KORENINE ARHIVA SEGAJO V
MUZEJSKO DRUŠTVO PTUJ
MARIJA HERNJA MASTEN
Arhiv, knjižnica in muzej imajo na Ptuju
istega začetnika, Muzejsko društvo, ki je bilo
ustanovljeno leta 1893. Prebivalci Ptuja in
okolice so vedno živeli obdani s starinami,
zato se jih niso niti zavedali in so bili do njih
tudi predolgo brezbrižni. Zanimanje za razi-
skovanje stare rimske Poetovione se je zato na
Ptuju zbudilo zelo pozno, i
Skrb za ohranjanje pisnih dokumentov je
bila v začetku nuja, saj so jih potrebovali sa-
mostani, gospoščine in mestna uprava za do-
kazovanje svojih pravic. Iz srednjega veka se
je ohranilo sorazmerno malo dokumentov, saj
so spravljali v majhne, vendar dobro zavaro-
vane prostore le tiste dokumente, od katerih
so si obetali neposredno pravno korist.
Mesto Ptuj je imelo na magistratu spravljen
starejši arhiv poleg redne registrature v maj-
hnem prostoru v pritličju zraven zapora. Sta-
rejši arhiv, listine in rokopisi, je v požaru
8.5.1684 zgorel, ohranilo se je le nekaj drob-
cev. V zapuščinskem spisu mestnega sindika
Gašperja Straussa iz 1785. je tudi popis stare-
ga mestnega arhivskega gradiva, za katerega je
moral skrbeti.3
Iz tega starejšega arhivskega gradiva je naj-
več podatkov objavil ptujski historiograf Si-
mon Povoden, ki to v svojih delih izrecno
pove. Pater Ludvik Pečko je v Kroniki mino-
ritskega samostana navedel na prvem mestu
vire, ki jih je uporabil za pisanje kronike: ar-
hiv minoritskega samostana, zgodovinsko
zbirko Simona Povodna, regeste Johana Hö-
nischa in Edwarda Damischa (dva ptujska
zgodovinarja).^ Najpodrobnejši prikaz arhi-
vov pa nam je podal Ferdinand Raisp, ki je
zgodovino Ptuja napisal na podlagi virov, ki
so jih hranili naslednji arhivi: arhiv mesta
Ptuja in vseh cehov, arhiv proštije Ptuj, arhiv
župnije Pemegg ob Muri, arhiv minoritskega
konventa Ptuj, arhiv gradu Domava, arhiv In-
validske uprave, arhiv glavnega carinskega
urada Ptuj, arhiv političnega okraja Ptuj, ar-
hiv okrajnega sodišča Ptuj, arhiv davčnega
urada Ptuj.5
Vsi navedeni fondi so bili v Raispovem
času še pri ustvarjalcih gradiva, ki so imeli za
arhiv samostojen prostor in človeka, ki je zanj
skrbel. Danes del gradiva, ki ga navaja Raisp,
najdemo v Zgodovinskem ahrivu Ptuj kot sa-
mostojne fonde, na žalost pa se vsi navedeni
niso ohranili, med njimi arhiv Domave, glav-
nega carinskega urada, političnega okraja in
davčnega urada Ptuj.
Tako ob nastanku muzejskega društva na
Ptuju niso posvečali posebne pozornosti ar-
hivskemu gradivu in njegovemu zbiranju.
Prva pravila društva iz leta 1893 postavljajo
na prvo mesto ustanovitev lokalnega muzeja
za mesto Ptuj, ohranjanje umetnostnih in zgo-
dovinskih spomenikov, ohranjanje gradbenih
spomenikov, zbiranje rimske ostaline, pospe-
ševanje izkopavanj, itd., celo skrb za čisto
okolje in varstvo narave je bila opredeljena v
teh pravilih.6 Pravila so se glede na potrebe
spreminjala in šele leta 1904 je v njih nekaj
ohlapnih določil, ki kažejo na to, da so v dru-
štvu zbirali tudi arhivsko gradivo. Določila 3.
člena so nalagala:
a) raziskovanje ptujske zgodovine na podla-
gi virov in spomenikov;
b) pridobivanje teh v originalih z darili, iz-
kopavanji, nakupi ali v dobrih kopijah in po-
snetkih;
c) pridobivanje tiskanih del, rokopisov in
spisov, bakrorezov, lesorezov in litografij.''
Prav točka c) je najbližja formulaciji zbira-
nja arhivskega gradiva.
