2*3 I**?.
150. številka.
„EDINOST
izhaja po trikrat na tml-n » iestlli li-tiaujih ob torkih, ootrtklh
iu aobotiUi. /jutranja iulsnjo ii-baja ob S. uri ljut rs j, večerni) pu ob 7. uri	— Obojim iailaiijr Ktmic ;
/S jerian !»«•«• . t. —.mi, is>?»n ivotrll« t. 1.44 m tri m««««. . , 2.ft) , . « 4,— r* pol let■ . . . h,— ... -K« TM Isto . ..10.— . , „ I rt,—
Na aareabe brez priložene naročnine »r n« Jemlje ezir.
Posamične itotilke so doliiriijn f pri.. (Jajalnicah tobaka v Irttlu po a n*f„ izven Trsta po S n»C. Sobotno Tpinrno Ir.ilanjs r 'Irattt « ni., izven Trsta S ni.
Izdanje za soboto 14 decembra I89S.
(v Trstu, v soboto tjntrnj diie 14 decembra 1896.)
T« vaj XX
EDINOST
• iifliiti «» ra-'-u*i<< po tarifu » pHitu "•> n>»sl»T'' s 'tabi'liiai irkaiai se pr< nt.ir, kuliVnr ob«og* n»«a>liiik »mu.-I'imlaua. iwiirini<*«i in javno7.tliv*|ti, i(.» ii. ifi i>((li«.i it.!, ao rii'UiiAjii po p/t^mlM.
Vsi .luplii n.tj i« poiiljaji) uroil:iiitm : nlit'it Ciiurui it. l.i. Vi*k > purao ibots '•iti lr«nk">»mio. k->r Dotraiikofi .,> i. ■ spri>j tmijo. Kokopi«! se ta vr»<'aio.
Nuroioino, rokbitnarijo in .ml*«-* npr-ji>ma npritrniifro ulica Mulino pn • oolo hit. -t, 11. natisi. Oil,.rte roklam t. <k »•i pr.nta poAtiiinn,
Gladilo alcvennke^A polUićne^ druitva za jPi'ixsiLOx?ssko.
r ti/lnufi Je mui".
Ministerstvo Badenijevo
In Mlovenol na 1'rimorNkom.
Cemu bi tajili: razočarani smo. Zadovoljstvom smo vsprejeli vest, da se je zopet oglasil za besedo njegova ekscelenca in mi-nisterski predsednik grof Badeni — celo dan popred, nego je bilo določeno s prva, se je baje oglasil — da odgovori dosedanjim go vornikom v splošni razpravi o proračunu. Menili smo, da nam slednjič vendar nekoliko razjasni svoje namene glede na one nenemške narodnosti, ki so morale stati dosedaj v kotu kot državljani II. vrste.
Ko pa smo prečitali precej obsežno brzojavko o zadnjem govoru ministerskega predsednika obšlo nas je uprav isto neprijetno čntstvo, kakor tedaj, ko imo doznali oni govor njegove ekcelence, v katerem je načrtal poslanski zbornici svoj program. Kakor po onem govoru, tako so tudi po poslednjem govoru povite v mistično tajnost nakane njegove ekscelence glede postopanja, ki ga na-merujt nasproti slovanskim plemenom tu na jugu. Koncept posledn.jpga govora je prirejen prav po isttmi kroju, kakor je bil prirejen prvi govor. V obeh gsvorili je inarsikak stavek, ki nam zveni kaj simpatično, ali isto-tako je v obeli govorih sladkorju pridodanega mnogo pelina. Postopanje njegove ekscelence ob obeh prilikah napravlja na nas utis, kakor da se je hotel najprej pokloniti nam, hitro potem pa — našim nasprotnikom. Ker pa zadnji dogodki ostajajo navadno naj intenzivneje utisnjeni v spomin, tako občutimo tudi mi veliko bolj utis onih besed, s kojimi se je njegova ekscelenca poklanjal našim nasprotnikom, nego pa onih, s kojimi je v nas vzbujal nado do boljie bodočnosti.
