ž
ia o
■Ö
• iS
a
C
^
(O
•6
2 a
co
■C
co >
CO
E 2 "n
0
1
»co d)
d)
š CO
5
3 a
(D
QC
0 g
V)
1
lo o
T3 ■C
a
«I
<D § C3) O P t! > »Ü iL co
S £
T3
O)
•u o a
M
cb to
co
(D Ȇ 0)
O
to n o
'S
C
co
0
a co
O)
1
iS 0) •o
0 a>
O)
1
® -J "O .2.
— d)
;o O' o O-
ra E
C d)
a o
co CC
C* .
co d)
dT ^
= 's ffi 2 o 3
co
O
«
0) TJ O 0)
o
t
»o <0
co
I
co "co
s
2 d) p
to o g
a (D
® 8 o -o
N
O O.

4> •O O 4)
O) >
.Q O
s
® O)
a 2
n
O)
■0

t*?
O
O)
O
2 p
co
■5 2
^ m
O w Q. C
o
TJ
O O
s
s
a o.
Ü
0
1 •o co
C
CD §
Q. •C
a
co E
co
2 a
I
»o (0 C
a Ü
u>
ö S
C
i,
a I
.2 -o
E Tf ®
«i" i-I
2 o
ao
§ R2
ag"
-i "D
CO
S
E o 5 ® co M
> o
2 % ®
Q. C
N
O
oc
^ TJ
® 9 i ^
2 š
-s i
I«
Is
^ 2 i£s
TJ ®
CO
O 2
o. O) Q.
= ® O
O)
-I
ž <i> CO T3
2 a ® ®
E
co o
I
co
o o
s >
C ž
O)
co
i	I
«	s
C	®
I
^	o
■	o
z	®
^	s
co
=0.0-
®	£
I
E
O)
o 'cö*
TJ O
a
T3
. O
n co
E 3 o ^ a o
a o
I
E 'Ü
Oi'.^

iS
co d) --
co k ^^^^
N
O)
Si
CO co
t T co
a
p ®
co i * ^^^ • ^^^
o 3
aiS
9 »O
co
E TJ
^ o
co
g>«• o o
^ s 2 ž
o 2 "-js
a=> a.S.
F P P
2. C (L iz
®
a
co
co
E o as
C T3
a «o
03 >
O)
o
TJ
2 a
co E co*
2 a
tL
co
C
o
"O
co »Ü »co
"č8
to ®
E 1
o
^ o « -o
^ o § ®
.2. § ž o
2 "C
Q.»0
•C to Q.
co
T5
i
to g
a
co
C
co
®
Ü
čo o
co C
I-I
> co
® 3
= g .
S-i.«
C
i CO -^
(/> co
Q, co
E °
E ®
C T3
co
§
§50
:^>C0 ®
E ^ CO
E >o
CO
® C
o*
to
■C
a ®
s
N
O
Q.
ci Z S ^
2 C
a ® £ i
° i TJ
'C
t- o o
.2 TJ
§ o
E CO 2
■o »N z;
O)-"
iS 2 ^
« Q. ®
E CO Q-
•B C C
® (O .®
W o ^ ato o
~ 2 o
co aTj
(O
>u >(0
•O
o
N
0)
E g
a
C
o «o ■2 N "C
CO	O
® g*
»O*
C CO JD
O
CO ^
N ^ ^ ®
CO ,Q
co o
Ui o
® "O ® ^
•O rt
d) -O
^ E
— 'C
co ®
s? ro
co to
C
»Ü 3 X) »CJ
O C « ®
g.CO d) ®
CO O § .2.
T3 O
N E ® o
® ^
^ O ® ^
~ co co
C o ® a E
S-
C 2 ® ^
T3 3
O) co
ll N 2
m"
C C O ®
§ o n E
SÄ g >
® 2 n £
"O o
2 5"
Ö) o ä tO
tO
C ®
C
C O TJ TJ
CO -C ^
co .2
"c E § ®
ž E
C co co r-
^ m CO
3 2
TJ O
•5 Q.
CO
2
E o
co
o> ®
(L ®
i ®
2. o
C TJ ® O
E -o to z
2. o
a.
<D 2
15
E
•0
o
® O)
E _
■o ®
® ^
i- ^ Q. co
a n
S § d) ^
"g"! a >
> .i co 'o
■I C aa
iS ®
TJ N
N
2 o
co
2 fe o- E
■i®
1	o
2	E
O O
o
C
^ 'i: 2 co Sž
O)
iS
TJ
o
co o
I
C
1
'CO
2	•
® i* C 2
1:8 o
Ä to >co ®
o 5
3 >
O .S. ^ 2 o co E C
2 S
S 2
^ 2 co
N
E o
5	»o
€	o
»2	E
■£	tO
^	O)
w	®
ä	®
5	ž
(h 6 p T3
® CO
o ®
Q, p)
C ®
•co Ä ® d)
cb
TJ
-6 ®
o »o fe -P
® »Ü
-?■§ s ®
o. £ > ®
E E
l| a-ig
CO ®
s = .Ü

co
CM
CO CM
CO
TJ CO
0
1
"O (O $ b E
a P)
C ^
co ^ o
C ® ^
to"® 2
® <0
tO E ^
'O -5
.2, i o
2 o-g
to
o
(O
o
C
a
0 ®
® S
n
2 o
E
^ co ® <D co C
'S E ®
II
a _
• *
® S
N	Ć0 ®
®	b	^
i» 5	tO ®
O O ^	C t
»59 >S P
«	'O
2 JO	o
2	E
® u -jg C	^
^ " o d)	°
_	®
o S ®	"O
^ aCC	>
TJ O
CO
C ®
C
iS ®
■o
N
2 o
E
o ^
o J-
E ^ o to
= ®
>	>0
€	g
®	E
P	T3
t	®
»O	CO
CO	O
C	CO
d>	CO
.•š	$
ti)	ig
®	^
E	2
3	3 - ®
—	2
to	P
N C	C ® .2.
C	®
2	^
C	»co
o	Q>
3
S
2 J. C
1= o "5 .2 ^ ^
o o ®
S
o
o
iS ®
co o.
•C
'Ü co
® C
co
3
E
o ®
o>
3 ■D
®
C TJ O

§ C
CO
S
o n ® co a
® o
i S
11 ® JO
E
co
»Ü ®
C ®
to > ®
C TJ
li
■D 2 C 5
E 2
C o-^ ®
® > ®
N
® O
Ig
0	co ^c^ a
la
co C
C ® ^ »N
♦5 "O
1	s
•O 2. ® O)
^ C Ȇ o
2 s
o__
s ®
co ^
C "S
p Ö C o
s
co
5l ® =
»co C
g) g
o 5 •s ^
II ®
<i> i o. g
co O)
•q. 2 <0 ä.
fO" »K
o __
^ o
tO ^
co ® "2* š
s to ž
§ co ^
0	'CO
C g
1	^
.«2 ® a8
tO ^
"13
® § E a C
3
iS
co
2 §) o Ö
E	-o
to N
C	®
® 'Ü
■D ® CO
® C
£.1
®
0)|= "S o
® Ü
® E
co
®
- o
CO ®
® co
C
z ^
fco
CO
'c
CO
E ®
2 o.
to >o
C
® 1 ^ ®
to N
a co * ^^^
o. s
co ^
Q. ®
2 a
E
o
<0
N
9
a
(O
o
C
N ®
>
.fi O
9
s?
o
E
o o
C
ž •o
s
3
O
E
o
A
o
•o
>co
"E ®
N
CO CO
N O
TJ 3
n
O Q.
O
■5
U)
CO
N
i ®
TJ .N
S
I
CO
TJ
® _
CO .2.
CO ® C
•o
s
a
a
<0
E
S
D) O
a
cd
co »o C o
il E
co
5 6
® V)
z: ^^ n
® ®
co
co a
o ö>
N co
0-^3
— -O -S
o S
.2. co
"5) .S N
u g to o
oc
O
to ®
Ü o
I «
b) ®
"O	Q
S.	o
O O	>
C O)	m
C «o	-S
E C	TJ
o	® co
•D
O
O ® ^ C
o
C
9
tO o
C ^
® - co
p .to O) b © — co
2 o
o
C
to ®
>
E ®
C TJ
CO
1 s*
o ®
co
to
E ®
d
co
E ®
C
■o
N
to
f ®
C
•Ü
s
E
2
D) g
d co
®
X R co
h- 00
9
C ^
>^2
CM
4
P
o o
CM
cvj
O O
I
O
o
m co
o o
CO
B to
•co Q
cd r^ o
o o Z
r^ h^ ^ o
»o 5! I
o t:
00 o . K o
^ co
10
Tf	- ^
g ^
t o h-
ffi CO
h- r^
o
cm
r h-
> CO CVi
9 O
t < CO
® ^ u ^
Ü CD
. CM • K
fc .ü CO O =
-2	2
o o	2
.^<0	® co -p'O
C «	o
® ^	k
® ^	o
»o' §	co
o -o	C
E 'S
^ ®	®
o o:	E
®
® ~ (O
■5
^ CD
■io -S •
2^0
h- -O CO h-
d!;:
a
9
3
<0 O
«s
o
co
J. ®
® 'č?
co N g.®
So
.2.0
CM \
h-O
t
T-"	Q.
C 9
•O
T-"^ 00 O) csi
■o
9
O CD O O h- h-
N. h-
co « ^^^
U CO
tO
E
0
co
C ®
"O
1
o n
co t
»o co
co
o» ®
V) • ^^^
» ^mm
O
co
»o o
E n o
co

Petek, 17. septembra 2004
OGLASI / info@g-glas.sj
GORENJSKI GLAS • 25. STRAN
Občina Radovljica OBČINSKA UPRAVA
Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel. 04 537 23 00, fax. 04 531 46 84
e-pošta: občina. radovliica@radovliica.si
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni4ist RS, št. 110/02, 8/03) Občina Radovljica sklicuje
PRVO PROSTORSKO KONFERENCO
ki bo v ponedeljek, 20. septembra 2004, ob 13.00 uri v mali sejni sobi
Občine Radovljica, Gorenjska 19, drugo nadstropje
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta za Turistično nakupovalni center Lesce -1. faza. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na manjše spremembe komunalne infrastrukture - izgradnja plinovoda ter manjše spremembe pogojev glede velikosti in oblikovanja posameznih objektov, za katere ni predpisana obvezna presoja vplivov na okolje.
Postopek priprave in sprejema sprememb in dopolnitev navedenega prostorskega akta bo vodila Občina Radovljica.
Namen prve prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo'pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
Radovljica, 15.9.2004
Boris MARČETIČ Direktor občinske uprave
JESENSKI KREDIT
Tudi za tiste, ki nimajo odprtega otebnega računa pri SKB banki.
Pudiobncjšc informacije in informativne i/Jätunt lahko dt>bile v vseh poslovalnicah SKB banke aJi na splcincm n^ülovu
wwwaSkbAi
SREDNJA LESARSKA SOLA ŠKOFJA LOKA Kidričeva cesta 59 4220 ŠKOFJA LOKA Telefon: 04/51-30-500
v
Srednja lesarska šola Skofja Loka razpisuje za šolsko leto 2004/2005 naslednja
izobraŽevanja in prekvalifikacije za odrasle:
1.	poklicno tehniško izobraževanje/ LESARSKI TEHNIK
2.	srednje poklicno izobraževanje/ MIZAR, TAPETNIK
3.	nižje poklicno izobraževanja/ OBDELOVALEC LESA
Uvodni sestanek za udeležence izobraževanja bo v ponedeljek, 20. 9. 2004, ob 15.30 v šoli na Trati, Kidričeva cesta 59, Škofja Loka.
Čestitamo mladoporočencem
škofja Loka, 28. avgusta - BOŠTJAN KEBER in HELENA PETERNEL, ALEŠ BONJŠAK in MOJCA HABJAN, GAŠPER DOLINAR in SIMONA KRŽIŠNIK. IVO DRINOVEC in MAR-JANCA STARMAN, BORIS JAVORNIK in URŠKA KOŽUH, MARKO KERN in ANITA LOZINŠEK	j.
Škofja Loka, 4. septembra - JANEZ POTOČNIK in PETRA BEVK; MATJAŽ MIZE in BARBARA NAGLIČ; ROBI JAKOPIČ in ANA BOGATAJ; JANEZ JELOVČAN in MAJA KRŽIŠNIK; JAKA PUCELJ in JANA BERNIK; MARKO KRANJC in TANJA GORENC; BORUT ŠTOJS in KATARINA FOJKAR; ANTON JANČAR in METKA RAKUŠA; PAOLO TÄNZE in BARBARA TRÖSCHEL
Gorenjski glas vsem mladoporočencem čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa.
Osnovna šola Stražišče Kranj
Šolska ulica 2, 4000 Kranj
razpisuje
prosto delovno mesto
KUHARJA, KUHARICE
za delo na PŠ v Žabnici (samostojno delovno mesto) za določen čas s polnim delovnim časom (od 1. 10. 2004 do vrnitve delavke z bolniškega In porodniškega dopusta)
Pogoj: šola ustrezne smeri, osnove dela z računalnikom
Prijave z dokazili o izobrazbi po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje In izobraževanja sprejemamo 8 dni po objavi na gornjem naslovu.
LOCANKA
k
www.gorenjskiglas.si
GORENJSKI GLAS, d.o.o., Zoisova ut. 1. Kranj
NOVA MazdaS Z DIZELSKIM MOTORJ




I


A. -



•v-' ^
-


.s.
-




''i







••> J



m'
..--M

%
Med dnevi odprtih vrat, od 16. do 18. septembra

n -
•t»


— r


%





pri pooblaščenem prodajalcu
AVTO MOČNIK, d.o.o., Kranj, Britof 162, tel.: 04 20 41 696
ffS. r 1


'Tnnrvr



f •it'
•,
iif ^

t
A




v'..' . » 9r
A.-«

Več prostora
ZG manj denarja
Combo Tour s petimi udobnimi sedeži, bogato opremo in prtljažnim prostorom v velikosti najmanj 510 I je pravi partner za poslovno dejavnost in hkrati idealen za družinske izlete, po tudi "Za daljša potovanja in športne aktivnosti. Odslej ga poganjajo trije novi varčni motorji: dizelska motorja 1.3 CDTI common rail (51 kW / 70 KM) in 1.7 CDTI common rail (74 kW / 100 KM) ter bencinski motor 1.4 16V Twir>porT (66 kW/90 KM) s povprečno porabo goriva od 5,1 do 5,2 oziroma 6,3 1/100 km. Z ugodnimi pogoji financiranja in ob menjavi Staro za novo prihranite do 420.000 SIT!
UUBUANA:
AVTOTEHNA VIS Ljubljono,01/581 85 31
AVTOTEHNA VIS in KOSEC Dom2ole,01/721 60 92
AVTOHISA ZALAR
Velike LoSće, 01/ 7S8 19 99
AVTOTEHNA VIS in MAHKOVIC Savo pri Litiji, 01/ 897 4B 88
AVTOTEHNA VIS «i OMAHEN Grosuplje, 01/78Ć 09 14
AVTOTEHNA VIS iO URBAS Rokek, 01/705 17 25
AVTOTEHNA VIS in SEVER Vrhnika, 01/750 63 30
AVT0HI5A MOSTE Ljubljono, 01/520 02 00 SERVIS TROBEC gubljeno. 01/423 25 35 AVTO MLAKAR Ljubljono, 01/ 280 50 50 PREKMURJE:
AVTOHIŠA KOLMANfĆ 6 DOKL Mursko Soboto, 02/ 530 46 50 PRIMORSKA: SAWAL
Nova Gorico. 05/ 330 63 33 SAWAL
Postojno, 05/ 726 44 44 ISTRA AVTO Koper, 05/ 668 23 00
avtocenter tavčar Sežano, 05/ 730 14 40
istra avto in kalister JelSone, 05/ 788 60 09
GORENJSKA:
AT VIS
Kronj, 04/281 71 77
avtotehna vis in pišek Skotja Loko, 04/ 502 40 11
DOLENJSKA:
avtohiSa ADRIA
Novojpesto, 07/ 393 44 70
avtocenter rann Brežice, 07/499 23 13
ŠTAJERSKA. KOROŠKA:
AVTOCENTER CELEIA Celje, 03/ 425 46 00
AVTOCENTER CELEIA PE JAKOPEC Velenje, 03/ 586 43 80
AVTOHIŠA HVALEČ Kidričevo, 02/ 796 33 33
AVTOHIŠA KOLMANIČ 6 CO Moribor. 02/ 450 29 50
AVTOHfŠA KOLAVikNK; 6 KRAUTBERGER Rodlje ob Dravi, 02/ 888 04 40
AVTOHIŠA ODAR
Slovenj Grodec, 02/ 882 95 2^
Poji'^rJbo vei)o ot^h*-!© koiiii^-'o vor;' Za dodo'^ d pojojnüo 5»; ot'^vf'c ^o pooh>-ičcnego •f^O'.'cc ; vozili Oi.">ei Povf»f->(!rfO po'obn	«d 5.1	l-m. .>iniS'jo CO2 c-ri i öo
, ■ s
25.990 SIT
Ekonom lonec, FISSLER, Blue point, 6 I
39.990 SIT
Garnitura posode,
FISSLER,
Black Edition
+ DARILO!
O
IN
S
K-O
C
O %
X) «
D
CĆ

10.990 SIT
Merilec tlaka, BRAUN, BP 1650
o
B9.960 SIT z darilom Orbitrek, PLATINUM
Darilo Tigh Tek - izdelek za krepitev mišic.
139.990 SIT
Orbitrek, CALIPSO
24.990 SIT


Elektronska osebna tehnica, TEFAL, BM 70220
o
Posebna ponudba za zdravje po zanesljivo najnižjih cenah!
Vabljeni v trgovski center MERKUR v Kranju na Primskovem, kjer vas od 20. do 26. septembra 2004 v času, ko poteka Teden za zdravlje srca in ožilja čakajo zanimivi dogodki, predstavitve in ponudbe. Z društvom za zdravje srca in ožilja bomo merili krvni tlak in sladkor v krvi, prikazali bomo tehniko oživljanja in prve pomoči. Ne zamudite zanimivih predstavitev merilcev tlaku, tehtnic, orbitrekov in posode.

iZDePLSi

Vseslovenski portal malih oglasov
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!
Brslcanje po malih oglasih še nikoii ni bilo tako udobno.
DELO

VESTNIK
(^miEmmMGLAS
primorske novice	"""
Degustacije, promocije, predavanja, nagradno žrebanje in še ... Še pred začetkom si priskrbite zloženko z vsemi informacijami.
Akcija velja v času, ko poteka Teden za zdravje srca in ožilja
od 20. do 25. 9 . oz. dp prodaje zalog
Vabljeni v trgovski center MERKUR v Kranju na Primskovem.
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo

GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
NOMINATOR / gorazd.sinik@g-glas.si
Petek, 17. septembra 2004

Gorazd Šinik
Dr. France Prešeren je zapisal, da je imela staroslovanska boginja Živa svoje prvo svetišče na blejskem otoku. Pesnik je veliko vedel o ljubezni, lepoti. In znal jc se lepše napisati. Dr. France je vedel veliko tudi o vinu. Okušal ga je tako skrbno, "someljejsko", da mu je nastala Zdravljica. Še danes nas prevzame ponos ob poslušanju: "Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat'dan,..."
Pa se ni začelo samo na Bledu. Tudi v Savi, v glavah vodilnih. Zatem še v hotelih na Bledu, zdaj spravljenih pod skupno blagovno znamko Sava hoteli Bled.
In v petek je bilo na Bledu slavnostno, bučno, polno poslovnega ponosa. Kot se spodobi, prav zares, kot se spodobi, so v hotelu Golf slovesno odprli nov wellness, center dobrega počutja boginje Žive. Wellness Živa! "Outstanding" Bravo. Aplavz!
nominator
notranjost in odlično scenografijo. In prišel je zbor politično najpomembnejših. Malce je za-Šepal protokol, saj so se vsi hiteli rokovat med seboj, vsak z vsakim, navzkriž. Še in še. Končno izjemno zborovanje še pri nas na Gorenjskem. Bravo. Bravo Janezu Bohoriču in vsem, ki so lobirali za Bled.
"Kje so ta desni?" vprašam protokolarnega fotografa Živu-loviča. "Peterle je tam, drugih ne vidim," ogledujeva oba za dobrimi slikami. Hm, škoda. Pač, politična odločitev.
Uradni del je bil scensko lep, dovolj dolg, na gladini velikega bazena. Nanj so pogledovali vsi iz prve in druge vrste. Jelka Kacina in ministra dr. Mateja Lahov-nika je za rokav eukal dr, Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze, premiera Antona Ropa pa poslanec Dušan Vučko. Le kaj so si imeli reči? Prav takrat! V
Lidija Doki
"Komu najpred veselo zdrav-Ijico, bratje Č'mo zapet?" Lidija Doki, direktorica družbe G&P Hoteli Bled, urejena "v piko", se je navdušena zahvalila vsem v projektu, naglas, pred vsemi, kar je za nas, Gorenjce, precej nenavadno, pa je vso poslovno priznanje izkazala Mariji Strniša, pomočnici direktorice marketinga v družbi G&P, re-
Jelko Kacin, Matej Lahovnik, Anton Rop, Janez Bohorič, v ozadju Zoran in Mija Jankovlč.
Dimna zavesa pred vrati v vodni kompleks, kjer so sprejemali Številne goste, okoli 300 nas je bilo, je bila krasna kulisa. Žal je dim preveč zasmradil in pokvaril prenekatero fotografijo. V pričakovanju svečanega gosta, predsednika vlade, mag. Antona Ropa, smo občudovali
ozadju, odzval seje na vabilo, kar je zelo lepo, je bil Zoran Janko-vič z ženo Myo. Prvemu v Savi in še kje, Janezu Bohoriču, ni ostalo drugega, kot da se sproščeno nasmeji. Po govorih zadovoljstev in zahval sta Janez Bohorič in Tone Rop simbolno zlila kelih
v
vode v bazen welnessa Živa.
Ana Nuša Knežević, Marija Stmiša.
koč, da je Živa dobesedno njen otrok. Bravo. Čestitkam se je pridružila gospa Ana Nuša Knežević, dama, ki ve veliko o
VRTIMO GLOBUS
Britney Spears pripravlja dekiiščino
22-letna ameriška pop pevka Britney Spears se zadnje tedne intenzivno pripravlja na poroko s 26-letnim plesalcem Ke-vinom Federlinom. Največ časa namenja nakupovanju, prihodnji konec tedna pa načrtuje razkošno dekiiščino, za katero bo porabila kar 17,5 milijona tolaijev. Dekiiščino, ki bo traja tri dni, bo proslavljala z osmimi prijateljicami v svoji luksuzni vili v Malibuju. Britney, ki se je v začetku letošnjega leta v Las Vegasu nepremišljeno poročila s prijateljem iz otroštva, tokrat načrtuje tradicionalno poroko in dodaja, da se bo poročila iz ljubezni.
Oprah podarila 276 avtomobilov
Ameriška televizijska voditeljica Oprah je za začetek nove, 19. sezone svojih oddaj, pripravila veliko presenečenje za svojo publiko. Vsem gledalkam v studiu je izročila ključe avtomobilov
pontiac G6, model 2005.
Veselje gledalk je bilo neizmerno, Oprah je tako znova potrdila, daje ena najbolj priljubljenih televizijskih osebnosti. Tudi proizvajalec General Motors, ki je podaril vseh 276 avtomobilov v skupni vrednosti 7,7 milijona dolaijev - cena avtomobila je 28.000 dolarjev, je s promocijsko akcijo zelo zadovoljen.
Pospravljanje pred spolnimi odnosi
Raziskava, objavljena v reviji Good Housekeeping, je pokazala, da vsaka četrta Britanka bolj uživa v pospravljanju stanovanja kot v spolnih odnosih. Dodatno je presenetila ugotovitev, da je med ženskami,
mlajšimi od 35 let, kar 40 odstotkov takih, ki raje pospravljajo kot pa imajo spolne odnose. 40 odstotkov anketiranih" gospodinj je priznalo, da imajo slabo vest, če stanovanje ni pospravljeno, 60 odstotkov gospodinj pa počisti stanovanje le takrat, ko pričakujejo obiske. Revija dodaja, daje občutek krivde med ženskami še vedno močno prisoten, če stanovanje ni pospravljeno.
Pisanje dnevnika škoduje zdravju
Nedavne ugotovitve britanskih psihologov, da je pisanje dnevnika škodljivo za zdravje, so presenetile celo strokovnjake. Nova študija, ki jo je vodila psihologinja Elaine Duncan z Univerze Caledonian v Glasgo-wu, je zanikala dosedanje prepričanje, da zapisovanje doživetij pomaga rešili težave. Ljudje, ki dosledno pišejo dnevnik, pogosteje trpijo za glavobolom, prebavnimi motnjami ali nespečnostjo. Elaine Duncan pojasnjuje, da se z zapisovanjem negativnih doživetij človek vrti v začaranem krogu, namesto da bi se rešil negativnih misli.
javnem nastopanju, komuniciranju, gestikulaciji, na kratko kar bontonu. Tovrstno je izobrazila večino naše politične ekipe. Sploh prve, Demosove. Prav Lojze Peterle je Ani Nuši zagotovil veliko dela.
Izjemno scensko kuliso so dopolnile vedno seksi Katrinas. S svojo glasbo, glasom in mamljivim stasom. Bose, obsijane s pravo svetlobo. Lepa slika, polna dimnega efekta. Marija Trampuž, Katarina Habe in Eva Hren - so Katrinas. Vedno