Tedanja dežela Štajerska je imela od leta
1868 centralni ahriv - Steiermärkisches Lan-
desarchiv v Gradcu. Ta je nastal z združitvijo
arhiva Joaneja, ki je bil ustanovljen že leta
1811 in štajerskega stanovskega arhiva.8 Ta
dva sta s prizadevanjem nadvojvode Janeza in
arhivarja Josefa Wartingeija in Josefa pi. Za-
hna že v začetku 19. stoletja prevzela večji del
ohranjenih ^arhivov graščin, mest in trgov na
Spodnjem Štajerskem, poleg teh pa tudi sta-
rejše arhive sodišč in državne uprave. Pri tem
moramo omeniti, da so tudi slovenski štajer-
ski zgodovinarji, med njimi Matej Slekovec,
podpirali zbiranje arhivskega gradiva v skrbi
za ohranitev starih arhivalij.9
Leta 1894 je štajerski deželni arhiv iz Grad-
ca opravil tako imenovano Archivbereisung,
arhivsko potovanje, na katerem so evidentira-
li fonde in popisovali starejše arhivalije, ki bi
jih bilo primemo in potrebno prevzeti v
ormoški občini. Takrat so na podstrešju ro-
tovža v Ormožu našli stari mestni arhiv v zelo
slabem stanju. Mesto se je odločilo, da ga od-
stopi v hrambo deželnemu arhivu. V Gradcu
so ga dopolnili s še starejšimi arhivalijami ter
dokumenti iz drugih arhivskih fondov, ki so
jih pridobili že prej. Mesto si je pridržalo ori-
ginal mestnih pravic iz leta 1386, ki se je ka-
sneje izgubil. Leta 1955 se je ormoški pisec
kronike Trstenjak obmil na Deželni arhiv v
Gradcu zaradi gradiva in podatkov za zgodo-
vino Ormoža, pa so mu odgovorili, da je gra-
divo tam deponirano, dopolnjeno in če so se
mestne pravice izgubile, lahko dobi pri njih
138
prepis iz leta 1830, da pa so prav gotovo leta
1894 s prevzemom mestnega arhiva ta fond
ohranili pred uničenjem in izgubo. 10
Tako je Muzejskemu društvu bila zožena
možnost zbiranja gradiva. Od leta 1878 je vsa-
ko leto na Ptuj prihajal tudi profesor Franc
Ferk, ki je deloval na terenu, kjer je zbiral
predvsem arhivalije.
Prof Franc Ferk je kasneje svoje zbirke, ki
jih je imel v ^muzeju v Gomilicah, zapustil
mestu Ptuju. Že obstoječa mestna in Ferkova
zbirka sta se združili, zaradi česar je prišlo do
spora med donatorjem in Muzejskim dru-
štvom ter njegovim prvim predsednikom in
ptujskim županom Josefom Omigom.i '
Leta 1895 so bile v okviru društva razdelje-
ne naloge za skrb in urejanje posameznih
zbirk. Za knjige, rokopise in listine, karte, na-
črte, itd. je bil zadolžen tajnik Josef Felsner in
član izvršnega odbora Kukovec.i2
Mestna občina je leta 1907 Muzejsko dru-
štvo povprašala o ptujskem mestnem grbu.
Predsednik Stering je poročal na seji, da je ob-
čini priporočil, naj se glede tega obrne na Šta-
jerski deželni arhiv v Gradcu. 13 Iz Gradca je
potem poslal dr. Anton Meli skice in odtise
pečatov mesta Ptuja. 14 Iz njegovega poročila
se vidi, da je bilo takrat v Gradcu zbrano že
skoraj vse starejše arhivsko gradivo.