Naši čitatelji se morda 9« spominjajo, da je grof Badeni rekel v svojem prvem programatiikem govoru, da hoče pravično in dobrohotno poštevati zahteve vseh narodnosti. Dasi vemo predobro, kako dolga je navadno pot od besede do — dejanja, vendar bi se bili mi, dosedaj vedno le prezirani Slovani na avstrijskem jugu, iz srca veselili tudi te dobrohotne besede, vzbujajoče vsaj nadejo do boljše bodočnosti, da ni tej besedi sledila po svojem pomenu istej dijametralno uasprotna izjava o mnogoletni n e m š k i k u 11 u r i, k i n a j sveti avstrijskim narodom tudi v bodoče. Po tem protislovju v besedah jednoga in istega govora smo sklepali že tedaj, da si je njegova ekscelenca nadel nalogo, ki je (to nam pravi nas priprosti razum) praktično neizvedljiva. Ciosp. grof bi hotel napasti ovco, a trava naj bi ostala netaknena. Ekscelenca, to ne gre, absolutno ne gre! Ako hoče sedanja vlada — kakor »e je izrazil grof Ba-deui —, da bi vsi narodi v slogi in vštrictio sledili nje zastavi, mora pa tudi odločno in detinilivno opustiti misel o pravici katerega si bodi naroda — tudi nemškega! — do predujačeiijtt. Dobrohotnost do vseh obsulutno
PODLISTEK. Gašin rendez-vous.
Praška humoreska.
Spisal J. F.
(Dalje.)
Ko so se zaprla vrata za (jaso, udaril je Gjnka v smeh, da se je moral za trebuh držati — malo je manjkalo, da se ni valjal po tleh; vmes pa je mrmral: „Prokleti Kranjec, dobro mu je naredil! to mu jo je za-
solil! To bo še smeha!"
II.
Popoludne po obedu. Akademična kavarna, kamor zahajamo Hrvatje, je polna. Tu srebljejo gostje črno kavo, taiuo jih nekoliko glave vkup stika ter tirajo politiko, proroku,joči brzi padec ministerstva Badeni-jevega, tam zopet ubijata si dva glavi z
izključuje missl o prvaštvu in vzvišenosti nemškega naroda nad ostalimi narodnoslmi.
Kakor pa je tedaj gosp. grof se svojim globokim poklonom prel nemško kulturo popolnoma izbrisal ugodni utis predsedših svojih izjav, tako je tudi v poslednjem govoru v proračunski razpravi simpatičnim in zadovoljivim besedam na adreso nas Jugoslovanov pridodal klavzulo, po kateri se vrednost prvih besed popolnoma zgublja za nas. In tako stojijo tu razočarani vsi oni, ki so se za ti dno nadejali boljših dni v dobi Ba-denijevi.
Za danes nas zanima v prvi vrsti oni del tega govora, ki je bil posvečen nam Jugoslovanom. Ta del slove: „Kar se dostaje zahtev jugoslovanskih plemen sklicevati bi se mogel le na ono, kar sem na drugem mestu opetovano označil kot pravec Malorn-som v Galiciji. Vlada se ne smatra samo o* pravičeno, ampak d o I ž n o, da zadosti previdno in dobrohotno sedanjim na-rodno-duševnim potrebam teh plemen. Vlada pa si pridržuje razsodbo o sredstvih, koje bi bilo »potrebiti, ter hoče v mejah vsem narodom ustavno zajamčenih pravic, bodisi v fliiaticijalnem, bodisi v narodnem pogledu dovoliti to, kar je takoj izvedljivo na zdravi podlagi, ne pa onega, kar treba še le dozorenja in ki napravlja po takem utis prazno stoječe hiše, kojo uaj bi ohranili, popravili in uredili, ne da bi bilo nade, da pride kdo stanovat v njo. Z jedno besedo, gospodje moji, nikake koncesije le v ta namen, da bi se izzivali drugi, ampak dejansko p o v-s p e š e v a n j e na podlagi modrih, ker izve d I ji vi h zahtev".