Katrinas
jih je slišati in videti fino. Tisti, ki je vedel, da bodo Katrinas sedle" v Živo, vt, za kaj gre. Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice,...."
"Mladeniči, zdaj se pije, zdravljica vaša, vi naš up," in sta trknila z glaži. Predsednik državnega sveta Janez Sušnik z

Janez Sušnik in Jože Antonie
vinom, župan Bleda Jože Antonie z vodo. Oba zadovoljna, da sta tam. Sušnik malo manj, ker mu "spodletava" Forum za Gorenjsko, Antonič prevzet, ker ima pod streho praznovanja ob 1000-letnici Bleda. Ob Francu
v
Cebulju, županu Cerkelj, in mojemu "prijatelju", Gorjanu Lojzetu Poklukarju je bilo to
v
vse "z desne". Skoraj vse. Zal. Čeprav so povabili vse ministre in vse "taglavne" naših strank. Plus diplomatski zbor.
Leo Učof in Janez Fajfar.
Malce odmaknjeno, stran od vrveža, sta se dogodku nasmihala Leo Ličof, legenda gostišča Okarina in Okarina etno festivala, ter" Janez Fajfar, legenda Vile Bled. Fajfarju je odneslo streho z Vile, Ličofu pa kar Okarino, včasih najboljšo blagovno znamko Bleda. Joj joj.
Ani Klemenćic m Stane Valant.
kako, da Okarine niste ohranili! Popolno navzkrižje interesov.
"Edinost, sreČa sprava k nam naj nazaj se vrnejo," in sta se nasmejala, Ani Klemenčič, predsednica in solastnica GBD-ja, in Stane Valant, predsednik uprave NFD-ja. Oba Gorenjca, Ani iz Britofa, Stane iz vasi Va-diče pod Svelo Ano. "Haha, se imam bolj za Ljubljančana," pove Stane Valant, eden večjih
svet v hotel Bernardin. Policajev ni videl, kaj bi naj bežal. Doda še Zlatko Kavčič, (Gorenjska banka je bila glavni sponzor 1000-letnice Bleda), da je bil
pred dnevi tako zatopljen v razmišljanje, da ni opazil, da gre prehitro. Oba so ustavili, oba sta bila prehitra. In bila kaznovana. Vidite, oba skoraj čisto običajna voznika. Tudi njiju seje prijelo.
Tudi Bojan Križaj, šef Elanove tekmovalne ekipe, je bil videti dobre volje. Očitno sta bila Janez Bohorič in Zlatko Kavčič
«
zanimiva sogovornika. O tem skoraj ne gre dvomiti. Janez Bohorič po operaciji hrbtenice dobro okreva in za nekaj slikic je bil že brez vratne opornice.
Z olajšanjem in z veliko veselja so se nasmejali tudi Zvone Spec, direktor Toplic, Andrej
CBB

k
f

V

■I':"'-

9
Zlatko Kavčič, Marjan Rožic, Goran Novkovič in Matej Lahovnik.
poslovnih igralcev pri nas, in zanimivo opiše poslovno pot svojega deda Walandta, ki je zastavil posest pod Dobrčo, da bi konkuriral zdravilišču Golnik.
Šprajcar. direktor dejavnosti Turizem v Savi, Petra Čuk, izvršna vodja prodaje v hotelih Bled. in gostja iz Hotelov Morje Vesna Stojič.
Zvone Spec, Andrej Šprajc, Petra Čuk in Vesna Stojič.
Potem so začele leteti številke. Malce stran, korak ali dva, v družbi ministra Mateja Lahovni-ka, novinaija Financ Gorana Novkoviča, predsednika uprave Gorenjske banka Zlatka KavČiČa in Marjana Rožiča je nastala huda štorija. Madonca! Prvo srečanje ministra in bankiija, pa tako izjemna debata. Nista se dala drug drugemu. Bravo obema.
In so se obračali iz "slike v sliko". Ani Klemenčič, ki končuje MBA na Bledu, je prišla iz svojega nadzornega sveta. Stane Valant pa je razkril, kako je pred časom peljal na nadzorni
v
Pa to še ni bilo vse! V Zivi sta
v
se srečali dve dami. Zena direktorja in spremljevalka predsednika uprave. V popolnoma enakih oblekah. Cirkus na kvadrat! Malce vreščanja, malce smeha. Kiks! Še eden. Slabo vino! Predvsem belo. Žal. Premoremo toliko izjemnega vina, pa tako slab izbor. Kritično. "JB" jih pozna vsaj deset, ki bi zastonj predstavili svoje vino. In navdušili.
v
Skoda.
Janez Bohorič, Bojan Križaj in Zlatko Kavčič.
Sabrina Meško
Morda zaleže dobra "mudra"
f
Sabrine Meško, glavne svetovalke programa welnessa Živa. Na otvoritvi je očarala s svojim nastopom in zaupati gre njeni energiji ter mudri za lep in srečen dan. Sabrina pravi, da je Bled poln ženske energije.
Naj bo ljubezniv in lep. Poslovno ploden. Naj bo Živa!
Petek, 17. septembra 2004
RAZVEDRILO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
GLÖSA
Predvolilne tarče
v ta razburljivi predvolilni čas, ko naj bi se po željah naših političnih strank, predvsem vladajočih, dogajale same lepe in hvalevredne reči, hočeš nočeš butajo tudi kakšne silne neprijetnosti. Bodisi prihajajo iz belega sveta in jih servira mati Evropa ali pa se ti dogajajo doma.
Tako so se že razburili sloveni-sti, ki branijo slovenski jezik in ne marajo odločitve evropskih birokratov, da naj bi tudi v novih Članicah novo valuto pisali euro - razen v Grčiji, ki nima latinice. Pri nas bi se tako odpovedali slovenskemu evru, kar ni v skladu z našim pravopisom, sploh pa ne z deklariranim načelom o enakopravnosti vseh evropskih jezi-
kov. Po pomirjajoči razlagi naših uradnih oblasti naj bi euro uporabljali samo pri poslih s tujino, doma pa lahko še naprej pisali evro - kar je seveda bedna dnevna tolažba. Dobili bomo "ojro, ojro" in adijo naŠ evro, adijo stotini, prihaja cent. Adijo delček samostojnosti.
Še bolj kot evro ali euro pa je v predvolilni čas naravnost boleče odjeknila vest iz evropskega dvora, da čez tri leta ne bomo upravičeni do obilne evropske razvojne pomoči, saj naj bi prekoračili stopnjo nerazvitosti. Vse zato, ker Slovenijo štejejo za eno regijo. Ljubljana je bogata in prebogata, kar je izven na vzhod in zahod pa je v resnici
HOROSKOP
TANJA in MARICA - 090 43 77
ALEMARS 3.p. 252,10 SIT/min
U
M


Oven (21.3. - 21.4.)
V naslednjih dneh vam bo razpoloženje precej nihalo. Malo bodo za to krivi drugi, malo pa tudi vi sami. Ker boste določene besede preslišali, se boste nevede izognili prepiru. V ljubezni boste upoštevali star nasvet in uspeli v svojih željah.
Bik (22.4.-20.5.)
Težav, ki se jih že v naprej bojite, ne bo, če boste do določene osebe povsem odkriti. Kmalu boste lahko uživali ob spoznanju, kaj vse lahko prinese zaupanje in hkrati svoboda v odnosu. Pri denarju zaenkrat še ne bo sprememb.
Dvojčka (21.5.-21.6.)
Če boste upoštevali nasvete ljudi, ki vam hočejo samo dobro, boste kmalu spoznali, koliko ste v resnici močni, in dobili boste občutek zavedanja in potrebnosti. Temni oblaki bodo postali le še zabrisan spomin.
Rak (22.6.-22.7.)
Ne marate plehkih pogovorov, zato boste še toliko bolj veseli sogovornika, ki bo vaših misli. Pogovor se bo zavlekel in samo od vas bo odvisno, ali bo ostalo samo pri tem. Poslovno se vam obetajo večje spremembe.
Lev (23.7.-23.8.)
Z nagrado za svoj trud boste kljub pričakovanjem zelo prijetno presenečeni. Uživali boste v vsestranski pozornosti, ker je to za vas redkost, še toliko bolj. Pri ljubljeni osebi boste poskusili s staro zvijačo, odziv bo neverjetno dober.
Devica (24.8.-23.9.)
Vso potrebno energijo boste črpali iz ljubezni in uspešno premagali kakršnekoli ovire. Ker po naravi zelo težko pokažete svoja čustva, boste še vi sami presenečeni nad svojim izlivom.
Tehtnica (24.9.-23.10.)
Na poslovnem in ljubezenskem področju boste prekosili samega sebe. Vse se bo izteklo tako, kot bi si samo želeli. Pohvale bodo padale iz vseh smeri, zmagoslavje, ki ga boste ob tem občutili, vam bo dalo dodatnih moči.
Škorpijon (24.10.-22.11.)
Počutili se boste utesnjeno, zato ne boste mogli delovati tako, kot si boste sprva zamislili. Mimo ovinka malo desno in malo levo, potem pa počasi bo. Denar, ki ga pričakujete že nekaj časa, bo končno le prišel.
Strelec (23.11.-21.12.)
Vaša nestrpnost se bo z naslednjimi dnevi še stopnjevala. Niste vajeni čakati in tudi vnaprej se nimate namena spremeniti, zato pa pač morate vsake toliko časa plačati davek nestrpnosti in taje potrpljenje.
Kozorog (22.12.-20.1.)
V naslednjem tednu boste zelo nepredvidljivi in vaše razpoloženje bo zelo spremenljivo. To ne bo sprožila slaba volja, ampak zavest, da se boste morali končno odločiti, kako naprej. Brez skrbi!
Vodnar (21.1. - 19.2.)
Želite si veliko svobode in jo zato dopuščate tudi drugim. A na žalost ali veselje se boste tokrat ujeli v svojo lastno zanko. Enkrat ni nobenkrat. po drugI strani pa je to lahko že preveč. Zaradi denarja se vam bo dobro izšlo.
Ribi (20.2.-20.3.)
Kljub temu da se boste maksimalno potrudili in upoštevali želje drugi ljudi, se boste tudi tokrat izognili določeni odgovornosti. A že v začetku drugega tedna se vam situacija ponovi in izhoda ne bo.
TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA • MOJA GORENJSKA^
revno. Pet Prekmurcev zasluži toliko kot en povprečni London-čan - no, pa se potem pojdi Evropo! Nad dokaj strašno novico o izostanku pomoči obupani vladajoči zdaj ne vedo več, kako pojasniti, da evropski denar vendarle bo, saj se bomo mi Še pogajali, ane? Sicer pa: vse to so vedeli že tedaj, ko so nas suvali v evropsko družino. Marsikaj so vedeli in marsikaj neprijetnega bomo še odkrili, preden se bomo zavedali, da bomo samo dajali in dajali, koristi pa bodo imeli samo kakšni naši dobro plačani evrobirokrati in nihče drug.
V predvolilnem času zelo radi streljajo v take tarče, da dvigajo razpoloženje in duha nacije. Posebno zaželene so kakšne statistike o upadanju brezposelnosti, ki mi vedno dvignejo pokrov in jih niti ne poslušam ne več. Samo nekajkrat so novinarji napisali, kako so prekategorizirali brezposelne. Tiste, ki morda za kratek čas niso brezposelni in so zaposleni samo za določen čas, v statistikah vodijo kot zaposlene, pa jim upade stopnja brezposelnosti. Ali take, ki so v javnih delih! Pa Še kaj so fliknili med zaposlene, pa stopnja brezposelnosti upade! Take finte se gre
lahko vsak! Poslušam pa mladega gospodiča iz stranke mladih, kako klavrne so v resnici možnosti mladih, ki iščejo svojo prvo zaposlitev. Beda od bede.
Naslednja statistična komedija je stopnja tveganja revščine v Sloveniji. Ta naj bi spet upadla, ker da država tako dobro cilja s socialnimi pomočmi, da vse la-prave pocilja. Manjša brezposelnost, socialne pomoči pociljane - pa mi smo ideal! Le Rdeči križ in Karitas ga pri tem kronata, ker pravita, da tukaj nekaj ne štima, ker sprejemata vedno več ljudi, ki prosijo za hrano in plačilo položnic. Nazadnje ga po-krona še ugledni ekonomist, ki pravi, da to ni nobena zasluga ministrstva za delo, da to niso bistveni premiki na bolje, ker da je merjenje dohodkov precej nezanesljivo. Pa imaš iz finfarja drobiž! Še posebej, ker je zelo vprašujoče, kje je tisti dohodek, ko si statistično reven?
V tej državi se vedno najde kdo, ki ti vse predvolilne lepote in krasote brž postavi na glavo. Kaj na glavo, na laž! Na tako laž, da bi brez diha ostal še najbolj lažnivi baron vseh časov, baron Munchausen ali Lažnivi kljukec?
Darinka Sedej
EVA BAŠ je stara 15 let in obiskuje gimnazijo na Jesenicah. Že več let se ukvarja s taekwondojem. Med najpomembnejše dosežke uvršča bronasti kolajni z evropskega prvenstva v Bolgariji in s svetovnega v Maleziji, oboje v kategoriji mladink do 53 kg.
Foto: Janez Pipan
Na Gorenjskem pred 100 leti
Andraž Kalamar
Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 10. do 17. septembra 1904
Začetek novega šolskega leta
Krai\j, 17. september 1904 - Na večini kranjskih deških in dekliških ljudskih šol seje redni pouk začel v petek, 16. septembra. Z vpisovanjem otrok v šolo pa seje začelo že dva dni prej. V dekliški ljudski šoli v Kranju seje letos prvikrat odprl tudi peti razred. Vpisalo se je vanj 27 uČenk. Na tukajšnji najvišji šoli, na cesarsko kraljevi Cesarja Franca Josipa višji gimnaziji pa se pouk, zaradi obnovitvenih del v stavbi, prične šele v ponedeljek, 19. septembra tega leta.
Sadna razstava v Radovljici
Radov^ica, 16. september 1904 - V Radovljici seje slovesno odprla sadna razstava, na katero so se kranjski sadjarji pripravljali od spomladi naprej. Na razstavo je poslalo svoje sadje, sadne pijače in tudi sadjarsko orodje ter drugo najmanj 100 razstavljavcev. Samo različnih sadnih vrst je bilo razstavljenih več kot sto. Predstavljene so tudi vse novosti na sadjarskem področju in prikazani so sadjarski postopki pri sajenju, obrezovanju, cepljenju, shranjevanju in predelavi sadja. Razstava je bila^slovesno otvorjena v navzočnosti imenitnega občinstva, izstopali so deželni predsednik, baron Hein s soprogo, deželni glavar Detela in ljubljanski župan Hribar. Vsi so se jako pohvalpo izrazili o razstavi. Najbolj pa so nad razstavo navdušeni prebivalci Radovljice, ki so množično obiskali vse prireditve. Vsa Radovljica je slovesno okrašena z cvetjem in zastavami, kakor ob največjem državnem prazniku.
Orožniki so ujeli nevarnega cigana
Preddvor, 14. september 1904 - Orožnikom seje pretečeni konec tedna posrečilo ujeti in zapreti cigana Alojzija Breščaka, ki je bil leta 1876 rojen v Kranju. Zadnji čas so ga zasledovali zaradi ropanja po Kranjskem. Klatil seje precej dolgo po Ljubljani in okolici, pa ga kljub vsemu poizvedovanju niso mogli nikjer zasačiti. Te dni ga je z vso vnemo zasledoval žandar postajevodja iz Trzina, potem koje Alojzij izvedel oborožen rop v njegovem okraju. Postajevodja gaje iskal po vsej Gorenjski in ga nazadnje z ostalimi orožniki vlo-vil v gorovju blizu Preddvora v neki na samem stoječi kajži, ravno v trenutku, koje zbranim kmetom razlagal, da ga orožniki nikoli ne dobe živega v roke. Ko pa so orožniki vdrli v bajto, pa tudi pomislil ni na odpor, temveč je v strahu moledoval za milost.
Svet pred sto leti
Nič več očal
London - Angleški časopisi poročajo o senzacijski iznajdbi zdravnika dr. Smitha v Londonu. Isti je namreč iznašel novo metodo, kako se ozdravijo kratkovidne in dalekovidne oči, da ni več treba nositi očal. Natančneje njegova iznajdba Še ni znana, a v glavnem obstoji v masaži očesa. Dr. Smith je doslej po novem načinu zdravil 30 oseb in razen ene so vse opustile očala. Vsi ozdravljeni sedaj vidijo na daleč in na blizu popolnoma dobro. Zdravljenje se je izvršilo v zelo kratkem času, ter ostane trajno.
VIR: Goreryec in Slovenski narod (September 1904)
UUBO DOMA. KDOR GA IMA
Na Jesenicah so našli tri mesece stare mucke, ki jim lahko po-nudite nov dom. Vajene so čistoče, vse so tudi veterinarsko pregledane. Več informacij je mogoče dobiti na telefonski številki 040 692 963. Na telefonsko številko 031 386 836 pa je mogoče poklicati najditelja oranžnega mucka, ki so ga prav tako našli na Jesenicah.
Mateja Rant
ŠTIRI TACKE
i
Ana Bester
Medvedi
Med največje kopenske zveri sodijo medvedi, ki lahko v višino merge tudi več kot tri metre.
Medvede najdemo na različnih delih sveta. V naravnem okolju živijo v Evraziji, Ameriki in Afriki. Zaradi divjega lova in krčenja njihovega okolja je veČino vrst ogroženih. Med manj ogrožene vrste spadajo beli medved, rjavi medved in baribal (ameriški črni medved), med bolj ranljive pa medved ogrličar, malajski medved, sobar, očalar in veliki panda. Veliki panda se od drugih medvedov loči po svoji značilni črno-beli barvi, saj je kožuh drugih vrst lahko le črne, rjave ali bele barve. Medvedi imajo majhne oči in ušesa, saj sta vid in sluh slabše razvita. Najbolj razvit je njihov vonj, kar nakazuje dolg gobec. Čeprav so medvedi velike in težke živali, so v
večini rastlinojedi. Na njihovem jedilniku so korenine, plodovi, oreščki in poganjki. Se-
verni medvedi, ki živijo v rm'azu in snegu, pa najlažje pridejo do mesne hrane, zato se pogosto hranijo s tjulni. Čeprav se zdijo medvedi počasni in okorni, se lahko hitro podajo v dir in dosežejo kar lepo hitrost. Odlično tudi plezajo. Ko branijo svoje mladiče, se navadno postavijo na zadnje noge in tako napadalcu pokažejo svojo veličino. Njihov najmanjši predstavnik je malajski medved, ki tehta le okoli 50 do 60 kg. Zanimivo je tudi to, da ima izredno dolg jezik, ki mu omogoča nabiranje žuželk in medu. Med najbolj ljubkimi in prepoznavnimi pa je zagotovo veliki panda, ki je tudi simbol mednarodne zveze za varstvo divjih živali. Življenja brez bambusa si te medvedi ne znajo predstavljati, saj so njihov osnovni vir hrane. Danes je ta vrsta močno ogrožena, kar več kot sto pa jih živi v ujetništvu, kjer na žalost preživi le vsak tretji mladič. V Sloveniji lahko v naravi srečamo le rjavega medveda, vidimo pa ga lahko tudi v ljubljanskem živalskem vrtu.