V letu 1908 je mestna občina pod vodstvom
župana Omiga odstopila ves starejši arhiv
mesta Ptuja Štajerskemu deželnemu arhivu v
Gradcu in sicer kot depozit s pridržkom
lastninske pravice. Najbrž je bilo krivo temu
stanje v Muzejskem društvu in spori med Or-
nigom in Ferkom. Društvo je sicer z darili in
nakupi pridobivalo starejše arhivalije, vendar
je težko konkuriralo strokovni organizaciji iz
Gradca. Dr. Kotnik je o tej problematiki kas-
neje na odborovi seji 1921. poročal, daje tudi
Št. Jurij ob južni železnici leta 1907 izročil
svoj arhiv v hrambo v Gradec s pridržkom
lastninske pravice. 15
Po koncu 1. svetovne vojne je delo v dru-
štvu po štiriletnem premoru ponovno zažive-
lo. Vodstvo društva je prevzel odbor s pred-
sednikom F. Vajdom. V letu 1923 seje muzej
razdelil na oddelke. Dr. Kotnik je prevzel na-
rodopisni oddelek in arhiv. 16
V času historične razstave v Varaždinu od
14. do 20. julija 1923, so se srečala na prija-
teljskem sestanku dne 19. julija Zgodovinsko
društvo Maribor ter Muzejski društvi Celje in
Ptuj. Na sestanku so pod drugo točko obra-
vnavali vrnitev javnih in zasebnih arhivov, ki
so se nahajali v inozemstvu in so se nanašali
na ozemlje bivše Spodnje Štajerske, i
Društvo je vzdrževalo stike s kulturnimi in-
stitucijami in posredniki v tujini. Iz Gradca je
leta 1922 dobilo ponudbo za odkup cehovske-
ga reda kovačev s Ptuja iz 1705, ki gaje potr-
dil cesar Leopold, za 90.000 kron. 18 Razni
darovalci so prepuščali muzejskemu arhivu
Popis mestnega arhiva v zapuščinskem spisu Gaš-
perja Straussa iz leta 1785
svoje stare arhivalije; tako je leta 1933 dobilo
od šolskega nadzornika Gorupa pečat mesar-
skega ceha in sveženj cehovskih listin iz Po-
lenšaka za čas od 1810 - 1830.12 Društvo je
arhivalije tudi razstavljalo: v istem letu so
uvedli vitrine med okni v refektoriju domini-
kanskega samostana za razstavljanje listin.20
Ob obletnici septemberskih dogodkov je bil tu
predstavljen tudi material, ki je bil razstavljen
v risalnici Mladike. Izbor gradiva je bil pre-
puščen prof Ferku in Smodiču.2i V arhiv
niso prevzemali samo gradiva s Ptuja, temveč
so člani društva pridobivali fonde tudi v dru-
gih občinah. Leta 1934 je s prizadevanjem
podpredsednika Skrabarja trška občina Roga-
tec s pridržkom lastninske pravice odstopila
ptujskemu muzeju vse svoje lepe cehovske li-
stine in arhivalije, ki so bile poleg skrinje za
listine del arhiva. Dr. Sixt Fichtenau pa je
arhivu podaril dve rokopisni knjigi Raispove
kronike s časopisnimi izrezki, programi in le-
taki iz ptujske preteklosti.
Ker danes cehovskih listin in arhiva trške
občine Rogatec ne hranimo v Zgodovinskem
arhivu Ptuj, jih je moralo društvo najbrž kdaj
vrniti, o čemer pa ni ohranjenih virov. Enako
seje zgodilo s posameznimi arhivalijami, ki so
bile podariene ali odkupljene za arhiv, pa jih
danes v zbirkah ZAP nimamo. Ena takih je
rokopis na pergamentu, ki ga je potrdil cesar
139
Leopold I. ptujskim minoritom za žebljarstvo
na Hamrah (Majšperk) in ga je leta 1934 po-
daril društvu dr. Heric iz Prage, ter neimeno-
vano listino iz Rogatca, ki jo je društvu poda-
ril Skrabar.22
V letu 1934 je zaradi nuje in utesnjenosti
prišlo do razširjanja muzejskih prostorov,
predvsem za knjižnico in arhiv. Pred preseli-
tvijo je tajnik Smodič delno uredil arhiv in
zbirko zemljevidov.23 V poročilu iz leta 1935
je tej razširitvi posvečena kar obširna razpra-
va: »Vsakdo ve, v kako neprimernih prostorih
je bila nastanjena knjižnica. V temni in tesni
sobici je bila pisarna, knjižnica in arhiv, de-
lavnica in magacin. Prostor je vlažen in dela
so se kvarila. Odbor je dolgo razmišljal, kako
naj odstrani ta nedostatek. Prošnja Muzejske-
ga društva je našla, lahko bi rekli, tradicional-
no razumevanje pri občinskem svetu, katere-
mu predseduje Ladislav Jerše. Mestna občina
je prepustila za knjižnico nekdanji zimski re-
fe ktorij. V prvi sobi je pisarna, v drugi arheo-
loška znanstvena knjižnica, v tretji leposlovna
Ferkova knjižnica, v četrtem prostoru je ar-
hiv, v katerem je omara s ptujskim županskim
mečem, žezlom in cehovskimi listinami. Dru-
štvo je dalo napraviti nove police in električ-
no napeljavo.24
Za postavitev muzejskih zbirk je društvo
nabavljalo različno pohištvo. Arhiv, ki ni bil
toliko na očeh javnosti, so imeli spravljen v
najrazličnejšem pohištvu, ki ga je muzej pri-
dobil na ta ali oni način. Resnejše težave so
nastale, ko se je tega gradiva nabralo toliko,
da so morali pričeti razmišljati o specialnem
pohištvu. Po preselitvi arhiva v primernejši
prostor, so se pokazali problemi glede primer-
ne opreme. Problem je bila zbirka zemljevi-
dov. Društvo se je pogodilo za nakup štiridel-
ne omare iz orehovega lesa z mnogimi pre-
makljivimi predali, ki bi bila primerna za
arhiv, ki jo je prodajala gospa Fürstova, žena
vinskega veletrgovca.25 Pred preselitvijo so
arhiv sicer uredili, vendar ni znano, po kak-
šnih načelih, ter katere fonde in zbirke, ker o
tem ni ohranjenih nobenih zapisov. Glede na
nabavo pohištva lahko sklepamo, da je šlo
bolj ali manj za fizično urejanje, zlaganje in
odlaganje v različno pohištvo.
Sedaj, ko je arhiv imel večji prostor, je dru-
štvo leta 1937 pričelo pritiskati na občino, da
jim odstopi del starega arhiva, shranjenega na
podstrešju občine. Prav zaradi stiske pri opre-
mi, so želeli arhiv prevzeti z omaro, v kateri je
bil spravljen. Gradivo je društvo prevzelo po-
stopoma. Občina je od društva zahtevala, da
bo arhiv po prevzemu vsakomur dostopen za
proučevanje.26
Skrabar je v letu 1938 daroval vse svoje za-
piske in fotografije ter načrte o svojih razisko-
vanjih in izkopavanjih na teritoriju stare Po-
etovione in okolice.27
Iz zadnjih dveh let pred začetkom 2. svetov-
ne vojne in obdobja okupacije nimamo podat-
kov o muzejskem arhivu. Tik pred pričetkom
vojne so se za primer agresije določile lokacije
za umik kulturnih dragocenosti, vendar arhi-
va niso nikoli selili. Ostal je v dominikanskem
samostanu, dokler se ni leta 1951 preseHl v
prostore etnografskega depoja v drugem nad-
stropju samostana.28
Šele po vojni je muzej postal poklicna usta-
nova, ki je počasi pridobivala kustose različ-
nih strok. Na muzej in enega samega kustosa
v njem se je v tem času zgrnilo preveč nalog:
tu so bili porušeni kulturni spomeniki, odpe-
ljane so bile kulturne dragocenosti, zaščititi je
bilo treba arheološke terene pred velikimi
gradnjami, zbirati arhivsko gradivo ter ga za-
ščititi, pojavil se je problem arhivskega gradi-
va narodne revolucije in okupatorskih arhi-
vov. V prošnji za razširitev muzejskih prosto-
rov leta 1945 je zapisano: »Z izkopavanji in
novimi pridobitvami in nakupi so se zbirke
tako pomnožile, da smotrno razstavljanje in
proučevanje znanstvenega gradiva ni več mo-
goče ter je sedanji muzej prej podoben skladiš-
ču, kakor znanstveni ustanovi. Arhiv je na-
meščen v dveh temnih in ozkih sobicah in
drugih prostorih. V njem so shranjeni vsi ur-
barji skoraj celega ptujskega okraja, del pro-
štijskega in minoritskega arhiva, arhiv Muzej-
skega društva in druge listine. Pričakovati je,
da si bo muzej pridobil še grajski arhiv na
Gornjem Ptuju in arhiv iz Ormoža. Tudi za
dragoceno zbirko zemljevidov ni nobenega
prostora. Zato je nujno potrebno, da se čim-
prej uredi vprašanje razširitve muzejskih pro-
storov, posebno še, če računamo na ptujske
zbirke in arhivalije, ki se trenutno še nahajajo
v Gradcu in na Dunaju«.29
Uprava Mestnega Ferkovega muzeja je leta
1945 dobila dovoljenje, da na lastne stroške
prevzame in prepelje iz sodišča Ormož »or-
moške urbarje od 1800« (gre za stari fond ze-
mljiške knjige ) .30
Pritiski za osamosvojitev arhiva so postali
močnejši, saj je šel tudi drugod razvoj v smeri
ustanavljanja specializiranih kulturnih usta-
nov. Osamosvojitev arhiva na Ptuju pa je po-
stala realnejša šele potem, ko se je v Ljubljani
ločil Državni arhiv od Narodnega muzeja ter
je bila izdana uredba o Državnem arhivu in
arhivskem svetu. 31
V mestnem Ferkovem muzeju so arhivu si-
cer vedno posvečafi pozornost, delo z arhi-
vom pa je bilo bolj prostovoljno, diletantsko
in brez pravih strokovnih meril, kar se vidi iz
poročila, ki ga je muzej poslal sindikatu kul-
turnikov ob prvomajskem tekmovanju: »V ar-
hivu smo odbrali 1927 listin«. Seveda gre za
dokumente in ne srednjeveške listine. Na-
sploh o strokovnih opravilih na fondih in
zbirkah iz obdobja, ko je arhiv delal v okviru
muzeja, ni ohranjenih nobenih zapisov. V
letu 1950 so za arhiv naročili samostojen
140
žig,32 kar daje slutiti, da je že deloval kot
samostojen oddelek.