GORENJSKI GLAS • 28. STRAN
ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si
Petek, 17. septembra 2004
Kozje mleko za zdravje
Voglje - Frančiška Sitar iz Vogelj je pred petimi leti stoje prebolela pljučnico. Čez kakšno leto je začela težko dihati in ni mogla več hoditi in delati. K^ub tabletam se ni počutila bolje, zato je poskusila s kozjim mlekom. Danes lahko hodi in dela.
Pri Sitarjevih imajo manjšo kmetijo, na kateri so včasih imeli deset krav, ter nekaj njiv, ki jih še vedno obdelujejo. Frančiška je vsak dan zgodaj pomolzla krave, da je bilo mleko do šestih zjutraj v zbiralnici. Leta 1999 je zaradi mraza dobila pljučnico, ki jo je kar stoje prebolela, vendar ji je to pustilo posledice. Čez kakšno leto so se pojavile težave, ki so jo ovirale pri delu. Težko je dihala in se pri hoji hitro utrudila. Obiskala je osebnega zdravnika, ki ji je dal tablete proti pritisku, kašlju in za srce.
Redno jih je jemala, vendar se čez čas ni počutila bolje. Na predlog sovaščanke je začela razmišljati o kozjem mleku in za nasvet vprašala osebnega zdravnika. Pojasnil ji je, da je zelo koristno za vse notranje organe, še posebej za srce, pljuča in jetra, ter svetoval, naj si kupi dve kozi, da bo imela mleka dovolj, in da naj ju hrani z naravnimi krmili. Ko sla z možem Stanetom kupila dve srna-
sti kozi, gaje vsak dan takoj po molži popila okrog pol litra. Po nekaj mesecih se je počutila bolje, a ne povsem, zato je Šla na pregled na Golnik. Zdravniki so odkrili astmo in alergijo na krave. Stanetu so svetovali, naj jih raje proda.
ez nekaj mesecev se je Frančiška počutila bolje. Zahvalila se je zdravniku za nasvet in mu povedala, da lahko teče do konca Vogelj in da lahko dela. S pljuči sicer še vedno ni najbolje, saj so na preiskavah ugotovili, da ji primanjkuje tudi kisika v krvi, vendar je pri svojih enainsedemdesetih letih hvaležna za zdravje, ki ga ima. Kozje mleko pije zdaj že dobra tri leta. Zjutraj deciliter in zvečer deciliter, da lažje diha in zaspi. Včasih prekine, da ne pretirava, saj se človek po večjem uživanju poredi, nekatere pa tudi zapre. Zdaj z veseljem molze koze, ki jih je v hlevčku kar dvaindvajset, mleko pa je, zanimivo, povsem brez značilnega "kozjega" vonja.
Katja Dolenc
Alpe bodoče generacije
Krai^jska Gora - Tako so poimenovali alpski teden, ki ga nevladne organizacije alpskih držav od srede, 22. septembra, do sobote, 25. septembra, pripravljajo v Kranjski Gori. ISCAR, mednarodni znanstveni svet za proučevanje Alp, CIPRA, mednarodna komisija za varstvo Alp, Omrežje občin - Povezanost v Alpah in Mreža zavarovanih območij bodo združile svoje letne konference z namenom, da prispevajo k oblikovanju skupne vizije prihodnosti v Alpah. "Za celotni Alpski lok je izziv, kako zagotoviti trajnostni razvoj in konkurenčni položaj za svoje prebivalce in skupnosti v procesih globalizacije in klimatskih sprememb. Za Slovenijo pa je izziv, kako s svojimi izkušnjami, vrednotami in viri odigrati vidno vlogo pri oblikovanju prihodnosti v alpskem prostoru," so zapisali v predstavitvi.	M. K.
Srednjeveški konec tedna
na Češkem
Škofjeloška plesna skupina Lonca je sodelovala na kulturni prireditvi v prijateljski občini Tabor. Dvodnevno doživljanje
t
srednjeveškega duha starega mesta.
člani skupine Lonca skupaj s predstavnikom občine Škofja Loka Antonom Peršinom, predstavnico LTO Andrejo Čebulj, veleposlanikom Dragom Mirošičem in našo vodičko Lenko.
V mestu, ki leži 90 kilometrov jugovzhodno od Prage, so letos že 13. zapored pripravili etnološko prireditev v srednjeveškem duhu, imenovano Taborska Set-kani oz. Taborska srečanja. Tabor, ki danes šteje 40.000 prebivalcev, ima bogato in slavno srednjeveško preteklost, saj je v 15. stoletju v svoji veličini užival vso avtonomijo in zaradi lastne vojske, vplivne politike in cvetočega gospodarstva ni priznaval niti avtoritete češkega kralja. Mesto je še posebej vzcvetelo v 16. stoletju, ko je v središču zraslo nekaj veličastnih stavb, ki so z značilnim slogom gradnje obeležile arhitekturo tistega časa.
Pestre srednjeveške preteklosti svojega mesta se prebivalci Tabora dobro zavedajo še danes in leta 1992 so tako prvič organizirali srednjeveško prireditev, ki se je do danes razvila v največji vsakoletni dogodek v mestu. Letošnjega dvodnevnega srečanja, ki je v povezavi z evropskimi dnevi kulturne dediščine sicer z raznimi spremljajočimi prireditvami razpotegnjeno na več dni, se vsako leto poleg nastopajočih iz vse Češke udeleži tudi veliko skupin in obiskovalcev iz tujine. Letos je v češki Tabor odpotovala plesna skupina Lonca iz Škofje Loke. Pet plesnih parov se je drugi dan prireditve na več prizoriščih po mestu predstavilo
"S
«c^
Mimohod vseh nastopajočih je bil prava paša za oči.
gledalcem s plesi iz 15., 16. in 17. stoletja ter v oblačilih iz tega obdobja. Skupina, ki jo že dobro leto strokovno vodi Gregor Krajnik seje udeležila tudi otvoritvene večerne parade vseh udeležencev z baklami in pa glavne povorke nastopajočih. Mesto je dva dni živelo v srednjem veku, saj se je tudi veliko prebivalcev preobleklo v srednjeveške oprave, nastopajoči pa so preplavili glavni Žižkov trg, kjer so se na glavnem odru odvijali nastopi plesalcev, bobnaijev, zastavonoš in drugih, ter okoliške mestne ulice, ki so dajale vtis, da se je mesto vrnilo v 15. stoletje. Med nastopajočimi skupinami ni manjkalo vitezov, gospode, rabljev, služinčadi ter konjenikov, njihove bogate obleke pa so bile
prava paša za oči.
Slovensko delegacijo, ki jo je vodila Mojca Debeljak, predstavnica skupine Lonca, in njihove nastope si je prišel pogledat tudi slovenski veleposlanik na Češkem Drago MiroŠič. Skupino Lonca sta na obisku na če-Škem spremhala tudi predstavnik občine Skofja Loka Anton Peršin in pa predstavnica škofjeloškega LTO Andreja Čebulj, ki sta se na povabilo taborskega župana Františka Dediča udeležila tudi uradnega sprejema na grajskem dvorišču za vse prijateljske občine. Za prijetno vzdušje so poskrbeli vsi prisotni, saj je bil kostum iz srednjega veka obvezen, in s tem skok v srednji vek še toliko bolj doživet.
Jasna Paladin
kvalifikacije za napredovanje v divizijo A - ženske


i
18.Q9.20Ü4
K l/i*'

v

Športna
Poden
v
Sk.Loka ob 19.ÜÜ uri
kvalifikacije za Evropsko prvenstvo v košarki 20Q5 - mošk
O •ž u
15
O
C ß D
5
3
6
o
<0 A
25.09.2004
V
Športna dvorana Poden
v
Sk.Loka ob 17.00 uri
OBĆ1NA ŠKOFJA LOKA
Generalni sponzor :
Telekom^^ Slovenije

UNrrECH
KTM


^ t.-
ODEM
m
M
SPLOlNO (atADBINO PODJRJl tI/fS aHIMB
Mercator lEHMIlL^ /5K£ATEL



9
Predprodaja vstopnic : Turistična agencija Alpetour Šk.Loka in Kranj
Dalmatinska pustolovščina
mladih Kranjčanov
Najstniki v en glas zatrjujejo: dogodivščine ne bomo nikoli pozabili.
Počitnic je konec. Tomaž, Branko, Anto, Tjaša, Matej in Dejan, iz Centra za socialno delo Krai\j, so sedem dni preživeli na Gejši. Na jadrnici, ki je plula med dalmatinskimi otoki Šolto, Bracem in Hvarom.
Na neki način je bila dogodivščina tvegana. Pet najstnikov in ena najstnica, vsi polni energije, na štirinajstmetrski jadrnici, sredi morja, tako rekoč v samoti, brez diskotek in običajnega mestnega vrveža zagotovo ni bil, mačji kašelj. Se zlasti ne za Vojka Vavpotiča, socialnega delavca, ki je bil za mladostno posadko tako in drugače odgovoren. Toda, konec dober, vse dobro. Vedenje mladostnikov je bilo na zavidljivo visoki ravni.
Kljub slabemu vremenu in hladnemu morju so Tomaž (16 let), Branko (14 let), Anto (14 let), Tjaša (16 let), Matej (16 let) in Dejan (19 let) znali in vedeli, kaj početi; veliko glasbe, drzni skoki v morje, nočno kopanje, vožnja s čolnom na vesla, sklepanje novih prijateljstev (poleg Kranjčanov so bili na jadra-
nju še mladostniki iz ljubljanskih centrov za socialno delo Vič, Šiška, Moste in Fužine), sladoled s
^	v
preizkusom znanja na Solti, najbolj zelenem jadranskem otoku (vseh otokov v Jadranskem morju je 1233), na Hvaru ogled Starega grada (velja za najstarejše hrvaško mesto) in Jelše (mesteca pomorščakov, ki so pluli po vsem svetu), sanjarjenje v dežju na znameniti plaži "Zlatni rat" na Braču in sprehod po zapuščenem mestecu BoboviŠče, v katerem stalno živi največ petnajst domačinov. Za nameček pa še zadolžitve na jadrnici.
Tomaž je bil v kranjski posadki edini, ki je že jadral. Spal je kar na palubi. Od vsega, kar je videl, mu je bil najlepši Stari grad. Branko je najbolj užival v vetru in jadranju. Veliko je tudi veslal; s čolnom na vesla je
vzdrževal povezavo med zasidranimi jadrnicami. Motilo ga je samo pomivanje posode in stranišča. Anto je bil "skiperje-va" desna roka. Trikrat je tudi skuhal. Koje spoznal simpatijo, pravi Anto, pa mu je postalo kuhanje odveč. Tudi Tjaši je bilo na jadranju super. Malo manj super ji je bilo kopanje v hladnem morju, pomivanje posode, hoja po otoških vzpetinah in domala praznih mestecih. Poleg tega je spoznala, da je treba na jadrnici vse sproti pospraviti. Matej se je vsak dan kopal, pomival posodo in se navduševal nad starimi dalmatinskimi mesteci. Vsak dan posebej mu bo ostal v spominu. Dejan se je moral najprej privaditi na novo in drugačno okolje. Potem pa •mu je bilo vsak dan lepše. Samo na neprestano "guganje" jadrnice se ni mogel navaditi. V morju je namakal samo noge, užival je v sprehodih, v igri s kartami in v tem, da je bil ves čas v družbi.
In še Vojko Vavpotič: "Naši fiačrti in pričakovanja so se bolj ali manj uresničila. Mladostnikom iz našega centra smo ponudili izkušnjo, ki je morda ne bodo nikdar več doživeli. Izkušnjo medsebojnega sodelovanja in življenja več ljudi na majhnem prostoru. Do zapletov je sicer prišlo, vendar smo jih skupaj rešili. Največ pove to, da so si vsi želeli ostati. Čeprav so morali početi tudi stvari, ki jim sicer niso všeč. In so bili daleč od običajne civilizacije."
Marjeta Smolnikar

Petek, 17. septembra 2004
GORENJSKA / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 29. STRAN
Na Titovi 10 na Jesenicah živi družina Muzga s petimi otroki. Po etničnem poreklu so Sinti. To je etnična
skupina, ki naj bi se v Zahodno Evropo preselila z območja okoli reke Sint v Indiji.
Jesenice - Manjšine Sintov danes živgo v Čilu, Nemčiji, Avstriji in Franciji, tako da je registriranih okoli sto petdeset tisoč Sintov. V Sloveniji jih je niogoČe najti v petih gorenjskih občinah, na Bledu, Jesenicah, v Kranju, Radovljici in Žirovnici. Po ocenah Marka Muzge naj bi gorei^jska sintiška skupnost štela okoli štirideset družin ali sto dvajset do sto petdeset oseb. Šest gorenjskih Sintov, med katerimi sta Marko Muzga in Boris Horn, pripravlja statut Društva Sintov Gorenjske. ''Zastavili si ciy, da skupnost Sintov v Sloveniji pri Uradu Vlade Republike Slovenije za narodnosti registriramo do konca septembra," je povedal Muzga.
Pogovori o ustanovitvi društva so se začeli že pred dvema oziroma tremi leti. Povod so bile izjave dolenjskih Romov v medijih in izjave nekaterih politikov, kot sta Janez Janša in Zmago Jelinčič Plemeniti, ki ne ločijo med Sinti in Romi, je povedal Muzga. Slednji je sicer poudaril, da loČi med Romi in Sinti, je še dodal Muzga.

Marko Muzga pravi, da je razlika med Romi in Sinti enaka razliki med Slovenijo in Slovaško.
Po Hornovih besedah so zaradi streljanja med dolenjskimi Romi tudi sami občutili diskriminacijo, ki jo doživljajo Romi. Ljudje so jih zmotno začeli uvrščati med Rome. Vendar niti Muzga niti Horn romske kulture in jezika ne poznata, ker 3e z Romi ne srečujejo. "Tudi nismo bili vključeni oziroma ne Čutimo potrebe, da bi se vključili v
Zvezo Romov Slovenije," je povedal Muzga.
Sinti so etnična skupina, ki je poselila Zahodno Evropo. Njihova "baza" je Avstrija. Že v času vladavine Marije Terezije so imeli Sinti urejen status. Med drugo svetovno vojno so med begom pred nacizmom prišli na Gorenjsko. "Nekateri so bili internirani v Begunje na Gorenjskem, nekateri v Srbijo. Bili so tudi v taboriščih v Italiji, celo v Dachauu. Po vojni so se iz Srbije preselili na Gorenjsko. Sinti, ki so bili v Ljubljani, so ostali tam, ker je bila Ljubljana med drugo svetovno vojno pod Italijo. Sinti, ki so bili pod Avstrijo in Nemčijo, pa so odšli," je pojasnil Horn.
Oba sta dejala, da tradicija Sintov počasi izumira, ker so zelo integrirani v slovensko družbo. Edina tradicija je nemški oziroma avstrijski jezik. V sintiškem jeziku je namreč zelo veliko nemških besed. "Naše stare mame so govorile samo nemško, tudi doma, kot pogovorni jezik," je povedal Muzga. Danes doma goVorijo slovensko in sintiŠko. Zaradi otrok se o Šolskih stvareh večinoma pogovarjajo slovensko. Sintiški jezik ni zapisan. Tudi glasba je zato bolj inštrumentalna. Ritmi so živahni, čustveni ... Plešejo polke in valčke. Bolj se poistovetjijo s hozentregarji" kot z romsko nošo, je pripovedoval Muzga.
Zaradi nekorektnih medijskih izjav in nevednosti prebivalstva so se v bloku na Titovi 10 začeli spreminjati sosedski odnosi.

Spoznala sta se na vlaku
Marjan in Štefka Kastelic sta pred županom Smolnikarjem
potrdila 50 let skupnega življenja.
Kamnik - Minulo soboto je minilo 50 let, odkar sta se poročila Marjan Kastelic in Štefka Istenič. Marjan seje rodil v Kamniku kot tretji otrok in se izučil za avtomehanika. Star je 69 let, do upokojitve pa je bil zaposlen pri podjetju Slovenija ceste. Njegova deset mesecev mlajša življenjska sopotnica Štefka pa je bila rojena na Hote-dršici prav tako kot tretji otrok v družini. Koje bila stara devet let,
Marjan in Štefka sta se pred dobrimi petdesetimi leti spoznala na vlaku.
se je preselila k sestri v Mengeš in se kasneje zaposlila v podjetju Induplati v Jaršah. Po preselitvi v Kamnik je bila vse do upokojitve zaposlena v Tekstilnem inštitutu Maribor. Marjan in Štefka sta se spoznala na vožnji z vlakom. Zaljubila sta se in kmalu začela skupno življenje. Rodila sta se jima hčerka in sin. V Kamniku sta zgradila hišo, kjer jima še danes delajo družbo štirje vnuki. Skupno, 50-letno življenjsko pot sta minulo soboto potrdila pred županom Tone-tom Smolnikarjem v Kamniku. Čestitkam ob njunem zlatem jubileju se pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu.	Andrej Zalar
Dori Perjević z družino Muzga nima težav.
Na tem naslovu družina Muzga živi že pet let. "Sosedom je začelo sedaj po petih letih v skup-
ni sušilnici zmanjkovati spodnjega perila, brisač, majic, raznih podstavkov za rože, ... Moje otroke spremljajo, ko gredo v sušilnico, v klet. Moti jih, če so zunaj na igrišču, če se malo bolj živahno pogovarjajo, igrajo," je razlagal Muzga. Po njegovih besedah jim od stanovalcev sedemnajstih stanovanj, kolikor jih je v bloku, samo stanovalcih treh povzročajo težave. "Moti jih, da prejemam denarno, socialno pomoč, ker zaradi bolezni ne morem delati. Očitajo mi, da me živi država, da me živijo oni
v
... Živim popolnoma normalno, civilizirano življenje kot ostali občani," je pojasnjeval Muzga. Z otroki se zato redko igrajo na igrišču pred blokom, Muzga jih raje odpelje na igrišče gimnazije ali v Podmežaklo.
Tako bi se lahko otroci družine Muzga igrali na igrišču pred blokom.
Njihov sosed Dori Perjevič z družino Muzga nima težav. "Muzgovi imajo pet otrok in jaz jih ne slišim, kdaj gredo spat in kdaj vstanejo," pravi Perjevič. Dodal je še, da je soseda, ki ne želi biti imenovana, v sporu z vsemi stanovalci bloka.
Neimenovana soseda sicer pravi, da z družino Muzga nima nikakršnih sporov. Muzgovim otrokom pa je prepovedala pisati po stenah. "Tudi če bi to dela-
li moji otroci, bi jim povedala, da tega ne smejo," je še dodala.
Sinti na Gorenjskem živijo tako kot vsi ostali Gorenjci. Otroci hodijo v šole in se med prostim časom igrajo, njihovi starši pa hodijo v službe in vozijo registrirane avtomobile z vozniškim izpitom. Niso avtohtoni prebivalci Republike Slovenije, a so rojeni tu in imajo slovensko državljanstvo, je še povedal Muzga. Eva Gračanin, foto: Gorazd Kavčič
Za vse, ki si končno lahko vzamete čas zase.
Ob sklenitvi ali podaljšanju naročniškega razmerja Penzion	med najnižjimi, bistveno nižje pa so tudi cene pogovorov, boste
paket za 24 mesecev lahko upokojenci kupite mobilnik leta	s prehodom na naročniško razmerje prihranili vsak mesec.
-SonyErlcssonT610zasamo8.999SIT. Znjim bostedošte-	Izkoristite pa lahko še dodatne ugodnosti: naročite brez-
vilnih vsebin na Planetu dostopali zelo preprosto - s pritiskom	ptačne osebne vizitke in dnevno SMS vremensko napoved ter
9
na hitro tipko. Ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja	brezplačno kličete v Posvetovalnico za srce in ožilje (031 334
pa boste prejeli še nahrbtnik za aktivno jesen.
334).
Sklenitev naročniškega razmerja Penzion paket je Vse lahko uredite v najbližjem Mobitelovem centru ali pri odlična Izbira tudi za tiste upokojence, ki ste še vedno pooblaščenih prodajalcih po vsej Sloveniji. Prinesite le osebni Mobluporabnikl. Ker je mesečna naročnina za Penzion paket dokument, davčno številko in zadnji pokojninski odrezek.
GSB?

O
rc t;
•» >1

SonyErlcsson T610 za 8.999 SIT^
• barvni zaslon •preprost za rokovanje •pregledni meniji v slovenščini • hitra tipka za Planet
nahrbtnik
Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitei GSM / UMTS: 03V04V051 700 700, MobiuporabnIkI: 031/041/051121, ostati: 080 70 70.
ŽIVLJENJE NISO LE BESEDE
WWW. MOBITEL. SI
* Pogoj: sklenitev/podaljša nje naročniškega razmerja Penzion paket za 24 mesecev. Mobilni telefon lahko uporabljate le s StM kartico omrežja Mobitel GSM/UMTS. Akcija traja do odprodaje zalog in velja za vse, ki nimate podpisanih več kot dveh veljavnih aneksov k naročniški pogodbi. Cene vključujejo DDV. Penzion paket ne omogoča vezave družinskih bonusov. Sklenete lahko le eno naročniško razmerje Penzion paket.
GORENJSKI GLAS • 30. STRAN
HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si
Petek, 17. september 2004
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
NaroČilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201*42*13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz« po pošti • do ponedeljka in Četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica
Trst 22. 9., Lenti 30. 9. in 7. 10, Madžarske toplice od 2. 10. do ,
10.; Međugorje od 8. 10. - 10.10. Tel.: 04/53-15-249
prof. META KONŠTANTIN, s.p. ŠKOF JA LOKA, Podlubnik 253 www.mekon-loka.si
TEČAJI TUJIH JEZIKOV (AN, NE, IT, ŠP, FR, RÜ, LAT, SLO, ARAB)
za odrasle, študente, dijake, učence, otroke, upokojence
Tel.: 04/51-50-590, fax: 51 50 592, e-mail: meta.konstantin@siol.net
3EZIK0VNAŠ0LA pri UUDSKI UNIVERZI KRANJ
□ □
šola s tradicijo in uspehi pooblaščeni center za izvedbo izpitov
vabi od 13. septembra 2004 dalje
k vpisu v tečaje AN-NE-rr-FR-ŠP-SLO-RU
in vse druge jezike, kijih potrebujete
□	TEČAJI PO JAVNO VEUAVNIH PROGRAMIH, 6 stopenj, 90
A K C13 A: 20% nige cene za študente in dijake
□	P0SL0VNIJEZIK,60ur
Ö PONOVITEV SLOVNICE S KONVERZACIJO, 60 ur Ö OBNOVrrVENITEČAJI,40ur
□	KONVERZACIJA, 40 ur
O TEČAJI ZA TAJNICE, 40 ur
□	POSLOVNA KORESPONDENCA, 10 ur
□	PRIPRAVE NA IZPHE:
-	Državnega izpitnega centra
-	Univerze Cambridge (UCLES) -Goethe Inštituta
□	TEČAJI ZA PODJETJA
*
□	INDIVIDUALNI TEČAJI
□	PRIPRAVE NA MATURO 12 AN - NE jezika, 60 ur/40 ur
Učenje z ljubeznijo - prava pot do znanja.
JAMSTVO, KI ZAVEZUJE;
-	500 kandidatov letno
-	90% opravi izpit prvič
-	vsak drugi slušatelj ostane zvest vsaj 3 semestre
ZAČETEK: 04. oktober 2004
INF0RMAaJE04 280 48 16
www.lu-kranj.5i

GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Harmonikarji z gobarji
Ermanovec - Pri koči na Erma-novcu bo v nedeljo Planinsko društvo Sovodenj z Gobarskim društvom Škofja Loka in Gorenjskim glasom pripravilo srečanje harmonikarjev z različnimi igrami in tradicionalno razstavo gob. Srečanje se bo začelo opoldne.
Veselica s Poljanski
Vodice - Tudi ta konec tedna bodo v Vodicah različna tekmovanja (košarka, za gasilski pokal, gorski kro-nometer, vožnja po občini s kolesi) ob občinskem prazniku. Osrednji prireditvi bosta to soboto ob 16. uri promenadni koncert godb v Utiku, Repnjah in Polju in parada godb öb 19. uri v Vodicah.
Tretji jesenski praznik
Podvin - Jutri, v soboto, se bo v Podvinu, natančneje v Mošnjah 2a, odvijal 3. jesenski praznik. Prireditev se bo začela ob 10. uri, ko bo Ruth Podgomik Reš govorila o izboru buč. Ob 10.30 bo predstavitev nove kuharske knjige Bučna kuhinja za vsak okus Mateje Reš, ob 11. uri predstavitev knjige Dobrote iz buč Joži Jordan, ob 11.2 O pa bo Marjan Gomzi govoril na temo krizanteme od nekdaj do danes. Postregli bodo z bučno juho in bučnim golažem, potekale bodo razne delavnice in razstave izdelkov, razstavljen buče'in krizanteme pa bodo tudi ocenjevali. Žrebanje nagrad bo 29. oktobra ob 17. uri, na noč čarovnic, prav tako v Podvinu.
Festival rolanja po Sloveniji
Domžale - Hansaplast Inline Festival je prireditev, ki omogoča re-
kreativno in tekmovalno preizkuš-
4
njo v znanju rolanja. Namenjen je otrokom in staršem, pa tudi tistim, ki se z rolanjem ukvarjajo na amaterski ali profesionalni ravni. Prireditev bo pred Mercatorjevim centrom v Domžalah v nedeljo, 19. septembra.
Srečanje na Jezerskem
Jezersko - Gostišče ob jezeru na jezerskem in Radio Veseljak prirejata v soboto, 18. septembra, ob 11. uri srečanje harmonikarjev in mnogih glasbenih gostov s pristaši Radia Veseljak.
Prigon živine
Brezje - Agrarna skupnost planine Pungrat organizira jutri, soboto, na prostoru pred cerkvijo Marije Pomagaj na Brezjah zaključno prireditev ob koncu pašne sezone, ki se bo začela v času od 13. do 14. ure, ko bodo s Planine (Košute) prignali živino v dolino.
Državno prvenstvo v floristiki
Bled - V Festivalni dvorani na Bledu bo ta konec tedna potekalo finale 9. državnega prvenstva v floristiki. Danes, v petek, bo od 8. do 16. ure tekmovanje v preddverju dvorane, od 19. do 22. ure pa bo večerni del tekmovanja v veliki dvorani z razglasitvijo rezultatov. V soboto bo od 9. do 19. ure, v nedeljo pa od 9. do 18. ure v Festivalni dvorani cvetlična razstava, v nedeljo ob 17. uri bo podelitev priznanj za najlepšo hišo. Vstop za vse prireditve je prost!
Dan kmetov In pridelkov
Kranj - Turistično društvo Kranj prireja jutri, v soboto, Dan kmetov in pridelkov kmetij. Prireditev bo potekala v starem mestnem jedru
Kranja, na Glavnem trgu pri vodnjaku od 8. do 13. ure. Na stojnicah bodo postregli z izdelki domače in umetne obrti ter s pridelki s podeželja.
60 let požiga Radovne
Redovna - Jutri, v soboto, se bo ob 11. uri v Radovni začela spominska svečanost ob 60-letnicl požiga vasi. Sledil bo kulturni program.
Za pomoč paraplegikom
Bled - Pod Ribensko goro se bo v nedeljo ob 15. uri začel Dan Wellness centra Bled za pomoč paraplegikom Gorenjske. V zabavnem programu bodo sodelovali Čuki, Game Over, B.B.T., Tone Fornezzi Tof In Saša Lande-ro. Vstop je prost.
"Alpenrunde*" brez meja
Od 16. do 18. septembra bo potekal tradicionalni "Alpenfahrty Rally". Legendarna vozila se bodo ponovno zbrala na legendarnem rallyju. V treh dneh bodo udeleženci prevozili 1000 km po Avstriji, Italiji in Sloveniji. Prevoženih 1000 kilometrov sovpada s 1000-letnlco Bleda. Na Bledu bo program potekal danes, v petek, ko bo od zbor udeležencev na terasi hotela Park. Program bo potekal od 13. do 15. ure. Pri Grand hotelu Prisank v Kranjski Gori bo program ob raltyju potekal danes, v petek, od 14. do 16.30. Na ogled bo 140 starodobnih vozil.
Petnajstletnica Gašperjev
Tržič - Danes In jutri se bo vsakič ob 20. uri v Dvorani tržiških olimpijcev začel gala koncert z gosti ob 15-letnici ansambla Gašperji.
Spretnostna vožnja
Cerklje - AMD Cerklje prireja v počastitev občinskega praznika 19. septembra ob 10. uri spre-tnostno vožnjo za avtomoblllste in voznike koles z motorjem na parkirišču pred OŠ Davorin Jenko Cerklje. Prijave voznikov sprejemajo pred tekmovanjem.
Viktorjev memorial
Mojstrana - V Mojstrani se bo v nedeljo ob 9. uri začel VII. Viktorjev memorial - tekmovanje z nihajno kroglo.
Srečanje ljudskih pevcev in godcev
Slovenski Javornik - Danes, v petek, se bo ob 19.30 v Kulturnem domu Julke in Albina Piber-nlka začelo medobmočno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž.
Predstavlja se KUF France Koblar
Železniki - Kulturno-umetniško društvo France Koblar se bo predstavilo danes, v petek, ob 19. uri v galeriji muzeja v Železnikih. Prikazali bodo delo dobrega četrt stoletja nazaj. V kulturnem programu jim bodo pomagali učenci dramskega krožka OŠ Železniki.
Izleti
Izlet DU Kranj odpade
Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča, da izlet - "Še ena trgatev v Vipavski dolini", ki naj bi bil 21. septembra, odpade.
S kolesi v Križe
Kranj - Kolesarska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi v torek, 28. septembra, z odhodom ob 8. uri izpred društva na kolesarski izlet na relaciji Kranj - Sp.
Bela - Trstenik - Golnik - Križe -Duplje - Kranj.
Družinski pohod na Malo Osojnico
Kokrica - TD Kokrica vabi vse ljubitelje narave na družinski pohod v soboto 18.9.2004. Zbrali se bomo ob 13.30 na parkirišču trgovine Mercator in se z osebnimi avtomobili odpeljali do Bleda, nato pa peš do cilja.
Obvestila
Ženska telovadba
Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje obvešča, da sekcija za žensko telovadbo z delom začela v ponedeljek, 4. oktobra, in sicer za Bitnje ob 17. uri v Gasilskem domu Bitnje, za Žabnlco pa ob 18. uri v Osnovni šoli Žabnica. Na prvem srečanju se boste pogovorile tudi o višini prispevkov.
Test hoje
Radovljica - Zdravstveni dom Radovljica v sodelovanju z Društvom za varstvo okolja Radovljica, v okviru vseslovenske akcije CINDl - Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja, organizira tretji letošnji test hoje. Potekal bo v soboto, 18. septembra, od 9. do 11. ure na Gozdni učni poti v Radovljici. Glede telesne aktivnosti se boste lahko pogovorili z zdravnikom, medicinskimi sestrami in fizioterapevtko.
Avdicija za zborovske pevce
Kranj - Komorni zbor De profun-dis vabi na avdicijo nove pevce, in sicer v sredo, 22. septembra, in v petek, 24. septembra, med 17. in 19. uro v prostorih Javnega sklada za ljubiteljske kulturne de-
javnosti, Sejmišče 4, Kranj. Itifor-macije: 041-970 317 Kranj - Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj je pevski zbor s petintridesetletno tradicijo, ki je nanizal številne nastope doma in v tujini. V svoje vrste vabijo nove, kakovostne pevce vseh glasov. Avdiciji bosta potekali v torek, 21. septembra, in 19. oktobra v učilnici 24 na Gimnaziji Kranj, obakrat ob 20. uri.
PROSTA DELA
ŠTUDENTJE, DIJAKI
www.ms-kranj.sl
MkddmsKi servi^ Kr«n] đ.o.o . OfegorctćevA ui d Kranj
Kranj - Ženski pevski zbor Lipa pri Društvu upokojencev Kranj vabi v svoje vrste ljubiteljice zborovskega petja, po možnosti mlajše upokojenke, ki so že prepeva-
KRČNE ŽILE?
Dr med Jan Zimmermafin, Na Griču 11, Izola
Vpisovanje otrok v folkloro
Breznlca - Otroška folklorna skupina Breznica vpisuje nove člane - otroke, stare od 5 do 13 let. Zato vabijo na sestanek vse starše, ki že poznajo ljudsko Izročilo, in tudi tiste, katerih otroci to želijo spoznati. Sestanek bo v torek, 21. septembra, ob 18. uri v dvorani na Breznici.
Prevc, saloni pohištva, d.o.o. Dorfarje 17, 4209 Žabnica
V salonu pohištva v Dorfarjah zaposlimo:
ŠOFERJA - AVTOMEHANIKA
Pogoji:
-	Izobrazba IV. stopnje ustrezne smeri
-	vozniško dovoljenje B in C kategorije
-	3 leta delovnih izkušenj
-	veselje do dela s strankami
Nadaljevanje na 31. strani
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s 3-mesečnlm poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave pričakujemo do 24.9.2004 na naš naslov: Prevc, saloni pohištva, d.o.o. Dorfarje 17. 4209 Žabnica
S kolesom na Vodiško planino
Pedala bomo zavrteli po Selški dolini, kjer je ob lepem vremenu tudi konec tedna veliko prometa, zato previdnost in strogo upoštevanje cestnoprometnih predpisov ne bo odveč. Na Češnjici desno do naselja Rudno, tam pa levo (srrier Bohinjska Bistrica) na odlično vzdrževano makadamsko cesto. Sledi 9,5 kilometra srednje zahtevnega vzpona, ki ga blažijo ravni odseki.
Na Rastoki, kjer smo že več kot 1100 metrov visoko, sledi spust do Rovtarice. Nato pa kar nekaj vzpona, ki je na začetku zahtevnejši, proti Vodicam, oziroma Vodiški planini. Ponovno spust po cesti, ki je videla že boljše čase, do Partizanskega doma. Od Rovtarice do Vodiške planine, boste obogateni z novimi 11 ki-
lometrov.
Partizanski dom na nadmorski višini 1118 metrov je odprt vse dni v tednu, zato si bomo tukaj privoščili daljši oddih. Malico lahko pustite doma, saj boste kljub množici obiskovalcev po-streženi v rekordno hitrem času. Enolončnice, pasulj in golaž ob večjem obisku kuhajo kar na prostem v unikatnih kotlih. Pazite obroki so namenjeni res dobrim jedcem. Ena od zanimivosti v tem idiličnem okolju je lipa. ki kot edina rasle nad tisoč metri nadmorske višine inje tretja najstarejša v Sloveniji saj je tam že 531 let. Vsaj tako so pokazale raziskave.
Po počitku in okrepčilu, je čas za odhod. Variant je več: vrnitev po isti poti, v Radovljico ali pa
na Soriško planino. Mi pa bomo izbrali smer DražgoŠe. Povprašajte za pot. Najprej bo potrebno kolo vleči strmo navkreber kar za ušesa. Pri obeležju, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bataljon, se pot zravna. Sledi pravo gorsko kolesarjenje po stezi, ki jo nekaj časa označujejo modre markacije. Ustavili se bomo na odseku, kjer je lep razgled na Kropo. Pripeljemo se do makadamske ceste, kjer nas ponovno čaka ne prezahteven vzpon, nato asfalt in deset korakov na vrh legendarne Bičkove skale od koder se razprostira čudovit razgled. Strmo do DražgoŠ in do Rudnega. Od tam pa nam je pot po Selški dolini v Škofj o Loko že poznana.
Jože Oblak
OSMRTNICA
Kogar imamo radi nikoli ne umre, le zelo, zelo daleč je.
t
Pretreseni sporočamo, da je mnogo prezgodaj umrla
MOJCA BIZJAK
univ. dipl. inž. strojništva, profesorica strokovnih predmetov
in ravnateyica šole od leta 1991 do 1999
Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 18. septembra 2004, ob 15. uri v Kranjski Gori
Vestno sodelavko bomo ohranili v lepem spominu.
Sodelavci in dyaki Šole za strojništvo Škofja Loka
ZAHVALA
S svojo plemenito osebnostjo bo ostala vedno z nami draga sestra, teta, svakinja in sodelavka
IVANKA GROS - MAHNE
V sončnem popoldnevu smo se s cvetjem in svečami poslovili od nje brat, sestre, nečaki in nečakinje z družinami, Mahnetovi z družinami, kolegice, kolegi in prijatelji. Posebej se zahvaljujemo gospodu Chvatalu za iskren govor, kolektivu OS F. Prešerna, osebju KOP Golnik, Centru starejših občanov Gornji Grad in Medvode, g. župniku za obred,
pevcem, pogrebni službi in vsem neimenovanim, ki ste jo imeli radi.
VSI NJENI Kraj, 17. septembra 2004
• >


Petek, 17. septembra 2004
MALI OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 31. STRAN
iZhGPi.8i
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si.
^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberl.sj, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Goren^ki gtas, d o o , Zotsova 1. Kran)
e v zboru. Vase so vsak ponede-jek od 16. do 17.30 v prvem nadstropju (sejna soba) na sedežu društva na Tomšičevi 4.
MALI OGLASI
201-42-47
GRADBENI MATERIAL
Predavanja
Osupljive najdbe
Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma v okviru avdiovizualnih predvajanj Osupljive najdbe v soboto, 18 . septembra, ob 10. uri vabi v Hotel Creina na proučevanje Svetega pisma in predavanje "Zaveza ljubezni skozi zgodovino človeštva". Predaval bo mladi raziskovalec Sv. pisma Izidor Pokrivač. Vstopnine ni!
Kuhajmo z bučami
Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vabi na 2. predavanje iz niza jesenskih srečanj. Danes, v petek, ob 17. uri vas bo Mateja Reš s sliko in besedo popeljala v bučno kulinariko. Predstavila bo tudi svojo novo knjigo Bučna kuhinja za vsak okus.
Razstave
Brezjanske votivne podobe
Kranj - V prostorih Gorenjskega muzeja, v Mestni hiši v Kranju, Glavni trg 4, bodo v okviru tedna Evropske kulturne dediščine v torek. 21. septembra, ob 18. uri odprli restavratorsko razstavo z naslovom Restavriranje Brezjan-skih votivnih podob. Avtorica razstave je mag. Irena Jeras Di-movska, konservatorsko -restavratorska svetovalka. Razstava bo na ogled do 28. septembra.
Slike Boleslava Čeruja
Kranj - V Galeriji Mestne občine Kranj bodo v torek, 21. septembra, ob 13. uri odprii razstavo del slikarja Boleslava Čeruja.
Slike povedo več kot besede
Kamnik - V Galeriji Veronika bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo fotografij - izbor bavarskih fotoreporterjev Slika pove več kot besede.
Pridobitve novih predmetov
Kranj - V prostorih Galerije Prešernove hiše si lahko ogledate razstavo Pridobitve novih predmetov 2003/04 za Prešernov spominski muzej. Na ogled so dela, ki so jih darovali Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada, ter likovna dela, ki so povezana s Prešernom.
Slike Dušana Sedeja
Gornja vas - V Galeriji Krvina bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo likovnih del dr. Dušana Sedeja.
Predstave
. Cufarjev maraton
Jesenice - V okviru II. Čufarieve-ga maratona, ki v Gledališču Toneta Čufarja poteka od 14. do 19. septembra, si danes, v petek, ob 19.30 lahko ogledate predstavo Sultanov dolgčas v izvedbi gledališke skupine MOZAIK, jutri, v soboto, ob 19.30 Priložnostni zdravnik gledališke skupine Julke Dolžan pri KD dr. France Prešeren Žirovnica Brez-nica, v nedeljo pa ob 10. uri predstavo Sneguljčica, ki jö bodo uprizorili člani Farno-kul-turnega društva Koroška Bela.
Priložnostni zdravnik Nakto - Dramska skupina Živčki iz OŠ Naklo vabi jutri, v soboto, ob 19. uri v avlo OŠ Naklo na premiere komedije za odrasle in mladino z naslovom Priložnostni zdravnik. Igrajo učenci OŠ Naklo.
201-42-49
fax: 201-42-13
Mati oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v srado de 13.30. in za objavo v torek, v psiek da
14.001
DELOVNI ČAS.
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15. i».
Uvedli smo novo rubriko
"CISTO V ZAPwew HIPU"-
s to rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se jim res mudi nekaj prodati, kupiti, najeti, oddati
Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek v četrtek
prav tako do osme ure. Cena oglasa je 2.000 SIT do tO besed, vsaka nadaljna beseda Je 100 SIT in Je enotna za naročnike oziroma nenaročnike • kupon ne velja. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure In za petek v sredo do pol
dveh.
APARTMA-PRIKOLICE
v termah Čatež oddam apartma 48 m2 v zidanem objektu. V 041/633-195 losoe
APARATI STROJI
Prodam industrijski OVERLOK 4 niti zelo lepo ohranjen, tr 041 /886-875 io338
Prodam stroj za okroglo krivljenje pločevine Jelšingrad 2 m. valji premera 80. »
041/375-441	10491
Izposoja dvižnih košar do 16 m za dela na višini, n 041/669-309	10791
SILOKOMBAJN Mengele MB 220 prodam. tr 041/356-157	10840
Za simbolično ceno prodam MEŠALEC v okvari in peč za CK na trda goriva, tt 031/456-937_10843
Prodam potopni HLADILNIK za mleko, tt 250-13-83_10844
Prodam SILOKOMBAJN. 9 23-11-700
10849
Prodam TRAKTOR TV 420. trosilec Teh-nostroj in pajek SIP ff 051/261-090
10850
Prodam trifazne ELEKTROMOTORJE različnih moči. V 070/220-701	10860
Prodam OLJNI GORILEC Api, predgretje, zapiralna loputa, digitalni termostat. « 231 -05-89	10861
Prodam TRAKTOR FIAT goseničar 70-65, gozdarsko opremljen. "B 031/646-903
10883
Prodam KOSO z grebenom, obračalnik Gorenje Muta okrogel priključek in večjo av-toprikolico. tr 040/731-403	losas
Prodam nov SUŠILNI STROJ Gorenje kondenzacijski. tr 031 /887-484 io896
Motorna žaga Husqvarna 372 XP profesi-onal, nova, prodam, tr 031/723-942
10912
Prodam SILEX gril sistem za pečenje, za kuhanje, več namenska pečica, nemški proizvod, tr 041/761-138_10995
Mizarski PONK nov prodam. V 041 /903-412	11000
Formatno krožno ŽAGO - čeliinik z dvema reziloma, prodam, tr 514-63-59 11010
Prodam popolnoma novo večnamensko TRITEZO Tefal versalio. ® 031/217-022
11012
Prodam POMIVALNI STROJ, vgradni hladilnik in zamrzovalno omaro, tr 031/401-501	11022
Prodam rabljen PRALNI STROJ Gorenje, ff 031/817-768	11033
DVIGALO z zavoro in reduktorjem za dvigovanje bremen (lahko tudi za prenosno vlečnico) do 500 kg, ABM, 1,5 KW, prodam. tr 574-14-13, 041/202-163 11037
Prodam TEHTNICE s krožno skalo 5, 10, 50, 200 in 500 kg. tr 041/639-994 11042
TEHTNICA hrastova, obnovljena do 1.000 kg z utežmi. « 031/542-993	11051
Prodam SESALEC VORWERK, nov, 3 leta garancije, s priključki. fT 574-68-00 noeo
Prodam nove sončne KOLEKTORJE, 30 % CENEJE KOT V TRGOVINI, tr 515-55-
90	11065
GARAŽE
Oddam GARAŽO v Šorlijevem naselju, tr 041/643-281	10857
GLASBILA
Prodam 2x 500-vatno pevsko ozvočenje Master saund in agregat TV 2000. tr 041/885-085	loerg
Prodam FRAJTONARICO Melodija B.E.A., cena po dogovoru, tr 040/623-
416	11072
Prodam rabljena garažna VRATA, tr 250-
31-31	10899
KOPALNO KAD 170 in umivalnik 60, Dolomite, novo, poceni prodam, tr 041/471-
880_10906
Prodam rabljene smrekove PLOHE, tr
040/666-806	i0989
Prodam dobro ohranjeno 125 let staro OSTREŠJE gospodarskega poslopja v velikosti 12x30m, ročno tesan, tr 574-01-28
11007
Za nizko ceno prodam dobro ohranjena GARAŽNA VRATA, tr 251-12-89 11024
Prodam DESKE za fabjon širine od 6,5 do 10,5 cm. tr 031/272-632	11030
PESEK TERANOVA (bel)5 m3 za fasado, prodam, tr 574-14-13, 041/202-163
11038
Prodam 2 m3 PLOHOV 1 m3 DESK, cena 65.000 SIT tr 20-12-382	11049
Prodam strešno OPEKO Bramac alpski
stil, nova 20% ceneje, tr 031/745-563
11068
HIŠE KUPIMO
v POUANSKI DOUNI kupim hišo ali manj-šo kmetijo na visoki planoti in na samem, tr 041/619-337	10925
HIŠE PRODAMO
Smokuč - prodam staro domačijo na parceli 700 m2. tr 051/316-375, po 17. uri
10499
ŠENČUR, stanovanjska hiša 13x7 m, pritličje. mansarda, terasa, zimski vrt, I. 55, obnovljena I. 95, nova okna in vrata, fasada, tlaki, streha obnovljena I. 98, nova etažna CK, krušna peč, samostojna garaža 64,2 m2, ograjena parcela 402 m2, vpisana v ZK, cena 34.900.000 SIT. tr 031 /335-444, Agma - trgovina in posredovanje, d.o.o., Drevored 1. maja 3, Izola
10852
ŽELEZNIKI - Zali Log, stanovanjska hiša 10x11 m v dvojčku, III. gradbena faza, 560 m2 parcele, prodam, tr 041/271-583
10920
NAKLO - stan. hiša, 140 m2 stanov, površine na parceli 608 m2, I. izgr. 1982, obrobna lega, v celoti podkletena, prodamo za 39,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiwe-isova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
TRŽIČ center, hiša, potrebna popolne adaptacije, 100 m2 stanov, površine, dva parkirna prostora, brez zemljišča ob hiši, starost cca 150 let, prodamo za 7,5 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Blelweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si
KRANJ - MLAKA. 2-stanovanjska hiša, na parceli 1033 m2, cca 400 m2 stanov, površine, I. izd. 1984, lepa lokacija, prodamo za 60 mio sit. Mike & Co. d.0.0., Blelweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwvw.mike-co.si
KRANJ - Stražišče; 132 m2, polovica hiše v pritličju na parceli 431 m2, 1.1976 v dobrem stanju, lastna elektrika, CK na plin in trda goriva, pokrita terasa 24 m2. CENA: 28 mio SIT. SVET RE d.0.0., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
SPODNJI BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti neizdelana, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vwvw.svet-nepremicnine.si
ZBILJE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mio SIT SVET REd.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
PREDDVOR - okolica; 330 m2,1. 90, atrijska hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mio SIT SVET RE d.0.0., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
PREDDVOR - okolica; 300 m2,1. 99, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Visoko; 300 m2, 4. gr. faza, eno-stanovanjska, nova, parcela meri 562 m2. mirna lokacija, primemo za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 47,4 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wviw.svet-nepremicnine.si
ŠKOFJA LOKA - Virmaše; 130 m2. I. 53, sončna parcela 1853 m2, gospodarsko poslopje cca 90 m2, Možnost parcelacije na dva ali tri dele. CENA: 50,5 mio SFT. SVET iRE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vwvw.svet-nepremicnine.si
NAKLO; 294 m2, tloris 12 x 9 m, I. 90, vi-sokopritlična, kvalitetno grajena, energetsko varčna hiša, varovana, lahko dvodružinska, kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene parcele. CENA: 56,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremic-nine.si
Dorfarje - parcela v izmeri 1064 m2, lepa ravna na kateri je zgrajena stan. hiša v IV. gr. fazi, in starejša stan. Hiša z gradbenim dovoljenjem za nadomestno gradnjo. Informativna cena 60 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. 04 50 60 300, 041 647 547
9
Železniki -prodamo atrijsko podkleteno montažno stanovanjsko hišo 13x11m, zgrajena leta 1986, 219 m2 uporabne površine, velikost zemljišča 440m2. Ck ogrevanje, toplovod v hiši, vsi priključki. Lepa sončna lega. Cena 35 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. 04 50 60 300, 041 647 547
PODNART - DOBRAVICA, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi. ki stoji fia 701 m2 zemljišča, 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podkletena, 1. etaža ter mansarda, 2xbalkon, kritina bramac, prevzem možen takoj. CENA: 21. 000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, wvwv.agentkranj.si
PODBREZJE, prodamo zg. etažo hiše s pripadajočim zemljiščem, stara 25 let, potrebna adaptacije, brez CK, prevzem možen takoj. CENA: 10.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvww.agentkranj.si
BITNJE, na 3000 m2 zemljišča prodamo dvodružinsko hišo, 130 m2 bivalne površine v etaži, klet, v 1. in 2. etaži se nahaja komfortno trisobno stanovanje s kabinetom, terasa, CK - olje, vsi priključki, ob hiši se nahaja manjši objekt, ki je v kompletu podkleten in je namenjen rekreaciji, prav tako se ob hiši nahaja avtomobilska delavnica, primerna za servis oz, salon avtomobilov, prevzem po dogovoru. CENA: 156.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vwvw.agentkranj.si
TRŽIČ - KOVOR. prodamo enodružinsko hišo (dvojček), 250 m2 bivalne površine, stara 15 let, kletna etaža delno bivalna z dnevnim prostorom in kuhinjo z izhodom na zelenico, kopalnica, pritličje, v mansardi dve večji otroški sobi in shramba, možnost izdelave kopalnice, CK, tel. priključek, vse-Ijiva po dogovoru. CENA: 40.080.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvwv.agent-kranj.si
KRIŽE, prodamo pritlično enodružinsko hišo, ki stoji na 139 m2 zemljišča, velikost stanovanjske površine 75 m2, stara 54 let. možnost izdelave mansarde, ki je trenutno neizdelana, delno zamenjana okna. nova el. in vodna inštalacija, CK - elektrika z možnostjo kasnejšega priključka na plin, tel. priključek, SATV, vseljivo po dogovoru. CENA: 19.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvwv.agentkranj.si
PODREČA, prodamo starejšo kmečko hišo z gos. poslopjem, ki je potrebna temeljite prenove ali rušenja, 759 m2 zemljišča. 123 m2 stanovanjske površine, stara 70 let, hiša se nahaja na lepem in ravnem terenu . prevzem po dogovoru. CENA: 19.200.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360. www.agentkranj.si
KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vwvw.agentkranj.si
BITNJE - hiši dvojček-novogradnja! vel. 9 x 11 m v IV. gradbeni fazi, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela za vsako 500 m2, cena za hišo = 36,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
ŠENČUR: nova stan. hiša v izmeri 14 x 13 m, moderna zasnova, parcela 500 m2, krajna legavvasi, cena = 59,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KRANJ - Seljakovo naselje stan. hiša I. 83 na parceli 1.012 m2, samostojno stanovanje v pritličju vel. 100 m2 in mansardi 100 m2, možnost dvostanovanjske hiše, letnik 83, cena je 69,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_
STRAŽIŠČE pri KRANJU- na parceli 1.200 m2, leta 57 narejena hiša in leta 70 obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi, poleg stoji garaža z drvarnico 34 m2, hiša stoji na odlični razgledni točki in ima ceno 46,6 mio SIT, K
3	KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
04	202 13 53, GSM 051 320 700
TRŽIČ: 14 let stara pritlična hiša na parceli 584 m2, na zelenem pasu, mirna lokacija z razgledom, v eni etaži 123 m2, cena = 47,8 mio SIT, K 3 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
V okolici Kranja prodam 1 /2 HIŠE v zgornji etaži, stanovanje meri 90 m2, CK, svoj vhod, vseljivo v drugi polovici leta 2005. Hiša stoji na zelo lepi lokaciji. tP 031 /225-
168	10930
Ali ste ljubitelj narave? Na lepi sončni parceli ob robu gozda prodamo stanovanjsko hišo, novogradnjo v NI. gradbeni fazi, velikost etaže je 120 m2 (K+P+N+M), vsi priključki urejeni, brez posrednikov, lokacija Železniki - Log. tr 514-60-52 io98o
Uko, d.d., obvešča, da smo začeli z gradnjo štirih stanovanjskih dvojčkov na Prim-skovem pri Kranju. Vse inf. na tr 041/437-624	11088
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA pomoč za vse šole in fakultete nudi ENAČBA - izobraževanje. RESNIK s.p.. Milje 67, Visoko, tr 04/253-11-45, 041/564-991	10500
Iščem zasebnega UČITELJA angleščine na mojem ali vašem domu. tr 041/669-
785	10858
Prodam KNJIGE za srednjo ekonomsko šolo. tr 041/905-717	10885
Kupim UČBENIK "NA PRAGU BESEDILA 3" IN "THEMEN NEU 2". tr 257-12-02
10984
Prodam učbenike za gimnazijo od 1. do 4. letnika, tr 041/950-314	10997
Angleščina GOTTING EDGE, slovenščina POTOVANJE BESED 3, poslovna matematika Jože Andrej Člbej II. del. tr 031/751-159	11011
KOLESA
Poceni prodam lepo ohranjeno in obnovljeno moško in žensko KOLO. tr 25-11-978	10851
Ugodno prodam zelo dobro ohranjeno žensko KOLO pony - velika kolesa, tr 518-27-20_10950
Prodam ROGOVO KOLO brez prestav, tr 040/243-347	11031
KUPIM
Odkupujemo smrekovo in bukovo HLODOVINO. Les prevzamem tudi na panju tr 041/721-637, 53-06-555_^
STOJEČO KORUZO za zrnje v okolici Kra-nja kupim, tr 041/659-976_
Kupim rabljen KULTIVATOR z ježi. IT 512-70-71	10881
Kupim suhe smrekove DESKE deb 2,5 cm in širine 8 in 10 cm. tr 031/723-268
__10884
Kupim 10 m3 bukovih DRV. tr 031/621-
867	10938
PLATIŠČA ZA RENAULT SCENIC ET 43, 15 col. kupim, tr 031/678-828 10954
Kupim betonski STEBER za kozolec v okolici Preddvora: tr 041/519-364 po 15. uri	10066
Kupim še vozno prikolico za osebni avto. tr 031/464-144	10963
Kupim ŠPANSKO IN LATINSKO SLOVENSKI SLOVAR po ugodni ceni. tr 031/323-
275	10968
LOKAL PRODAMO
RADOVLJICA - poslovni prostor, na novo urejen, z dvema vhodoma, PR. 70 m2 + klet 31 m2,1. izg. 1990, v kleti je skladišče in savna, prodamo za 30 mio sit. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172,031 605-114, vwvw.mike-co.si
Trgovski lokal v Kranju v izmeri 94 m2, obnovljeno I. 1990, prodamo za 19 mio SIT, Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwvw.mike-co.si
PLANINA III - lokal, P, 35,5 m2, primeren za razne dejavnosti {pisarne, trgovina, frizerski salon...), I. izd. 1987, prodamo za 12,5 mio sit, Mike & Co., d.o.o., Blelweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwvw.mike-co.si
RADOVUlCA: 23,52 m2, 1. 1990, pritličje, primerno za trgovino ali mirno dejavnost, prevzem takoj, prodamo ali oddamo. Cena: 7.600.000.00 SIT ali 60.000,00 SIT/me-sec + stroški. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alp-dom.si
LESCE: Začenjamo z gradnjo poslovnih prostorov različnih velikosti za različne dejavnosti, trgovsko-poslovni center, frekventna lokacija, bližina Bleda in Radovljice. Za več informacij nas pokličite. ALPDOM d.d, Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si
MEDVODE, v 5 let starem objektu prodamo poslovni prostor, 39,23 m2, PR/1. nad., CK-plin, tel. priključek, PVC - okna, parkirni prostor, poslovni prostor je namenjen za ne živilsko dejavnost, prevzem po dogovoru. CENA: 14.200.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ: prodamo poslovni objekt, obnovljen I. 90, vel. 353 m2 v pritličju objekta, parcela 1.914 m2, cena = 50,0 mio SIT, K
3	KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
04	202 13 53, 051 320 700
KRANJ: poslovni prostor 45 m2 v pritličju, obnova 2000 leta, oddamo za 96.000,00 SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. 051 320 700
STRAŽIŠČE: poslovni prostor (trgovina) v izmeri 207 m2, na parceli 440 m2. obnovljeno leta 2001, cena = 70,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0.. Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53,051 320 700
LOKAL ODDAMO
Dnevno nočni lokal, opremljen. 320 m2 z lepo teraso v centru Kranja, parkirna mesta, oddam v najem ali prodam, tr 040/854-696	10802
Poslovni prostor v pritličju 102,5 m2 Kranj, Bleiweisova 16, oddam v najem, tr 041/677-256	loao?
Oddarri poslovni prostor 25 m2, na C. Staneta Žagarja, v bližini sodišča. Informacije na tr 20-11-842 ali 031//683-053
10891
Oddam urejeno skladišče v Šenčurju, tr 041/840-115	11045
ALBIS, d.0.0.
Sevska cesta 34, Kranj
Poslovanje in upravljanje
z nepremičninami

PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V INDUSTRIJSKO OBRTNI CON! KRANJ, MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV
Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898
Csl
Oddamo več pisarn v centru mesta in v nebotičniku, različnih velikosti, prevzem možen takoj, prostori primerni za različne dejavnosti. Mike &Co. d.o.o.. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172. 031 605-114, www.mike- co.sl
ŠKOFJA LOKA - Trata; v pritličju oddamo pisarno v industrijski coni (bivša carina), 34.57 m2. z močno elektriko, internetom, telefonom, sanitarijami, parkirno mesto. V najemnini so zajeti vsi stroški. CENA: 41.570,00 SIT/mesec. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremicnine.si
MOTORNA KOLESA
SCOOTER YAMAHA, I. 97. 13.000 km, 1. lastnik. Avtomehanika Lušina Franc s.p,, tr 04/502-2000. 041 /630-754 ioe39
Prodam TOMOS AVTOMATIK novi tip. tr 01/36-13-806	11047
OBLAČILA
ŠKORNJI MOTORISTIČNI, novi original BMV\/ št. 43. usnjeni + goratex, 29.000 SIT. tr 041/608-656	i0870
OTROŠKA OPREMA
v otroško komisijsko trgovino v Radovljici sprejemamo že oblačila za zimo. avtosede-že, prevljalne mize. posteljice in vozičke, tr 041/989-393	10235
Prodam GUGALNIC0SMUBY4V1 (gugal-nica. grad, tobogan, plezalna lestev), tr 041/934-138_10774
Prodam LUPINO za otroka do 20 kg. tr 041/322-400	10874
Kombiniran otroški VOZIČEK odlično ohranjen prodam za 5.000 SIT. tr 204-66-70 Kokrica	10902
Simbolično prodam OTROŠKI KOŠEK, in opremo, otroška posteljica in jogi. tr
031/719-706	10990
Ugodno prodam otroško kolo 14" in otroški traktor s prikolico, tr 031/506-083
11075
Ugodno prodam dobro ohranjen peskov-nik pikapolonico, tr 031 /506-083 mie
OSTALO
Oddamo prostor za prikolice in avtodome. tr 25-61-229	10841
Umetnik išče mladenko, ki bi se fotografirala. tr 031/209-241, 040/201-497 losee
PRIDELKI
Prodam sveže stisnjen MOŠT iz neškrop-Ijenih jabolk. Hočevar, Hraše 10, Smlednik,
tr 031/33-00-14, 031/486-236 10811
V okolici Radovljice prodam 1 ha silažne KORUZE, tr 031 /504-658	i0834
Prodam krmilni in jedilni KROMPIR ter jabolka in hnjške. ff 530-66-44 10837
Prodam FIŽOL češnjevec v zrnju. Voklo 13, tr 041/350-458_io84b
Prodam rdeči jedilni KROMPIR, tr 041/551-970, Šenčur	10862
Odlična jesenska JABOLKA celstar in gala ter HRUŠKE lahko dobite pri Mari^uti, Ča-dovlje 3, Golnik, tr 256-00-48 io864
Prodam kakovostno ČEBULO za ozimni-co. tr 51-35-810_10867
Prodam dobro domače ŽGANJE, tr 57-44-823_10869
Prodam krmilni KROMPIR. ® 252-10-87
10872
KOMPAS MTS
Kompas MTS, d.d. Pražakova 4, 1000 Ljubljana
zbira ponudbe za prodajo nepremičnin:
•	V 1. etaži Trgovsko gostinskega centra v Kranjski Gori, Slavka Černeta 33, poslovni prostor velikosti 82,35 m2 s pripadajočimi skupnimi prostori
•	Trgovsko-gostinsko-stanovanjski objekt s 308 m2 uporabnih površin s pripadajočim zemljiščem, ki se nahaja na mednarodnem mejnem prehodu Predel
Pisne ponudbe bomo sprejemali na sedežu družbe do 15. oktobra 2004.
Več informacij lahko dobite na sedežu družbe tel. št. 2344 126 in 2344 130, ogled je možen na podlagi predhodnega dogovora.


GORENJSKI GLAS • 32. STRAN
MALI OGLASI / info@g-glas.si
Petek, 17. september 2004
Prodam neškropljen bel in rdeč KROMPIR za ozimnico in krompir za krmo živali, lahko tudi dostavimo, tr 040/616-387
10389
Prodam KORUZO za silažo 0,4 ha. tr 252-32-73_iq9I8
Prodam naravno pridelan KROMPIR, tr 23-16-350	10923
Prodam 1,4 ha silažne koruze v bližini Brnika. tr 041 /55-66-37	10927
Prodam kakovostna jesenska JABOLKA In hruške viljamovke. tt 257-11-03, Prosen, Strahinj 10	10960
Na ekološki kmetiji prodamo KROMPIR in hruškovo žganje, tr 041/712-715 io962
Prodam JABOLKA, HRUSKE, KROMPIR in jabolčni kis. Matijovc, Jeglič, Podbrezje 192, tr 533-11-44	i0969
Prodam neškropljena jabolka za ozimnico in predelavo, tf 031 /244-865 10970
Prodam beli in rdeči jedilni KROMPIR, tt 250-50-65_10^
Prodam SLIVE. Zabukovje 2, tr 25-03-
214	10975
Prodam domače neškropljene SLIVE,
150 SIT/kg. tr 040/325-144	io978
Prodam jedilni KROMPIR, čebulo in fižol. n 259-13-55	10979
SILAZNO KORUZO 0,5 ha na Sorskem polju prodam, tr 040/758-524 io986
Prodam ČEBULO in jedilni krompir sorte dezire in karlingfort. tr 20-41-522 i0988
Prodam drobni KROMPIR 12 SIT/kg. Okolica Cerkelj tr 041 /242-375 10991
Na ekološki kmetiji dobite KROMPIR za ozimnico, tr 041/350-503	10999
Prodam krmilni in rdeči jedilni KROMPIR, tr 253-16-55, Olševek 3	11002
Prodam FEFERONE za vlaganje in krompir. tr 040/336-326	11054
Prodam sladki mošt Iz neškropljenih ja-bolk. tr 255-13-31_nose
Prodam KORUZO za silažo, tr 251-19-49
11071
Prodam jedilni krompir beli kenebek, desire, možna dostava, tr 031/411-904 11077
PODARIM
Podarim lepe mlade igrive MUCKE, tr 040/845-805_10^
Podarimo mlade KUŽKE. tr 25-21-499
10934
Podarim še uporaben RAZTEGLJIV KAVČ. tr 20-12-434	10947
Podarim mlade KUŽKE mešančke (nemški ovčar), tr 051/415-038, 51-85-599
11001
Podarim črno MUCKO STARO 3 MESECE. tr 23-12-398	11057
POSESTI
GOZD v dolini Završnice, 6 ha, prodam. Cena ugodna - 2.500.000 SIT. tr 031/715-355	10855
Prodam ZAZIDUlVO PARCELO 562 m2. vZmincu, asfalt in priključki do parcele. Okvirna cena 22.500 SIT/m2. tr 513-24-78
10893
CERKUE NA GORENJSKEM, okolica, zazidljive parcele od 500 m2 do 850 m2 na obrobju vasi in gozda, vse parcele so ravne s potokom. Cena 21.600 SIT/m2. tr 031/335-444, Agma, d.0.0., Izola, Drevored 1. maja 3, Izola	10936
KMETIJSKO ZEMUlŠČE ali staro hišo za nadomestno gradnjo kupim za gotovino, tr 031/451-822	10971
LESCE - okolica, travnik, mirna, ravna in sončna lokacija prodam, tr 031/727-035
11019
BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 12 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. CENA: 13,2 mio SIT. SVET RE d.0.0.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wviftw.svet-nepremicnine.si
PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, lahko tudi polovico, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. CENA; 15,7 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnlne.si
KOKRICA; 484 m2, sončna, komunalno opremljena parcela, pravokotne oblike. Severni del parcele je strm in se spusti proti potoku. J del parcele je raven in je ob ne preveč prometni cesti. CENA: 11.6 mio SIT. SVET RE d.0.0.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremic-nine.si
ŠKOFJA LOKA - Sv. Duh; 2500 m2, sončna parcela, prodamo po delih. CENA: 24.000,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si
KRANJ (Primskovo, ind. cona): stavbna parcela primerna za gradnjo poslovnih prostorov v izmeri 1.574 m2, cena = 60.000,00 SIT/m2, K3 KERNd.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
BLED: stavbno zemljišče 1.500 m2 za stan.hišo, nad regatnim centrom po 55.200,00 SIT/m2. K 3 KERN d.0.0.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
Šenčur: stavbno zemljišče 2.393 m2 v enem kosu po 24.000,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
Prebačevo - zazidljivo zemljišče 758 m2 za stan. hišo, cena = 28.800,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700
MEDVODE - Sora - prodamo zazidljivo parcelo, 1005 m2, cena 25 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiwelsova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, vAvw.mike-co.si
MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki. Cena: 24.000,00 SIT/m2, foto na www.alp-dom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si
MLAKA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, www.agent-kranj.si
ČIRČE, prodamo 371 m2 zazidljive parce-e, namenjena za gradnjo stanovanjske hiše, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 8.904.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, viww.agentkranj.si
RADOVUlCA - PODVIN, prodamo 2^509 m2 zazidljive parcele, možnost nakupa obeh, prevzem po dogovoru. CENA: 21.600,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ - ŠORUJEVO NASEUE, prodamo 1092 m2 zemljišča. 500 m2 zemljišča zazidljivega, ostalo je pomožno zemljišče, nahaja se v naselju vrstnih hiš in manjših blokov. komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 120 EUR/m2, 28.800,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22,
Kranj, te kranj.si
04-23-65-360, vww.agent-
PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2. AGENT KRANJ. Tavčarieva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, vww.agent-kranj.si
BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 12,723.600,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, w/Av.agentkranj.si
V NEPOSREDNI BLIŽINI KRANJ KUPIMO DO 2000 m2 PARCELO, RAVNO, SONČNO. NE V BLIŽINI VEČJIH INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV, ZA GRADNJO INDIVIDUALNE HIŠE. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agent-kranj.si
PRIREDITVE
KOKOTI VABIJO NA PIKNIK 25.9. V HO-TEMAŽAH. BOGAT SREČELOV, HRANA,
PIJAČA	10972
POSLOVNI STIKI
Nad 5.000.000 SIT uredimo hipotekami kredit, leasing v najkrajšem možnem času. tr 04/234-17-88, 031/352-156, 031/352-136 od pon-pet. od 9.-16. ure. Askat, d.0.0., Ljubljana, RP Kranj 10795
i
Kčfts uoodra kredtt? Golovin avtomiAlskt, ftlpotekarnl In stanovaniski do 15 let Po ueodRi obrestni meri, la zaitoslORB ter opoholence, tudi pod ittro 09. Možnost obremenitve dohodka do 50 % ter plačila dolpov, star kredit ni ovira. Po žalil pridemo tudi na dom.
TeL: 02/25-24-826, gsm 041/750-560,
041/331-991.
NUMERO UNO
Trgevtna z nwtorelnri vozili
KutoMcFlitttn «p tMa«I »00 UiAor
POZNANSTVA
30-letni fant z Gorenjskega želim spoznati preprosto in .pošteno dekle, ki bi prišla k meni na manjšo kmetijo, tr 041/879-118
11021
POMLADNI VETER - vabimo Gorenjke, dekleta in starejše, ki želijo spoznati novega moškega za resno zvezo ali za občasna srečanja, da pokličete tr 031/612-541 od 9. ure dalje, tudi ponoči, ali pišete SMS. Veseli boste - uspešni smo!	11028
POMLADNI VETER - Gorenjka, 33-letna prijazna mamica, želi spoznati primernega moškega za resno vezo. Gospodje prosimo pokličite « 090/54-24 ali 090/54-25 (186 SIT/min), od 9. ure dalje tudi ponoči. Vabljeni, veseli boste!	11029
Bodite uspešni pri iskanju pravega partnerja in pokličite Afrodito - ženitno posredovalnico. tr 59-61-245, ki prav za vas organizira ples v soboto, 18.9., v hotelu Transtu-rist Škofja Loka. Udeležba obvezna za vse neporočene!	11044
RAZNO PRODAM
DRVA metrska ali razžagana, možna dostava, prodam, tt 041/718-019 io578
LESTVE vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, tr 01/36-11-078	i0786
Prodam SKUTER Kimko, usnjeno sedežno garnituro, kajak, tt 041/364-504 io836
Ugodno prodam leseno kad in sod 500 in 400 I ter kupim telico simentalko 200 kg. ® 59-61-691	10865
Prodam PIŠTOLO za avtoličarstvo, 3-fazni elektromotor, gorsko kolo Rog na 18 prestav. tr 041 /909-429	10873
Prodam jabolka elstar, gala, mešana drva in pocinkano žico. tr 031/338-569 10880
CIRKULAR z motorjem in 2 hrastovi kadi za namakanje, prodam. Đ 01/832-31-19
10903
Prodam vrtno garnituro masivno, smrekovo, dve klopi z naslonom in mizo. ff
031/800-018	10904
Prodam cisterno za olje 2000 I. Hrastje 138, « 23-24-266	10926
Prodam DRVA. « 518-23-66
10932
Prodam brezova in bukova DRVA. tr
041/980-731_10939
Bukova DRVA prodam, ff 518-80-63, 041/446-510	10940
CISTERNE PLASTIČNE 1000 1 na paleti, čiste za kurilno olje ali vodo prodam, tr
041/320-701	10945
Prodam brezova DRVA. tr 041 /449-886
10958
Prodam sadike žive meje liguster - ugodno. tr 23-11-474	10961
Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, pisalni stroj Olypmpia. tr 041/315-609
_1099?
Prodam suhe BUTARE za kmečko peč. tr 51-85-517	11004
Prodam STRELNI DALJNOGLED SWA-ROVSKI 4x32 komplet z vso montažo, tr 531-86-64	11005
Prodam stare RADIOAPARATE, kuhinjski kot večji z okroglo mizo, poceni, tr 59-63-353	11008
Prodam 4 lepo ohranjene stebre gorenjskega kozolca, tr 031/241-254 iio34
Prodam suha bukova DRVA in hidravlično stiskalnico za sadje, tr 041/608-642
11073
RAČUNALNIŠTVO
Prodam 600 MHz RAČUNALNIK celeron z 15" monitorjem, tr 051/350-336 10996
STANOVANJE ODDAMO
KRANJSKA GORA - oddamo stanovanje za daljši čas (min. 1 leto), CK, KTV, parkirišče, vrt. tr 040/833-566	i0484
Oddam 1-sobno STANOVANJE v Tržiču, tr 041/709-566, 031/301-974 10859
Dvosobno stanovanje pri Vodovodnem stolpu oddam štirim študentom, cena 20.000 SIT/mes./os. tr 041/335-847
10905
PLANINA III - oddamo enosobno, 42 m2, delno opremljeno, mesečna najemnina 62.000 sit in stroški, enomesečna varščina, vseljivo 1.10.2004, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, v^wv\/.mike-co.si
KROPA: 36,32 m2, enosobno v 4. nadstropju, I. 1988, kuhinja, soba, kopalnica + wc, klet, opremljeno, takoj vseljivo, oddamo za 1 leto z možnostjo podaljšanja, 3-mesečno predplačilo. Cena: 30.000 SIT/mesec + stroški. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 16, vAvv/.aIpdom.si
BLED: Razgledna, 50 m2, dvosobno v stanovanjski hiši, starost 20 let, pritličje, lasten vhod, zelenica, dnevna soba, kuhinja, spalnica, kopalnica + wc, parkirno mesto, mirna okolica, opremljeno, za 1 leto z možnostjo podaljšanja, 3-mesečno predplačilo, takoj vseljivo. Cena: najem 55.000 SIT/mesec + stroški 25.000 SIT/mesec. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 16, vww.alpdom.si
Mojstrana 44 m2. opremljeno v novejšem bloku z balkonom, mirno turistično okolje, takoj vseljivo ugodno oddam, tr 041/513-
581	10973
Oddam ali prodam 1-sobno STANOVANJE. tr 031/549-008	10998
STANOVANJE KUPIMO
Kupim STANOVANJE v Kranju ali v Radov-Ijici brez posrednika, tr 204-24-21 10572
Več eno- in dvosobnih stanovanj v Kranju in stanovanje v Tržiču (Kovorska, Deteljica), za znanega kupca kupimo, Mike & Co,, d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mike-co.si
KRANJ; ZA ZNANE STRANKE KUPIMO STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI!!! SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - OKOLICA, KUPIMO VEČ STANOVANJ RAZLIČNIH VEUKOSTl, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj. tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si
KRANJ - ŠORUJEVO NASEUE. NUJNO KUPIMO 2S.S. + 1, ALI 3S.S.. BIVALNE POVRŠINE 60 m2 ALI VEČ, VSI PRIKUUČ-Kl. VSEUiVO PO DOGOVORU, ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. KUPIMO!! AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
STANOVANJE NAJAMEMO
Mlad par najame 1-sobno stanovanje v Kranju, tr 041/946-606	10929
V	Kranju najamem enosobno stanovanje. ©041/202-957	ii040
V	širši okolici Radovljice najamem 1-sobno stanovanje, tr 031/844-051 11059
STANOVANJSKA
OPREMA
Prodam okroglo MIZO - hrast, 6 stolov, rabljen štedilnik in pomivalni stroj, ff 23-31-119	10877
Prodam dva fotelja in posteljo z jogijem. tr 040/754-671	10882
Jedilno MIZO polkrožno 150 x 90 in 6 stolov prodam, cena 30.000 SIT. tr 041/525-799	11015
Ugodno prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO POHIŠTVO z vsemi aparati, tt
040/223-703_^
Poceni prodam zložljiv KAVČ 190x12, primeren za spanje za dve osebi, tr 041 /230-
489	11063
SPORT
Prodam GLISER Playa sport Milano 4,10 m z pocinkano prikolico in motoriem Mercu-ri. ® 041/677-865	i0894
Prodam SURF Afanatic manjši, malo rabljen, komplet, -ff 031 /376-269 10901
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7. K, ® 59-55-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis - DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU!
g-
• (S
S ^ «
b s
Siü
J ><
o o
r> M
a
se
^•Iftilk« 4 rm I
NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE
?o
s s.