V letu 1952 je Osrednji državni arhiv Slove-
nije v Ljubljani prvič popisal in evidentiral
arhivsko gradivo na Ptuju. Popis sta opravila
arhivista Majda Smole in Peter Ribnikar. Pre-
ureditev kulturnih zavodov na Ptuju je v širši
javnosti povzročila mnogo hude krvi. Študij-
sko knjižnico so hoteli ukiniti (kasneje združi-
ti z Okrajno ljudsko knjižnico; še kasneje jo
priključiti arhivu). Na seji Sveta za prosveto
in kulturo je bil predsednik okrajnega ljudske-
ga odbora mnenja, naj se študijska knjižnica
priključi arhivu, ki bo kmalu postal samostoj-
na ustanova. V smislu tega priporočila so raz-
delili strokovni kader ter imenovali dve komi-
siji. Prva bi morala znanstveno študijske knji-
ge izločiti od beletristike, ki jih bo dobila
Okrajna ljudska knjižnica, druga komisija, v
kateri so bili Gumilar Franjo, Anton Klasinc
(nastopil leta 1954 službo arhivarja) ter Jože
Maučec, pa naj bi pregledala hrastovški
arhiv.33
Še marca^leta 1954 se zaradi pravnih zaple-
tov okrog Študijske knjižnice ni vedelo, kdo
bo ustanovil arhiv. Svet za kulturo in prosveto
je sicer že marca sprejel sklep, da bo izdatke
zanj deloma kril Okrajni ljudski odbor Ptuj,
deloma pa Ljudski odbor mestne občine Ptuj.
Proračun je bil ocenjen na 422.800 din, ker je
arhiv potreboval nove police.34
Okrajni ljudski odbor je 1. julija 1954 na lo-
čenih sejah obeh zborov sprejel sklep, da se
ustanovi proračunska ustanova Okrajni arhiv,
katerega predmet poslovanja je zbiranje in
urejanje ter vodenje in čuvanje državnega ar-
hiva. Svet za prosveto in kulturo LRS v Lju-
bljani je ta sklep razveljavil in tako arhiv
pravno formalno v tem letu še ni bil ustano-
vljen, čeprav je dejansko že samostojno delo-
val. Izvršni svet LR Slovenije je dal svoj pri-
stanek šele naslednje leto in tako je Ljudski
odbor mestne občine Ptuj lahko na svoji seji
dne 24.3.1955 ustanovil Mestni arhiv.35
Dolga je bila pot in preteklo je kar nekaj
Drave od leta 1893, ko je bilo ustanovljeno
Muzejsko društvo na Ptuju, v katerem so bili
tudi zametki ptujskega arhiva, pa do leta
1955, ko je postal samostojna kulturno -
znanstvena organizacija, brez katerega bi bil
kulturni utrip Ptuja danes prav gotovo precej
drugačen.
OPOMBE
1. Zgodovinski arhiv Ptuj (dalje ZAP), MD -šk. 1,
zgodovina društva 1893-1912. — 2. ZAP, Rokopis-
na zbirka, R-30 Vpisna knjiga meščanov
1684-1917 z opombo na platnici o požaru 16. maja
1684, ko je bil uničen del starega arhiva. — 3. ZAP,
Arhiv mesta Ptuj, šk. 13, Zapuščina Gašperja Stra-
ussa z dne 27. avgusta 1785, ki vsebuje med doku-
menti tudi popis mestnega arhiva. — 4. ZAP, Ro-
kopisna zbirka, R - 32, Minoritska kronika, uvod.
— 5. Ferdinand Raisp, Pettau Steiermärks älteste
Stadt, Graz 1858. Avtor v predgovoru potoži, da
mesto še nima samostojne publikacije. Iz slavne
preteklosti ne more pokazati nič razen kamnitih
spomenikov in notic, raztresenih po različnih knji-
gah in spisih. Pri zbiranju je imel veliko težav za-
radi slabo ohranjenih arhivov, ki so bili v mestu
uničeni ob mnogih požarih. — 6. ZAP, MD, šk. 1
- spisi za 1893 in pravila. — 7. ZAP, MD, šk. 1 -
spisi za 1904 in pravila. — 8. Gesamtinventar des
Steiermärkisches Landesarchives Graz, 1959:
Uberblick Uber die Geschichtlich Entwicklung. —
9. 50. let Pokrajinskega arhiva Maribor, Maribor
1983. — 10. ZAP, Rokopisna zbirka R-70 Kronika
mesta Ormož - dopis z dne 28.1.1955 — 11. Mu-
zejsko društvo na Ptuju 1893 - 1956 - Zgodovinsko
društvo na Ptuju 1956 - 1983, Ptuj 1983: Kristina
Šamperl Purg, 90 let plodnega delovanja Muzej-
skega nato Zgodovinskega društva na Ptuju. — 12.
ZAP, MD, šk. 8, zapisniki odborovih sej, zapisnik
1. oktober 1895. — 13. ZAP, MD, šk. 8, zapisnik 8.
julij 1907. — 14. ZAP, Mestna občina Ptuj, šk.
146, spis 7341-5-1907. — 15. ZAP, MD, šk 8, za-
pisnik 24. oktober 1921. — 16. ZAP, MD, šk. 8,
zapisnik 2. maj 1923. — 17. ZAP, MD, šk. 8, zapis-
nik 1. julij 1923. — 18. ZAP, MD šk 8, zapisnik
18. oktober 1922. — 19. ZAP, MD, šk 8, zapisnik
2. junij 1933. — 20. ZAP, MD, šk. 8, zapisnik 15.
julij 1933. — 21. ZAP, MD šk. 8, zapisnik 29. julij
1933. — 22. ZAP, MD, šk. 8, zapisnik 30. junij
1934.—23. ZAP, MD, šk. 8, zapisnik 7. september
1934. — 24. ZAP, MD, šk. 8,'zapisnik 15. maj
1935. — 25. ZAP, MD šk. 8, zapisnik 17. april
1937, omara je bila kupljena in izplačana 5.5.1937
za 1000 din. — 26. ZAP, MD šk. 8, zapisnik 30. ju-
lij 1937, v dopisu 13.10.1937 je občina prepustila
društvu arhiv z navedenim pridržkom. — 27. ZAP,
MD šk. 8, zapisnik 2.1.1938. — 28. Vodnik po fon-
dih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Ptuju, Ptuj
1985: Kristina Samperl Purg. Zgodovinski arhiv
ima svoje prostore v žitnici nekdanjega dominikan-
skega samostana. — 29. ZAP, Pokrajinski muzej
šk. 1, spis 77/1945. — 30. ZAP, Pokrajinski muzej
Ptuj, šk. 1, spis 78/1945. — 31. ZAP, Pokrajinski
muzej Ptuj, šk. 1, zapisnik z dne 28.12.1945 o seji
nadzornega odbora zborovanja slovenskih zgodovi-
narjev, ki je bila v Umetnostno zgodovinskem
seminarju Univerze v Ljubljani dne 28.12.1945.
—32. ZAP, Pokrajinski muzej Ptuj, šk. 3, računi za
leto 1950. —33. ZAP, Okrajni ljudski odbor Ptuj,
Tajništvo za prosveto in kulturo Ptuj, fase. 2,
zapisnik 8. seje sveta z dne 21. junija 1945. — 34.
ZAP, ibidem, zapisnik z dne 29.6.1954. — 35.
Skozi Zgodovinski arhiv v Ptuju 1955 - 1980.
141