ZIDARSKA dela nudimo, tr 041/570-957, Megamatrix, d.0.0., Staretova 39,
Kranj	9734
Pedikura, manikura, umetni nohti, klasična masaža, tr 041/814-457, IKN, d.0.0., Bašelj 27 d, Preddvor	99u
Izdelava podstrešnih stanovanj in predelnih sten po sistemu knauf, montaža strešnih oken Welux in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice, tr 51-86-055, 041/765-842, Mesec Damjan s.p., Jazbine 3, Poljane	9942
STROJNO
IZDELOVANJE estrihov
klemeiic, Pokof^ališka 10, Naklo
teL: 04/25 718-13
KlotnvfU' I UnUniiv s.f}.
PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, pohodne REŠETKE. GELD, d.o.o., J. Šmida 15, Jesenice, tr 04/580-60-26
10189
Montaža vodovodnih, ogrevalnih inštalacij, adaptacija kopalnic, kurilnic ter čiščenje bojierjev. Gregor Kozamernik s.p., Hraše 30a, Smlednik	10334
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava vseh vrst škarp, izkopi nasipi ter odvoz materiala na deponijo, ff 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic & Co. d.n.o., Jelovška 10, Kamnik losaa
ZIDARSKA IN FASADERSKA dela od temeljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje z vašim ali našim materialom. Delamo hitro in poceni! tr 041/561-838, Byty-qi Bene in ostali, d.n.o., Struževo 3a, Kranj
10449
Želite na novo pobarvati fasado in lesen napušč. Ugodno in hitro, tr 041/570-957. Megamatrix, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj
»0545
SPLOŠNA GRADBENA DELA zidanje, ometi, betonske in kamnite škarpe, fasade, polaganje tlakovcev. Gradbenik Oarri in ostali, d.n.o.. T. Dežmana 10, Kranj loses
STANOVANJA PRODAMO
Lesce, prodam novo večje 2.5-sobno stanovanje z garažo. Stanovanje se prodaja brez posrednika. Inf. na "ff 051/270-179
10758
Dvosobno. 53 m2, urejeno, Valjavčeva ul. tr 031/288-353	10775
JESENICE - 58 m2, dvosobno stanovanje na zelo lepi lokaciji. III. nad., balkon, klet, cena 9.8 mio SIT ali 41.000 EUR. tr
031/715-355	10854
Ljubljana Šiška, 3-sobno, 71,20 m2, v I. nadst., balkon, vpisana v ZK, 1. 79. cena 25.300.000 SIT «ff 041 /788-696, Agma -trgovina in posredništvo, d.0.0.. Drevored 1. maja 3, Izola	10919
Prodam 1-sobno stanovanje na Zlatem polju, obnovljeno. 35 m2. tr 031/379-
256	10942
® 04/231M00 /mnaK 041/323-823
DOM
. d.0.0.. Sutna 93. Zabnica
STROJNI ESTRIHI
POUGANJE PARKETA m PVC TUKOV
PLANINA I - garsonjera, 30 m2, XIII. nad., leto izgr. 1974, klimatizirano, prodamo za 10,9 mio sit. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031/605 - 114, www.mike-co.si
PLANINAMI-1-sobno. 42,40m2, II. nad., balkon, predelano v 1,5-sobno, leto izgr. 1987. prodamo za 13,5 mio sit. Mike&Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031/605-114, www.mike-co.si
KRANJ - Dražgoška, 1-sobno, 42.40 m2, VI. nad., balkona ni, skupna terasa, leto izgr. 1976. prodamo za 13.5 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031/605-114. www.mike-co.si
KRANJ - bližina sodišča. 2-sobno. 54.6 m2. III. nad., leto izgradnje 1964, prodamo za 16,9 mio sit. Mike&Co. d.o.o.. Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172, 031/605-114, wvwv.mike-co.si
ZLATO POLJE - 2-sobno z dvema kabinetoma. 74 m2, IV. nad. - mansarda, leto izgr. 1953, v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi, prodamo za 19,8 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031/605-114, wvwv.mike-co.si
ZLATO POLJE - 2-sobno stanovanje, P. 46,11 m2. leto izgr. 1964, delno obnovljeno. prodamo za 14,2 mio sit, Mike&Co. d.0.0., Bleiweisova 6, 20-26-172, 031/605-114, www.mike-co.si
PLANINA - 2-sobno stanovanje z dvema kabinetoma, 100,5 m2, VI. nad., 2x balkon. L izgr. 1984, prodamo za 22 mio sit. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031/605-114, www.mike-co.si
RADOVUlCA: 77 m2. Prešernova ul., I. 1991. 3-sobno v 2. nadstropju, bivalna kuhinja, 3 spalnice, kopalnica, wc, balkon, klet, vsi priključki, mirna okolica, vseljivo novembra. Cena: 25.000.000.00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04/537 45 16, ww,w.alpdom.si
RADOVUlCA: 78.28 m2 in 79.25 m2. dve večji 2,5-sobno, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica. wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04. Cena v septembru/m2; 373.489 SIT, virtualni ogled na www.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si
ZASIP: 91,04 m2 3-sobno v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki. I. '04. naša novogradnja, vselitev takoj, mirna okolica. Cena: 25.952.773,00 SIT, foto in tlorisi na wvwv.alpdom.si. ALPDOM d.d., Cankarjeva •
1,	Radovljica, 04 537 45 15, www.alp-dom.si
BLED - Mlino: cca. 105 m2, v obnovi - 4. gradb. faza, pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna izdelava dveh 2-sobnih stanovanj, inštalacije v objektu, v neposredni bližini jezera. Cena: 29.500.000,00 SIT, foto na www.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, v^ww.alp-dom.si
RADOVUlCA: 105,36 m2 in 105,91 m2, dve 3,5-sobni v 3. nadstr./mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bivalna mansarda, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04. Cena v septem-bru/m2: 373.489 SIT, foto in tlorisi na wvwv.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, vwvw.alp-dom.si
ŠKOFJA LOKA - center; dvosobno, 54 m2, 1. nadstropje I. 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 14 mio SIT. SVET RE d.0.0.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Planina III; 88,10 m2, nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno trisobno stanovanje z garderobno sobo. 4. nadstropje, staro 16 let, takoj vseljivo, opremljeno. CENA: 22,5 mlo SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvww.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Planina I; 2+2-sobno stanovanje, .1976, 92 m2, dva balkona, KTV, tel., vse-jivo po dogovoru. CENA: 20,5 mio SIT. SVET RE d.0.0.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. 031/374 745, www.svet-nepremic-nine.si
*
KRANJ - Šorlijevo naselje; 51,53 m2, I. 1970, dvosobno stanovanje v stolpnici, 4. nadstr.. SZ lega, balkon, dvigalo, urejeno ZK stanje. Stanovanje je potrebno obnove. CENA: 17 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremicnine.si
ŠKOFJA LOKA-Podlubnik; garsonjera. 18 m2, 1. 1979, 13. nadstropje, opremljena, takoj vseljiva, ZK. CENA: 6,7 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
BEGUNJE NA GORENJSKEM - Poljče; 52 m2, leta 2000 obnovljeno enoinpolsoth no stanovanje. CK, brez balkona. J^binet, ZK. CENA: 9 mio SIT. SVET RE d.0.0.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
TRŽIČ - Deteljica; trisobno stanovanje, 79,88 m2, I. 1975, nizek blok, urejeno in adaptirano, vredno ogleda. CENA: 19,2 mio SIT SVET RE d.0.0., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremicnine.si
Škofja Loka - Frankovo naselje prodamo 2^ sobno stanovanje 58 m2, 4.nad. nizek blok, 1.1985 ck, vsi priključki, lepo ohranjeno. Cena 15.5 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. 04/50-60-300, 041/647 547
Škofja Loka Groharjevo naselje - prodamo 2-sobno stanovanje 58 m2 prvo nadstr. obnovljeno zgrajeno leta 1965 lastna ck na plin. Cena 20 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. 04/50 60 300, 041 /647 547
BLED: V 11. nadstropju prodamo trisobno stanovanje v izmeri 80 m2+10 m2 kabinet, starost 16 let. Balkon na sončno stran. CENA: 26.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce, d.0.0., Begunjska c. 2, Lesce. tel: 041/436-544, vwww.kr-nepremic-nine.si
BLED: V I. nadstropju prodamo dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 55 m2, starost 35 let. CENA: 17.500.000 SIT K.R. NE PREMIČNINE. Lesce d.o.o.. Begunjska c.
2,	Lesce, tel: 041/436-544, www.kr-nepremicnine.si
BLED: V nadpritličju prodamo urejeno enosobno stanovanje v izmeri 32,4 m2, nova oprema, vseljivo, starost 25 let. CENA: 12.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0.. Begunjska c. 2, Lesce. tel: 041/436-544. www.kr-nepremic-nine.sl
BLED: V nadpritličju alpskega bloka prodamo dvosobno stanovanje, 53 m2. balkon na travnik, možen odkup garaže. CENA: 18.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, wvwv.kr-nepremicnine.si
BLED: Na mirni lokaciji prodamo enosobno stanovanje, 44 m2, 1. nadstropje, parkirišče. CENA: 16.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., Begunjska c. 2. Lesce, tel: 041/436-544, vwvw.kr-nepremicnine.si
AGENT KRANJ, d.0.0., Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon in parkirišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer: - garsonjera v kleti, 31,26 m2, CENA: 12.588.720,00 SIT (52.453,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju, 38,02 m2, CENA: 15.103.200,00 SIT {62.930,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju. 38.83 m2, CENA: 15.403.200.00 SIT (64.180.00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju, 39,24 m2. CENA: 15.556.800,00 SIT (64.820,00 EUR) -2S.S.+1 v mansardi, 77,26 m2, CENA: 25.063.200,00 SIT (104.430,00 EUR) -2S.S.+1 v mansardi 62,49 m2, CENA: 21.206.400,00 SIT (88.360,00 EUR) ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cene že vključujejo D.D.V.(8,5%). AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vwvw.agentkranj.si
ATWJ stMMiatsha zainia. Z3J.
ZE Ljubljana. Vojkova 63, Ljubljana
_ 01/530 92 90, 041/329 179
JXLii)	www.sz-atrij.si
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
NAKUP, PRODAJA, NAJEM. CENITVE_
BLED okolica - samostojna razgibana hiša I. 2000 ok. 250 m2, parcela 350 m2, možnost dvodružinske. Cena 51.600.000 SIT.
KRANJ DRULOVKA - vrstna hiša ok. 160 m2. parcela 144 m2. I. 1991, dve kopalnici. Cena 40.300.000 SIT.
RADOVUlCA - hiša dvojček ok. 280 m2 K + P + VP + medetažna, parcela 573 m2, lepo vzdrževana, vsi priključki. Cena 42.000.000 SIT.
KRANJ - OKOLICA, NUJNO KUPIMO VEČ GARSONJER RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE. NUJNO!! AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wviAfV.agentkranj.si
TRŽIČ - CENTER, prodamo lepo garsonjero v staromeščanski hiši, 25,26 m2, 1. nadstropje/3, obnovljena leta 1997, brez balkona, CK - olje, vsi priključki, kuhinja ločena z drsnimi vrati, vpisano v Z.K., vseljivo takoj. CENA: 7.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-
23-65-360, wvw.agentkranj.si
■ ' '
BLED - ALPSKA C., prodamo opremljeno enosobno stanovanje, dobra razporeditev, 32,45 m2. PR/4. nad., staro 24 let, vsi priključki, CK, bližina jezera, vseljivo takoj. CENA: 12.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agentkranj.si
KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo enosobno stanovanje v 6. nadstropju/8. 42 m2, staro 18 let, kuhinja, CK, vsi priključki, vseljivo takoj. CENA: 13.900.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ - PLANINA 1. prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,80 m2, 5. nad./13. balkon, staro 30 let, kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tet. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si
domplan
dnjžba za inženiring, nepmmiönine, urbanizem in energetiko» d.d. kranj, bleiweisova 14
M.S 041/647-433
20 68 700
STANOVANJE PRODAMO
•	Kranj. Zlato polje: dvosobno: pritličje; izmere 41.5 m2; starost 45 let; cena 14 mio SIT;
•	Tržič . starejše 1 S. 1. nadstr.. 32 m2. staro 100 let, v celoti obnovljeno 2004, opremljeno, cena 7.4 mio;
•	Kranj. Planina 111; garsonjera; I. nads., nizek ob-jrkt; izmere 34 m2; starost 18 let; cena 11,5 mio SIT.
STANOVANJE ODDAMO V NAJEM
•	Planina II., Rudija Papeža, novogradnja, 2x2-sobno; pritličje; izmere 60,73 m2 in 65,20 m2; leto izgradnje 2004; neopremljena; mesečna najemnina 80.000,00 SIT + stroški.
HIŠE • PRODAMO
•	bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT
•	bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13 x 9 m2, na parceli 685 m2, stara 10 let, 74.6 mio SIT;
•	bližina Šenčurja, energijsko varčna hiša, tlorisa 2 X 70 m2. na parceli 360 m2. novogradnja, cena 39,5 mio SIT;
•	vas Leše nad Tržičem, pritlična hiša, tlorisa 116 m2, na parceli 200 m2. starost več kot 50 let, cena 7,5 mio SIT;
•	Kranj, center mesta, enonadstropna. tlorisa 11 X 8 m. obnovljena leta 1969, parcela 100 m2. starost 100 let. cena 23 mio SIT;
•	Kranj, Čirče; visokopritlična; bivalne površine 2 X 90 m2; na parceli 490 m2; leto izgradnje 1977; lepo vzdrževana; cena 43 mio SIT
TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS - PRODAMO
•	Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi - gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 10.847 m2; (v celoti zazidljiva, možnost dodatne izgradnje), starost izgradnje od leta 1975 dalje postopoma, cena 87 mio. SIT; POČITNIŠKI OBJEKT • PRODAMO
•	v Bohinjski Bistrici; 1 nadstropni s 27 ležišči, svojo kuhinjo: tlorisa 129 m2; na parceli velikosti 1478 m2; starost objekta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smučišča Kobla; cena 54 mio SIT
POSLOVNI PROSTOR • PRODAMO
•	Kranj, Planina lil., v trgovskem centru Spar. 1. nadstropje, 147,30 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 31 mio SIT;
•	Kranj, blizu avtobusne postaje za gostinstvo ali trgovino, izmere 214 m2, terasa 297 m2, starost 38 let. cena 63,5 mio SIT
•	Kranjska Gora. IV. gradb. faza, pritličje, izmere 136 m2, star 14 let, 27 mio SIT;
•	bližina Kranja (5 min.), gostinski lokal v obratovanju, velikosti 240 m2. na parceli 520 m2. zgrajen leta 1991, obnovljen v letu 2003, oprema po dogovoru, cena 40 mio SIT;
POSLOVNI PROSTOR - ODDAMO V NAJEM:
•	Kranj, v bližini avtobusne postaje, izmere 102 m2, pritličje, primeren za trgovino ali pisarne, starost 26 let, mesečna najemnina 295.000 SIT + stroški;
KIOSK • ZA OKREPČEVALNICO - PRODAMO
•	Kranj - Zlato polje, na parceli velikosti 90 m2, opremljeno za hitro hrano, kavo in brezalkoholne pijače, starost 12 let. cena 9 mio SIT; (je v obratovanju).
SKLADIŠČNI PROSTORI - PROIZVODNE HALE - PRODAMO
•	m2; starost: postopna gradnja in obnove od leta 1958 dalje (možnost prodaje tudi dvema kupcema), cena 1.298.250.000,00 SIT;
POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO:
•	Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2, na parceli 1010 m2. leto prenove 1962,120 mio SIT
POSLOVNI PROSTOR: • ODDAMO V NAJEM
•	Kranju. Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2,116.500 SIT mesečno;
•	v bližini ceste Kranj • Škofja Loka, 2 poslovna prostora, velikosti 150 in 60 m2, starost 3 eta, za pisarne ali trgovino, cena za pisarno 1.430 SIT/m2, za trgovino 1.900 SlT/m2 + stroški;
PARCEU« - PRODAMO
•	Kranjska Gora - Podkoren, v izmeri 2500 m2. cena 14,500 SlT/m2;
•	Tupaliče pri Preddvoru; izmere 1.200 m2; voda in elektrika na parceli; cena 20.300,00 SlT/m2,
•	Podreča, v izmeri 1900 m2, cena 19.000 SIT m2, možna delitev na cca 3 x 630 m2, cena 21.500 SlT/m2;
•	Kranj Primskovo; izmere 4.500 m2: za rekreacijski center; cena 14.500,00 SlT/m2:

Petek, 17. septembra 2004
MALI OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 33. STRAN
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje v prvem nadstropju/4, 52,17 m2, staro 40 let, zastekljen balkon, CK - plin lastna, vsi priključki, kuhinja z belo teh., vpisano v Z.K., vseljivo po dogovoru. CENA: 17.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, wvw/.agentkranj.sl
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje v pritličju, 52,12 m2, staro 40 let, v celoti adaptirano I. 2003, balkon. CK - plin lastna, vsi priključki, vpisano v Z.K., vseljivo po dogovoru. CENA: 17.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wwftv.agentkranj.si
NUJNO KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE S KABINETOM ALI DVOSOBNO STANOVANJE V KRANJU, OBVEZNO PRITLIČJE. VSI PRIKUUČKI, VSEUlVO PO DOGOVORU, MOŽNA MENJAVA ZA MANJŠE STANOVANJE, KUPIMO ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. CENA: cca. 13.500.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
ČIRČE, prodamo delno opremljeno dvosobno stanovanje. 61,83 m2, 1. nad./2, NOVO, terasa, CK - plin. vsi priključki, 2* pokrit parkirni prostor, vseljivo takoj. CENA: 22.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ - KOROŠKA C., prodamo štiri sobno stanovanje v hiši, 1. etaža + ena soba v mansardi, 95,38 m2, staro 50 let, lepo vzdrževano, terasa, brez CK. vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ - ŽUPANČIČEVA, prodamo trisobno stanovanje v fazi adaptacije, stanovanje bo izdelano na ključ, 75.96 m2, mansar-da/2, brez balkon, CK - lastna na plin, vsi priključki, prevzem takoj. CENA: 23.000.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.sl
KRANJ - CENTER, prodamo trisobno stanovanje z neizdelano mansardo, 110 m2. staro 200 let, 1. nad, gang, brez priključkov. vseljivo po dogovoru. CENA: 19.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
TRŽIČ - DETELJICA, prodamo lepo trisobno stanovanje s kabinetom. 79.88 m2. 1. nad./5. staro 28 let, lega S-J, balkon, CK-olje, vsi priključki, kuhinja brez bele teh., deloma adaptiran, stanovanje je svetlo in vzdrževano, vseljivo po dogovoru. CENA: 19.200.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, ViAATw.agentkranj.si
KRANJ - PLANINA III. prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 m2, 6. nadstropje/7., staro 18 let, vsi priključki, balkon, vseljivo po dogovoru, CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj, nepremičnine,net
KRANJ: NOVOGRADNJA - na Primskovem bo v letu marcu 2005 zgrajeno 8 stan. enot v hiši z dvema vhodoma, od tega še v prodaji 4 enote: 1 enota -1 SS v 1. nad. 47,85 m2za 18,7 mio SIT. 2 enoti - 3 SS z atrijem 86,75 m2 za 31.6 mio SIT. 1 enota - 2 SS s teraso v 1. nad. in garderobi v mansardi 72,10 m2 za 26,30 mlo SIT, v ceni je vključen DDV 8.5 %. lastna CK na olje in parkirno mesto pred hišo. last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. 051 320 700
KRANJ, Planina I: 1 G 30,5 m2 v 2. nad., nizek blok, ločena kuhinja, zamenjana okna, letnik 1975, cena = 10,0 mio SIT, K
3	KERN d.o.o'., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
04	202 13 53, 051 320 700
KRANJ, center: 1 SS 41,52 m2 v 2. nadstropju, obnova 1990, cena = 8,0 mlo SIT, K 3 KERN d.O.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, center: 2 SS 66,25 m2 v 2. nadstropju, letnik 1961, cena = 15,1 mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel, 202 13 53, 051 320 700
KRANJ. Planina 111: 1 SS 42,0 m2 v 6. nad.. letnik 1985, cena = 13,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
4
GORENJA VAS prodam 3-sobno stanovanje, 72 m2, 11./IV nads., dva balkona. 'S
041/682-741	10944
Duplje - trisobno 82 m2 v nizkem pritličju hiše, atrij, garaža, CK. izdelano 2003, vseljivo, cena 27.000.000 SIT. Đ 041/645-
153	11036
Prodamo 1-sobno STANOVANJE v Škofji Loki na Tavčarjevi, novo. 35 m2, 1. nadst. od štirih, 15.000.000 SIT z balkonom, klet. ff 01/436-01-21 ali 041/638-048 ii089
TURISTIČNE STORITVE
želite preživeti vikend v Novigradu za 6.000 SIT/dan (25 EUR), ff 031/835-
756	10876
VOZILA DELI
Prodam nove TEPIHE za Renault 5. tr 231-22-59,041/274-402	loi
iirj
Prodam strešni PRTLJAŽNIK za berlingo ali partner, it 041/640-387	10921
JEKLENA PLATIŠČA, 14 col in PRTUAŽ-NIK ZA OPEL VECTRA, prodam. V 031/678-828	10952
PLATIŠČA ZA RENAULT SCENIC ET 43. 15 col, kupim, tr 03l1>'678-828 10053
VOZILO KUPIM
Kupim poškodovano vozilo lahko tudi to-talka. Prepis in odvoz na moje stroške, tr 031/629-504	995;
Kupim lepo ohranjen OPEL AGILA star do 5 let. V 23-26-594, 040/983-571 10918
Kupim RENAULT, CLIO, TWINGO, FIAT PUNTO ali PEUGEOT 206, sem resen kupec. 040/392-603	ii04i
VOZILA
ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 94 dalje, plačilo v GOTOVINI. Uredimo prenos lastništva. Adriaavto, d.0.0., Partizanska 1, Škof-ja Loka (bivša vojašnica), tr 51-34-148, 041/632-577, adria.avto@siol.net. Vi/ww.raziskovalec.com/adriaavto 7573
Odkup, prodaja, prepis, rabljenih vozi Gotovinska plačila, tr 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358. Avto Kranj. Savska c. 34, Kranj	10490
Bratov Praprolnik 1Ü, 4202 Noklo Tci -Tax' 04/257-<}052
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH " 8LAŽILCEV «AA^

g^OHROEi
Prodam RENAULT TV\/1NG0 1.2, 1.97, 83,000 km, 1, lastnica, tr 23-43-100
10766
Prodam RENAULT LAGUNO 1,9 DCi, I. 02, 41.000 km, kompletna oprema, 1. lastnik. TP 23-43-100	10767
RENAULT TWINGO 11.2, 16V, I. 01, 1. lastnik, HYUNDAI LANTRA WAGON 1.8,GLS, I. 96. FIAT PUNTO 75 SX, I. 98, 1, lastnik, servisna knjiga, NISSAN SUNNY 1.6 SLX. I. 93. 1. lastnik. Avtomehanika Lu-šina Franc s.p., tr 04-502-20-00,
041/630-754	i0838
VOLVO S 40 1.8, limuzina. I. 98. 1. lastnik. vsa oprema (klima, alarm, usnje, ABS, DSA). «041/647-988	10842
FORD ESCORT 1.6, 16V CLX, 90 KM. I. 99, rdeče barve. CZ. ® 040/327-565
10845
ŠKODA FABIA CLASSIC, 1,4 MPI, I. 2002. rdeča barva, 6.000 km, 2xair-bag, servo volan, lepo ohranjen, možen kredit do 5 let na položnice, tel.: 04/20-13-510, 041/629-418
ŠKODA SUPERB 1.9 TDI/130 KM. oprema comfort, I. 2002, 1. lastnik. 67.000 km. 4xair-bag. avtomatska klima, abs, el. dvig stekel, biserna črna barva, senzorji za parkiranje, možen kredit do 5 let na položnice, tel.: 04/20-13-510, 041/629-418
ŠKODA FELICIA 1,3 LXI, I. 1996, 60.000 km. 1. lastnik, rdeče barve, možen kredit do 5 let na položnice, tel. 04/20-13-510, 041/629-418
YAMAHA TDM 900. I. 2002, črne barve, 14.000 km, 1. lastnik, servisna knjižica, možna menjava staro za staro aH kredit do 5
let na položnice, te 041/629-418
04/20-13-510.
VARSTVO
Iščemo varuško na domu za eno leto starega otroka. IT 041 /681-510 ali 040/681 -
510	10922
YAMAHA YP 250 A, 1. 1999, črne barve, 10.000 km, 1. lastnik, ABS zavore, možen kredit do 5 let na položnice,-tel.: 04/20-13-510, 041/629-418
YAMAHA XVS 650 A, CLASSIC, I. 2001, 21.000 km, lepo ohranjen, dodatna oprema: torbe, naslon, dodatne luči, zaščitne cevi, možen kredit do 5 let na položnice, tel. 04/20-13-510, 041/629-418
KAWASAKI ER 500 A, I. 1999, 19.000 km, barva vijola, možen kredit do 5 let na položnice, tel. 04/20-13-510, 041/629-418
PIAGGO NRG 50,1. 1998, 9.000 km. barva srebrno zelena, možen kredit na položnice, tel.: 04/20-13-510
LAGUNA BREAK 2.0 RXE, L 1996; LAGUNA RXE 1,6 16V L. 1998; DAEWOO TICO, L. 1996;MEGANE SEDANE 1,9 dCi 003; AX 1.0, L. 1997; LAGUNA GRAND-TOUR 1,9 DCI, L 2003; SCENIC 1,6 16V, L 1999; TWINGO 1,2 OCEAN L 2004; CUO 1,4 RT, L. 1999 ; CLIO 1,2 16V , L 2002 ; CLIO RT 1,4, L. 2000; FIAT BRAVO 1,2 16V , L 1999; FIAT UNO 1.0, L 1997; FIAT PUNTO SX 1,2, L 2002; CLIO 1.2 RT, L. 2000; POLO 1.0 3V, L. 1998; Vozila so servisirana, garancija na tehnično brezhibnost. Dodatne informacije po tel. 04/281 57 12, 281 57 11, prodaja vozil PREŠA, d.o,o., Cerklje na Gorenjskem.
CITROEN AX SPOT 1.0, L. 97, cena 370.000 sit, DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6, L. 98, cena 820.000 sit. SUZUKI BA-LENO WAGON 1.6 GLX, L 98. cena 1.040.000 sit. FIAT PUNTO 55 S. L 1998. cena 650.000 sit, OPEL ASTRA 1.6 SWING, L. 95, cena 570.000 sit, FORD ESCORT 1.6 CLXi, L 1991, cena 220.000 sit, VW GOLF 3 CL RABIT, L 1996, cena 870.000 sit. FIAT BRAVA 100 16V. L. 1999. KLIMA, cena 1.300.000 sit. FIAT PUNTO SOLE 55 S, 3V, L. 1999, cena 730.000 sit, RENAULT MEGANE 1.6e 5V. L. 98. KLIMA. CENA 970.000 sit. RENAULT 5 CAMPUS. L 93. CENA 85.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
RENAULT MEGANE 1.4 RXE, L. 2000, temno srebrne barve, ABS, klima, 4xair-bag, el. paket, servo, potovalni rač., radio, cena 1.820.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pn Kranju, tel. 04/275-93-93_
HYUNDAI ELANTRA 2.0 GLS, L. 2000, 40000 km, srebrna barva, avt. klima. ABS, 4xairbag, ESP, alarm, DCZ. 4x el. stekla, cena 1.700,000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
VW GOLF 4 1.4 16V, 3V L. 2000, srebrne barve, klima, ABS, radio, el. paket, 2xAIR-BAG, CZ, 1. lastnik, SK, cena 1,830.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
HYUNDAI PONY 1.5 LSI, L. 94, bele barve, lepo ohranjen, 93,000 km, servisna knjiga, veljavna nalepka do 01/2005... tel. 041/256-910
POLO 1.6, clasic, I. 98. 1. reg. 99, 82.000 km, bela barva. 2x air bag, servo volan. CZ, 1. lastnik, lepo ohranjen, cena 880.000 SIT. tr 041 /406-467 10053
FIAT PUNTO 55 S. 1. 95, moder, reg. 12/04, 460.000 SIT. tP 040/20-80-18
10875
Prodam FORD MONDEO 1. 98, 1.9 TD, bele barve, klima, servo, ABS, CENA PO DOGOVORU, tr 041 /585-985 10895
Prodam GOLF III TDi z vso opremo, tr 041/729-702,031/823-337	10915
Prodam SUZUKI grand vitara I. 00, 16V, 4x4 ohranjen, MEGANE alize 98. IT 031/444-233	10917
Prodam R CLIO billabong, I. 03. odlično ohranjen, cena po dogovoru, tr 204-17-17
10931
ŠKODA OCTAVIA 1.8 20V. I. 97. registriran do 7/05, metalno rdeče barve, redno servisiran, klima, DZ. alarm, računalnik in druga oprema, cena po dogovoru, tr 041/965-224	10933
Prodam MEGANE 1,4. 16 V 99/11, air bag, klima. ABS, CZ. rdeče barve, 30.000 km. tr 031/77-55-83	10937
AUDI A4 1.8. I. 96, l.reg. 4/97, z vso opremo, servisna knjiga, ohranjen. 1.650.000 SIT. tr 031/670-659 i0948
Prodam CITROEN ZX 1.8. 1. 95/9 s kli-mo, tr 040/640-856	10949
Prodam GOLF III, I. 94, vsa oprema, kli-
ma, lepo ohranjen, 2. 041/729-702
astnica. tr
10959
Prodam Z 101, 1. 80, zelo dobro ohranjena, prevoženih 48.000 km. SUZUKI MA-RUTI 1.94, tr 051/229-081	i0964
FORD 1.6 16V, I. 93 in fiesto 1.3. I. 93.
® 041/460-951	10965
*
Prodam enoprostorca galaxy 1.9 ZDI 115 KM, vsa oprema, 7 sedežev, tr 031/647-
975	10966
Prodam GOLF I. 82, za 50.000 SIT, dobro ohranjen. ® 512-65-40	io967
Prodam SEAT CORDOBA GLX 1.6,1. 94. tP 041/318-357, 041/759-006 i0983
FIAT PUNTO 55 S 1. 94/95, reg. 9/05, rdeče barve, odlično ohranjen, cena 440.000 SIT. tt 041/366-664 po 15. uri
10993
R CLIO 1,5 DCi billabong, I. 03. tr 031/679-191	11003
Prodam PEUGEOT 206, 1. 98. 59.000 km, el. oprema, odlično ohranjen, cena 1.020.000 SIT. -B 041/725-225 11039
MEGAN 1.6 RN. I. 96/97, 118,000 km. 2. lastnik, dobro ohranjen. TP 041/733-
427	11050
SEAT TOLEDO 1.9 dieser, I, 96, 80.000 km, servisna, prodam. Kredit na položnice, ff 041/543-876	11052
Prodam R CUO I. 98, bordo rdeče barve, 5 vrat, DCZ, air bag, cena 930.000 SIT. tr
041/350-508	11070
ZAPOSLIMO
Redno zaposlimo zastopnike in vodje skupin za terensko prodajo artiklov s področja osebne nege. ff 040/666-345, 041 /793-367, Sinkopa, d.0.0., Žirovnica 87. Žirovnica	9779
Zaposlimo izkušenega SLIKOPLESKARJA ali FASADERJA. ® 041/570-957. Mega-matrix, d.o'.o., Staretova ul. 39, Kranj 10249
Če potrebujete redno zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo (ni prodaja), vas vabimo. da pokličete na ® 041/604-413 ali 04/595-79-95. MKZ Slovenska c. 29, Ljubljana	10252
Zaposlimo kuharja ali kuharico in natakarico za delo v gostilni Prajerca, Spodnji trg 4, Škofja Loka. Nedelje in prazniki prosto. Inf. osebno ali na © 041 /735-909 i0407
Zaposlimo PRODAJALCE za direktno prodajo na terenu. Redna zaposlitev, OD od 120.000 SIT dalje, -ff 070/786-875, Fantom international, d.o,o., M. Grevenbroich 13, Celje	10453
Redno ali honorarno zaposlimo dekle za delo v šanku, tr 041/77-26-75, M S J., d.0.0.. Kranj, L, Hrovata 4b, Kranj ioo?5
Zaposlimo MIZARJA za montažo oken. tr 25-26-111, Boštic Janez s.p,, Zg. Brnik 17. Cerklje	10553
Družba Habjan transport, d,o.o,, razpisuje prosto delovno mesto voznice ali voznika, lahko tudi pripravnika v domačem in mednarodnem prometu z vozniškim dovoljenjem B, C, E kategorije. Pisne ponudbe z dokazili sprejemamo na naslov: Habjan transport, d.o,o.. Zminec 78, 4220 Škofja Loka
10589
Ste vodja ali organizator na področju neposredne prodaje in iščete boljše pogoje dela zase in za svoje zastopnike? Pokličite 041/617-132, Jancomm, d.o.o., Retnje 54, Križe	loeee
V mizarski delavnici zaposlimo MIZARJA in mlajšega delavca za priučitev. Smolej, d.o.o., Kovor. Pod gozdom 30. Tržič, tr 59-58-802,041/619-302	10695
Zaposlimo kreativnega in inovativnega frizerja oz. frizerko z vsaj 2 leti delovnih izkušenj za samostojno delo v frizerskem salonu B.l. Estetic v Kranju, Kidričeva c. 47. tr
202-35-33_10717
Zaposlimo AVTOLIČARJA, tr 031/302-405, 031/506-799, Brelih, d.0.0.. Suha 29, Škofja Loka	io7?4
Zaposlimo KV KUHARJA za nedoločen čas. Slavkov dom, Golo brdo 8, Medvode, tr 01/36-11-242	10773
Zaposlim SLIKOPLESKARJA in delavca za pomoč pri slikopleskarskih delih, tr 041/452-940. Alojz Čibej s.p., Blegoška 24. Gorenja vas	10816
VOZNIKA C ali C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo, tr 041/614-722, Vrba, d.0.0., Struževo 4. Kranj	10819
Simpatično dekle za delo v strežbi zaposlimo, sobota, nedelja prosto. Kavni kotiček Čuk, Kidričeva 47, Kranj	io846
MrrOKŠkDtVK
Janez Kadivec, s.p., Pipanova c. 46 4208 ŠENČUR
ZAPOSLIMO
AVTOMEHANIKA
Z dokončano šolo za avtomehanike in izkušnjami.
Sprejemamo pisne vloge na gornji naslov.
Zaposlimo ŠIVILJO z delovnimi izkušnjami. tr 031/887-484, Zupane Janja s.p.. Na vasi 24. Šenčur	10897
Honorarno zaposlimo FRIZERKO in osebo z znanjem knifanja, zaželeno, da je to ista oseba, tr 031/444-868. 031/302-367, Fiji, d.0.0., Grintovška 34, Kranj 10910
Picerija Silvester, Čirče 39, Kranj, išče natakarico za delo v strežbi, tr 040/307-404
10924
Redno aH honorarno zaposlim dekle ter kuharja v dnevnem lokalu, tr 041/570-937. Bojan Brišnik s.p.. Klane 38. Komenda	10956
Zg. Bitnje 1, 4209 Žabnica - Kranj
Zaposlimo: ELEKTRIKAR - ELEKTRONIK AVTOMEHANIK
9KWICHER
Zaposlimo VOZNIKA kamiona. Začetek dela v oktobru. Pogoji: C in E kategorija, IV. stopnja izobrazbe, vsaj 2 leti delovnih izkušenj v mednarodnem transportu, tr
041/484-041, Štempihar Slavko s.p., Vrtna pot 1, Voglje, Šenčur	11026
Zaposlim prodajalno referentko, lahko tudi mlajšo upokojenko, stimulativna plača, možnost napredovanja, tr 031 /330-586 ali 031/334-776. Espri posredništvo, Monika Avguštin s.p.. Selo 18. Žirovnica	11027
Zaposlim več ELEKTROINŠTALATERJEV za montažna dela na terenu ali sprejmem kooperante, n 031/643-420. Elektro Primožič elektroinstalacije. d.0.0., Trebija 52, Gorenja vas	11032
Zaposlim NATAKARICO. KUHARJA - Pl-COPEKA in ŠOFERJA za razvoz hrane. Nastop službe možen takoj. Đ 041 /390-331, Picerija Dare, Vodopivčeva 18, Kranj 11035
Krokar d.0.0., Struževo 66, Kranj
Za nedoločen čas po predhodno opravljeni poskusni dobi TAKOJ zaposlimo pomočnika skladiščnika iz Kranja ali okolice.
Prijave pošljite na naslov: Krokar, d.0.0., p.p. 19, 4001 Kranj.
I judska ( iiiuT/a Skf»rj2i I oka
INidhibiiik hi 4220 Škofja l.oka
ii\.: 04/506 13 00 las: 04/512 OK HH
H^^M.Iu-skofjaloka.si
Srednješolski programi poklicnega, strokovnega in poklicno lehnii^kega izobraževanja za poklice:
VZGOJITELJ/ICA PREDŠOLSKIH OTROK
EKONOMSKI TEHNIK (4 leta ali 2 leti - PTI)
PRODAJALEC
BOLNIČAR. NEGOVALEC
ADMINISTRATOR
Vpisni pogoj za program PTI je končana šola za prodajalce, za ostale programe končana OŠ ali nedokončana katerakoli tri- ali štiriletna šola. K vpisu vabimo tudi vse, ki se želijo prekvalificirati v zgoraj navedene poklice. Prekvalifikacya v poklic prodajalec traja samo eno leto.
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
(šolanje je brezplačno)
Prijave in informacije - telefon: 506 13 60 www.lu-skofjaloka.si
Podjetje Modita, Žuceva 27, Kranj potrebuje nove sodelavce v telefonskem studiu v: Radovljici tt 04/532-58-50, Kranju ff 04/201-48-36. Če ste brezposelni ali upokojeni pokličite. Število delovnih mest je omejeno.	news
Zaposlim delavca v suhomontaži, obvladanje bandaže je prednost, tr 040/88-39-39, Finmont, Janez Smrtnik s.p., Zevnikova 3a, Kranj	noee
Zaposlim VOZNIKA kategorije Cin E v mednarodnem prometu, lahko tudi začetnik. tr 23-16-480, Bizjak Aleksander s.p., Cankarjeva 9, Kranj	11074
KOROTAN, d.0.0. STRUŽEVO 20, Kranj
Objavljamo prosto delovno mesto SKLADIŠČNIKA
Pogoji:
-	izpit za viličarja
-	voznik C kategorije
K sodelovanju vabimo osebe, tudi mlajše upokojence, ki se nam želijo pridružiti pri prodaji zelo atraktivnega izdelka. Nudimo možnost redne ali honorarne zaposlitve ter dober zaslužek. -B 051/314-695. HALU-GA, d.o.o., Šuceva 27, Kranj	11090
ZAPOSLITEV IŠČE
Narodni ONE MAN BAND išče delo. igra na porokah, obletnicah. V 25-22-152, 031/582-457	io835
Iščem delo - čiščenje, kuhanje in likanje.
v 070/296-517	10866
Narodnozabavni duo išče zaposlitev na porokah, obletnicah. IT 533-10-15 loezs
Delo Išče uspešna inštruktorica matematike in fizike za OŠ in SS. tr 041 /874-671 1
0898
Iščem delo kot inštruktor angleščine za OŠ in SS ter španščine za SS in individualne učne ure španščine za vse zainteresirane. Brigita, ir 031/417-791	10914
Iščem delo kot voznik kombija za razvoz blaga po vsej Sloveniji. » 586-42-06
10943
Iščem delo kot inštruktor angleščine. tP 041/465-224	10977
ONE MAN BAND išče zaposlitev - glasba za vse priložnosti, ff 031/595-163 11043
Iščem delo - nega in oskrba starejših v dopoldanskem času. ® 040/883-876 11062
ŽIVALI
PIŠČANCE BELE za zakol ali nadaljnjo rejo, cena 290 SIT/kg prodajamo vsak delavnik od 8.-17. ure, sobota od 8.-13. ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, tr 01 /83-43-586	10796
Prodam dva NEMŠKA OVČARJA, samčka, čistokrvna, brez rodovnika, stara sedem tednov, cepljena, tr 031 /886-434
10856
Prodam KRAVO simentalko, drugič breja, tr 572-41-60	10863
Prodam dva BIKCA simentalca stara 14 dni. -B 031/450-457	10890
Prodam ČB BIKCA starega 14 dni. Voklo tr 25-91-129	10892
Prodam OVCO in brejo kozo srn. pasme, tr 533-12-50	10907
Prodam TELIČKO simentalko staro 10 dni, žrebičko, slovenska, toplokrvna, stara eno leto. tr 041 /528-565	10908
Prodam okrasne RAČKE mandarinke, parček, letošnji mladiči, tr 040/979-622
10909
Prodam 10 dni staro TELIČKO belgijsko plavo. Žeje 3. tr 041/386-837 10911
Prodam visoko brejo TELICO in 10 dni starega ČB bikca. Tenetiše 3a, Golnik
10913
Prodam teden dni starega ČB BIKCA, tr 040/75-62-61	10935
PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. tr 041/724-144 10945
ČRNEGA JAHALNEGA ŽREBCA, starega 6 let, prodam, tr 041/657-175 10951
Prodam TELIČKO simentalko stara 4 mesece ali menjam za bikca, kupim 14 dni starega bikca simentalca. ® 041 /922-679
10957
TELIČKO simentalko staro en teden in krompir za krmo prodam, tr 041/873-887
10976
Prodam pašno KRAVO simentalko pred drugo telitvijo ali po izbiri. Rovte 12, Pod-nart	i098i
Prodam BELE PIŠČANCE za nadaljnjo rejo. tr 031/330-519	io982
JARKICE rjave tik pred nesnostjo, plemenske peteline, bele piščance in goske (celi kljuni) prodam. Hraše 5 tr 01/36-27-
029_10985
Prodam BIKCA ČB starega 10 dni. tr 232-65-26_10994
Prodam 2 mladi, šekasti, ŽREBICI. tr 040/295-351	11006
Prodam KUNCE francoske srebrce za rejo ali za zakol, tr 531-43-49_11009
Prodam ČB BIKCA starega 5 dni. tr 031/745-612_^
Prodam ZAJCE in zajkle nemški lisec, tr 25-51-338	11014
Prodam črnega OVNA starega 5 mesecev. tr 041 /608-639	1 loie
Ugodno prodam mlade hišne ZAJČKE, ČINCILE in morske prašičke, tr 040/307-353, 595-60-70	11017
Prodam breje OVCE, OVNA in JAGENJ-ČKE. tr 031/28-35-24_
Prodam 10 dni starega ČB BIKCA, tr 580-30-56_11^
Prodam ZAJKLE za rejo. tr 01/83-23-686 opoldne ali zvečer	11025
Prodam 2 KOZLIČKA z rogovi, letošnja za nadaljnjo rejo ali zakol, tr 01/36-13-806
11046
TELIČKO simentalko ter ČB bikca in teličko stare 14 dni prodam, ff 041/378-911
11053
Prodam 5 dni staro TELIČKO simentalko. ® 252-18-72	11055
I
Prodam OSUCO. tr 51-22-154
11061
Prodam dva TELIČKA, g 252-21-15
Prodam 3 ČB BIKCE težke 250 do 350 kg ter kobilo posavko brejo z žrebetom. ff 031/723-271	11069
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado pitano govedo, krave in teleta, o 041 /650-975	10557
Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. ff 51-41-277	10721
Kupim BIKCE od enega tedna do 200 kg in jedilni krompir, tt 041/857-908
10868
KRAVO simentalko jalovo ali po teletu in kiper prikolico kupim, tt 518-26-
43	10928
Kupim BIKCA simentalca od 200 do 300 kg težkega, tr 041/884-882
10987
IZDePLSI
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.sil
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si.
^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Gorenjski glas, d.0.0 , Zoisova 1, Kranj
GORENJSKI GLAS • 34. STRAN
KRIŽANKA / info@g-glas.si
Petek, 17. septembra 2004
AVTOHIŠA AHČIN se že od leta 1983 ukvarja s popravili vseh vrst vozil, vozilo vam s kraja nesreče najprej z lastno vleko odpeljejo, nato vam za vaše vozilo ne glede na znamko rezervne dele naročijo, vozilo kleparsko in ličarsko popravijo, očistijo. Imajo pogodbe z vsemi zavarovalnicami, tako da v primeru kritja stroškov s strani zavarovalnice samo podpišete pooblastilo in vozilo odpeljete. Pravi specialisti so tudi pri popravilu vozil, poškodovanih od toče, saj vam poškodbe popravijo brez ličanja -tako daje vozilo zopet v prvotnem stanju oz. takšno, kot da ga ni nikoli poškodovala toča.
V primeru, da je vaše vozilo preveč poškodovano ali pa si želite zamenjave, pa vam lahko ponudijo razne modele vozil Mitsubishi.
2,5 TD GL 2,5TDGLS

5.467.000 SIT 7.425.000 srr
MITSUBISHI MOTORS
AVTOHISA AHCIN
VOKLO 75a, Šenčur Tel.: 04/2799 200 Fax: 04/2799 230 E-maiL: avtohisa.ahdn@sioLnet
LUKAS, d.o.o.
ŠENČUR
KRANJ
AERODROM UUBUANA
VOGUE
ŽrVlHDAVObN
A
MITSUBI^I MoroRS
VOKLO
t
TRBOJE
00 1. OKTOBRA NOVI MITSUBISHI COLT!
Nagrade:
1.	nagrada: darilni paket v vrednosti 10.000
2.	nagrada: darilni paket v vrednosti 7.000 SIT
3.	nagrada: darilni paket v vrednosti 5*000 SIT
Tri nagrade prispeva Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno Iz črk z oUevilčenIh polj in vpisano v kupon iz križanke, ter VA$0 DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 29. septembra 200A, na Gorenjski glas, Zoisova 1, A00\ Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v naMrainik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.
Izir*banci nagradn« križank* VITA CENTER:
1.	nagrado:
savnanje za 4 osebe prejme ALENKA KRIŽNAR, Rateče 127, 4220 škotja
Loka
2.	nagrado:
masažo za 60 minut po izbiri prejme MARTA LAVTAR, Zali Log 12, 4228
Železniki
3.	nagrado: pedikuro prejme MIRA ŽNIDAR, Ju-
lela Gabrovška 19. 4000 Kran}
4.	nagrado:
dva obiska solarija prejme CVETKA KERN, Kutinova 7, 4000 Kranj
5.	nagrado: striženje v frizerskem salonu prejme
GREGOR KLANĆNIK, Spodnje Duplje 20. 4203 Duplje
CARISMA
1 t
AKCUA
74
sn
3.490.000 SIT i
1,6 COMFORT 4 FORMULAR
DARILO
«vtoradio v
vrtdnof tli 20.000 sit
i
KCI3A

MESTO OB REKIPAD VITALUI

3.990.000 srr
MAZILO ZA ZAŠČITO KOŽE
IVO MOJZER
PRIPADNIKI ROMOV
PEČENI
AU OCVRTI HRUSTAVCI
SESTAVIL: P. KALAN
NAŠPtSA-TEU IN DRAMATIK (VASJA)
18
ŠKODUlVA VRTNA ŽUŽELKA
POTEG Z REZILOM
ENA OD CEUN
T0Y0T1N DŽIP
NÄJMÄrÜSÄ
ENOTA MATERUE
PREBIVALEC KROPE
NAŠA PESNICA (MAJDA)
MANJŠI, MEDVEDU PODOBEN AMERIŠKI SESALEC
ŽIVUENJ. SKO DELO
DVOREC, REZIDENCA
DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO
RUDOLF MAISTER
VRSTA PIHAU
GORENJSKI GUS
NAŠ BIVŠI SMUČAR (JURE)
NASEU OB VZNOŽJU POHORJA PRI MARIBORU
RADUSKA ODDAJA SAŠA HRIBARJA
RTV NOVINAR ŠTAKUL
FRANCOSKI SLIKAR (CLAUDE)
6
PREPROST PLUG
MESTO V JUŽNEM JEMNU
^AMKA
ŠPORTNIH
OBLAČIL
9
24
DEL OKOSTJA
OLIVER GROSS
BELGUSKl PEVEC KSALVATOREH
17
VISOK DRŽAVNI USLUŽBENEC
OTIŠ-ČANEC
OPTIČNI POJAV KOT PRIVID
TROPSKO DREVO
BALET ČAJ-KOVSKEGA
ES ZA
27
25
10
FRANCOSKI PISATEU (EMILE)
15
OTOK V TIHEM OCEANU
AMERIŠKA MERA ZA MLEKO
2
OBVODNA ROPARSKA ZfVAL
ELDA VILER
EBENOVINA
TV ZASLON
JAMA NA STRMEM POBOČJU
28
7
8
PRVI PAR NAZEMUl
16
VRSTA KAVČA
SIMBOL ZA TAKTAL
23
GLAVNO MESTO SIRUE
PRMMKI
ALAMOV
2NAČ1-
NOST ISKRE6A
20
i enoprostorec
NICOLE KIDMAN
29
IME BIVŠE SMUČARKE HESS
ENOTA ZA EL NAPETOST
PRISTAŠ ASKETIKE
GORENJSKI GLAS
5
GALERUA V LONDONU
MEPfS. VAŠTE
VRSTA METUUA
MESTO V ITALUl (F-1)
13
OTOK V SPLITSKEM ZALIVU
22
NAJVIŠJI VRHV PIRENEJIH
LETOVIŠČE PRI KOPRU
UDELEŽE-NEC ALKE
STARORIM. ZGRADBA VPUU

LVOJA-ENOTE
SKUPINA OSMIH PEVCEV
14
PESNIK GRUDEN
ČARODEJ
probCut.
na določene snovi
DEL VEUKE BRTIANklE
arkadua
čiovo, enfvetok. monet, ocvirk
voznik splava
NEKDANJI TURŠKI VOJŠČAK
Dl
GLAVNIM MESTOM DAKAR
POLONA JUH
OBDOBJE DVANAJSTIH MESECEV
nordu-ska božanstva
ČASOPISNA NOVICA
STAROGRŠKA POKRAJINA
ROBERT OWEN
KONRAD ADENAUER
ANDREJ KAROLI
VRSTA JADRNICE
SIMBOL ZATELUR
ŠTEFAN AJLEC
12
3
JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA
1
9
17
25
KILOMETER
PISATEU HANSSON
NAGIB
1
2
10
18
26
3
11
4
12
19
27
20
28
5
13
14
15
21
22
29
30
23
16
ŽIVIM DA VOZIM
24
1
31
MITSUBISHI MOTORS
Petek, 17. septembra 2004
ZAHVALE / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 35. STRAN
®
Rodio Trigiciy
Prrl 9lQ/0oreAj/ke^ Prvi Oof^nJ/k»^
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta čutarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice. 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
IMGLAS
Gorm^ik. gbs d & o Zota^^i 1 Kr«ni
/
*
www.gorenjskiglas.si •
V SPOMIN
Danes, 17. septembra 2004, mineva pet let, odkar te ni, al' vedno si med nami ti
MARIJA OSTERMAN
roj. 20. avgusta 1919
Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu ter počastite njen spomin.
VSI NJENI
Življenje celo si garala, za dom, družino vse si dala. Sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok!
V SPOMIN
Danes, 17. septembra, mineva žalostno leto, odkar si nas zapustila, draga mami, babica, prababica, sestra, teta, tašČa in botra
MARIJA JAGODIC
roj. Štirn
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, prižigate svečke in zanjo molite.
Žalujoči: sin Franci, hčerki Dani in Majda z družinami
Cerkve, Zaloše, Hotemaže
ZAHVALA
Ob smrti dragega sina, brata in strica
VIDA KOKELJA
Z Laz pri Leskovici
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju l?olniŠnice Golnik za skrb in nego v zadnjih tednih življenja. Posebna zahvala gre pogrebnemu podjetju Navček, pevcem za izredno lepo petje ter gospodoma župnikoma za lep pogrebni obred. Vsem, ki ste ga imeli radi in nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI Laze, 11. septembra 2004
ZAHVALA
Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo zadnja stran.
Vse teče in teče in se stiša v tišino. Samo hiša, v kateri duh biva, je neminljiva.
(Tone Pavček)
Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, prababice in tete
VILME PIRC
Kocjanove Vilme iz Trboj
t
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveČe. Iskreno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju bolnišnice Jesenice in Vita dom Bor, Črni vrh, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem in pogrebni službi Navček. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti.
X
v
Žalujoči: hčerka Zvonka z družino, hčerka Mari s Kristjanom in sin Janez z družino
Hamilton, Trboje, 12. septembra 2004
OSMRTNICA
Tiho in spokojno je končala svojo življenjsko pot naša ljuba mama
TONC KA PAVEC
iz Kranja, Levstikova ulica 1
Od nje se bomo Še zadnjič poslovili danes, v petek, 17. septembra 2004, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči hčeri: Dan\jana in Nataša z družinama
OSMRTNICA
V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 91. letu starosti zapustila naša draga mama
JOŽICA DEZMAN
udeleženka NOB s Kokrice, Betonova ulica 2
Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 17. septembra 2004, ob 16. uri na pokopališču na Kokrici. Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
ŽALUJOČI VSI NJENI Kokrica, 14. septembra 2004
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mame in stare mame
IVANKE TOMAN
roj. SVETINA, z Brega pri Žirovnici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izražena sožalja. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala.
Hči Majda, sinova Vinko in Jani z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in deda
FELIKSA SLABETA
Z Godešiča
se najlepše zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje ter sveče. Hvala g. župniku in pevcem za lepo opravljen obred. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
Ni svet tako mi ljub, da bi na njem ostal, dovolj je čelu gub in srcu ran zadal.
Danes, 17. septembra, mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naŠ
Hvala vsem za lepe misli nanj, za postanek ob njegovem grobu. Posebna hvala vsem, ki molite zanj in se udeležujete darovanih sv. maš.
VSI NJEGOVI
Podhom, Leše, 17. septembra 2004
!
ZAHVALA
Srečna smrt je lepega življenja dozo rek.
Vaše srce je obstalo,
zvon v slovo vam je zapel,
misel na vas bo ostala,
spomin za vedno bo živel.
V 97. letu starosti smo v petek, 10. septembra 2004, na zadnjo pot pospremili najino mamo
AMALIJO MUREN
iz Šenčurja
Posebna hvala osebju Doma starejših občanov Preddvor, ki ste ji v zadnjem letu življenja.stali ob strani, jo razumeli in jo bodrih. Vsem, ki ste jo obiskovali, jo zadnjikrat z lepimi spomini, molitvijo, cvetjem in sožal-nimi besedami počastili, se lepo zahvaljujeva. Hvala tudi za darovane maše, številne sveče, še dolgo jih bomo prižigali z mislijo na pokojno mamo in na skupaj preživete Čase.
Sin Janko in hčerka Amalya Šenčur, 10. septembra 2004


ZADNJA STRAN / info@g-glas.sj
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOUE. Urad za meteorologijo
PETEK
od 7 "C do 17 "C
SOBOTA
od 6 °C do 18 °C
NEDEUA
od 7 °C do 20 °C
i'.ir'?
»iaOM.i«««^!»«
v naslednjih dneh bo povečini jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah lahko megla. Jutra bodo precej sveža, čez dan pa bo postopno topleje.
Planinska koča Iskra na Sv. Jakobu stoji na zemljišču, ki je last občine, z njo pa upravlja Planinsko društvo Iskra. V nasprotju z občino trdijo,
da s kočo zgledno gospodarijo.
Sv. Jakob - Upravljavce planinske koče Iskra na Jokobu je pred Časom zbodla ocena občine Preddvor, da je koča slabo vzdrževana. Predsednik PD Iskra Emil Sekne, predsednik njihove gospodarske komisije Milan Čelik in predsednik nadzornega odbora Vili Kopina so nam na mestu samem dokazovali, da to ne drži. Povedali so, da je kočo (pravzaprav pogorišče) ob koncu osemdesetih let od
v
Žičnic Ljubljana odkupilo tedanje podjetje Iskra, nato pa so njeni zaposleni udarniško zgradili planinsko kočo. To je prevzela Iskrina restavracija, ko je prišlo do lastninskega preoblikovanja podjetja, je kočo podarila občini Kranj, slednja jo je dala v trajno upravljanje Planinskemu društvu Kranj, to pa je gospodarjenje z njo prepustilo planinski sekciji (sedaj društvu) Iskra. Zemljišče, na katerem stoji koča, je ob nastanku novih občin pripadlo občini Preddvor. Kot lastnica daje soglasje k vsaki odločitvi, tu pa se po besedah sogovornikov zatika. Ko so denimo želeli konkurirati na razpi-
Predstavnikl Planinskega društva Iskra: Vili Kopina', Milan Čelik in Emil Sekne pred kočo na Jakobu
su za sredstva Fundacije za šport, je občinsko soglasje prišlo prepozno in kandidatura je splavala po vodi. Sredstva ome-
OomntaU gte. d o o . Zöism 1 t£rani
njene fundacije bi namenili izdelavi lokacijske in gradbene dokumentacije. KoČa teh dovoljenj namreč nima, njeni gospodarji pa bi si želeli to pomanjkljivost čimprej odpraviti. Koča
je potrebna tudi nekaj gradbenih posegov: popraviti bi morali streho na južni strani, urediti probleme z vodo (sedaj v dveh cisternah zbirajo kapnico), zagotoviti suho stranišče in zgra-
diti tudi čistilno napravo. Denarja za vse to društvo nima, zato tudi kandidatura na različnih razpisih. Očitki, da kočo slabo vzdržujejo, pa po njihovih besedah nikakor ne držijo, prav tako ne ugotovitev, da zaradi slabe strehe v koči zamaka. Vili Kopina pravi, da so to preverili lani, ko je tri dni zapored nezadržno deževalo. Streha je dobro zdržala večdnevne nalive, le pri obrobi dimnika je prepustila nekaj kapelj.
Z občino Preddvor, lastnico zemljišča, se upravljavci skušajo dogovoriti o veČ stvareh, med drugim o vlaganjih v kočo od leta 1994 in o možnosti, da bi predstavnika občine vključili v organe PD Iskra. Naš interes je, da se uredijo odnosi in da dobimo dokumente za to koČo, pravijo predstavniki PD Iskra, ki imajo do objekta tudi čustveni odnos, saj so njihovi planinci sodelovali pri prostovoljni gradnji koče in jo tudi pogosto obiskujejo. V njej se ustavi do 2500 obiskovalcev letno, saj je hkrati na izjemno lepi lokaciji in neda-leč od doline ter tako dostopna mnogim dnevnim planincem.
Danica Zavrl Žlebir

iZiiePi-SI
V»9alov9nskl portal
malih ogtosov
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!
Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno.
Za kužki bo treba pospraviti

PRI lA« POMöiAIIO .»10

RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:
FAX:
E-pošta:
(04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
(04) 2021-865 REDAKCUA (04) 2025-290 TRŽENJE
radiokranj@radio-kran].si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si ^ NAJBOU POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
Skofja Loka - V tisočletnem
mestu so pred dnevi postavili prvih 10 koškov za iztrebke najboljših človekovih prijateljev. Zeleni koški so postavljeni na lokacijah, kjer Ločani in LoČan-ke najpogosteje sprehajajo svoje pse, nekaj jih je v mestu, ob Sori, pri veterinarski kliniki in v vsakem večjem naselju v mestu. "Razen zelenih koškov z nalepko kužka na 10 lokacijah bodo lastniki psov do konca oktobra
l^^lercatorJJ/^Y,

-

Slovenska košarica
Knjiga izbrana, poceni prebrana!
V Slovenski košarici vam prvič omogočamo nakup izbrane slovenske mladinske literature. Tokrat smo za vas izbrali knjigo "Druščina iz šestega B", pisateljice Janje Vidmar, po neverjetni ceni 790,00 SIT. Ne zamudite Izvrstne priložnosti za dobro najstniško branje!
Knjigo lahko kupite v vseh Mercatorjevih prodajalnah, hipennarketih in trafikah hipermarketov.
a
I
a J
0
1
3
a k
■o
A
w
O
15
e
o 5
t)
m
i
Lastniki psov lahko v izbranih trgovinah do konca oktobra dobijo brezplačne vrečke za pasje iztrebke, ki jih nato odvržejo v koške za iztrebke oziroma pasja stranišča.
lahko dobili tudi brezplačne vrečke v izbranih trgovinah, kasneje pa jih bo potrebno kupiti," nam je povedala Danica Langerholc iz občinske uprave.
Izkušnje na tem področju so zelo različne. V nekaterih občinah so se koški za pasje iztrebke dobro obnesli, v drugih pa se v koših najde vse drugo le iztrebki ne. Investicija je vredna 750.000 tolarjev, v njo pa so
vštete tudi brezplačne promocij-
ske vrečke, za vzdrževanje pa bo v sklopu svojih del skrbelo podjetje Želva. Člani Kinološkega društva Ovčar so si tovrstnih "pasjih stranišč" želeli že dalj časa. Ludvik Bernik iz kinološkega društva: "Že pet let smo župana nagovarjali na investicijo. Takrat smo prvič razdeljevali vrečke, logično nadaljevanje pa so koški za pasje iztrebke. Zupan Igor Draksler nas je presenetil s postavitvijo, upam pa, da se bo akcija prijela tudi med lastniki psov." Bernik dodaja, da člani društva vedno pospravijo za "sabo", žal pa je takšnih v Skofji Loki le 10 do 15 odstotkov.
"Nekateri so celo tako nemarni, da pustijo iztrebek sredi pločnika, steze ali otroškega igrišča," je ogorčen Bernik, a hkrati upa, da se bodo lastniki psov navadili na urejenost srednjeveškega mesta. Vest iz Kanade pa sporoča, da bodo koške v Skofji Loki morali kmalu povečati. Tamkajšnjemu izumitelju se je namreč porodila ideja, zaradi katere pasjih iztrebkov lastnikom štirinožcev ne bo več potrebno pospravljati. Izumitelj je namreč oblikoval pleničke za pse.
Olika kot
odlika
V predvolilnem času nas na vsakem koraku nagovarjajo slovenski politiki, ki se trudijo za naklonjenost čim večjega števila volivcev. Glede na pestro dogajanje v politični areni nas je zanimalo, kaj menite o ixjihovi kulturi obnašai\ja.
Drago Repe, Lesce:
"Politiki bodo morali še malo oblikovati kul-turo govora, pristopa, manjka jim tudi topline ter občutka ne samo zase, ampak tudi za ljudi. Delujejo mi preveč mehansko, naučeno, partijsko. Ko nekdo prvič spregovori, že veš, iz katere stranke je, ker je dobil navodila od vodstva stranke."



Stanislav
v
Zgur, Lesce:
"Mislim, da se le pretvarjajo, da so olikani, saj kar prežijo na namišljene ali resnične napake nasprotnikov in te napake potem tudi potencirajo. Iz volitev v volitve sem bolj razočaran, skeptičen. Zdi se mi tudi, da nimamo dovolj izbire politikov. Ti, ki'so, delujejo po neki inerciji, manjka pa nove generacije prodornih politikov.
Minka Justin, Lesce:
Predvsem mlajši politiki se v redu obnašajo in tudi vedo, kaj se dogaja okoli njih. Starejši pa se preveč ozirajo v preteklost. Ne more biti danes več tako, kot je bilo včasih. Zato naj le dajo mlajšim priložnost, da napredujejo. Nekateri se tudi preveč rinejo v ospredje, s tem pa drugi nimajo dovolj možnosti, da bi povedali kaj pametnega."
Julija Todo-
rovec, Lesce:
"Normalno je, da je med politiki borben odnos, lahko pa bi
bili bolj spoštljivi eden do drugega, tako kot je to navada v vsakdanjem življenju. Lahko bi se malo bolj kontrolirali pri svojem obnašanju. Nekatere pa bi vendarle pohvalila, ker se trudijo za našo Slovenijo. Za to sta med drugim potrebna tudi olikano obnašanje in spoštljivost.
Suzana P. Kovačič Foto: Gorazd Kavčič

Boštjan Bogataj
LOCANKA
www.gorenjskiglas.si
GORENJSKI GLAS, d.o.o., Zoisova ul. 1. Kranj