Tako se torej glasi najnoveja izjava g. grofa Badenija na naš naslov, a reči moramo, da stilizacija iste ni srečna, ker ni jasna. Ta nedostatek je menda čutil srečnejši govornik v sedanjem ministerstvu, finančni minister Bilinski, ki je v svojem poznejem govoru parkrat občutil potrebo pojasnjevati, kaj in kako pravo za pravo misli vlada. In ravno zato, ker vidimo, da grof Badeni ni posebno srečen v sestavljenju svojih izjav, hočemo mu oprostiti, da iz njegove najnovejše izjave zveni nekako očitanje, kakor da so med našimi zahtevami tudi take, ki izvirajo iz gole domišljavosti ter da hočemo zidati hišo, v koji izvest no ne bode nikdo prebival. To je trda beseda, kojo bi njegova ekscelenca teško opravičit, ako bi ga pozvali, naj konkretnimi dokazi in vzgledi utrdi to svojo izjavo. Morda njegova ekscelenca ni mislil tako hudo, ali mi imamo že sedaj najbolji dokaz v rokah, da si tudi drugi, naši nasprotniki, istotako tolmačijo one besede njegove ekscelence, kakor si jih tolmačimo mi, namreč v zmlslu, neprijaznem opravičenim zahtevam našim. V svoji mržnji do nas neizprosno glasilo tržaških takozvanih konservativcev natisnilo je z debelimi črkami besede Badenijeve, naslovljene do Jugoslo-
duhomornlm šahom, tu prepirata se dva pri biljardu, češ, učinil si „svinjo" in po „svinji" se igra „buzera", nekateri igrajo karte, drugi čitajo; tam so nekoji vneti pristaši principa „dolce far niente" ter sede pri oknih, razmotri vajoči mimoidoče ter pogovarjajoči s« o najnovejših političnih dogodkih. K* poslednjim spadala je tudi naša družba, obstoječa iz Gaše, Gjuke, Malega. Lava ter Kranjca.
.Kaj pa ima danes Gašo, da j« oblekel črno salonsko opravo?*, poprijel je Mali besedo, kateri je bil tudi med zarotniki.
„K, vrag zna; ali ni morda vedno eleganten ?", velel je Gjuka.
.Pusti Gašo v miru, on je kavalir, da Vi tacega še niste videli 1* konstatira! je Lav.
Mesto vsacega odgovora, in da zadosti splošni radovednosti, potegnil je Gašo iz žepa
vanov, očevidno le v ta namen, da potolaži in da dokaže italijanskim nestrpnežem, da se jiiu ni malo ni bati, da bi Primorski Slovani kaj dosegli v dobi Badenljevi. Posebno slastjo je natisnil ,11 Mattino" izrek o „i z-z i v a n j u" ; po njegovem se razume seveda ob sebi, da izzivalci so le — Slovani. Mi konstatujemo to dejstvo, ker je velevažno in značilno.
No, dobričine, kakoršni smo se tudi danes nočemo prenagliti v svoji sodbi, ravno zato, ker je vsa izjava nejasna iu nam ni povedano, koje in kake zahteve smatra sedanja vlada i z z i v a 1 n i m i. Morda pride še knk Bilinski, da liani stvar bolj« pojasni. Mi no-čemo prejudicirati sklepom in korakom naših poslancev, pač pa zahtevamo, da oni zahtevajo pojasnila. V prvi vrsti pa moramo vedeti, da-li bode pri razsojanju, ali je ta ali ona naših zahtev i/.zi valna ali ne, tudi osrednji vladi služilo ono merilo, koje služi našim narodnim nasprotnikom. Tem le poslednjim je vse izzivalno : nele naše zahtevanje po narodni jednakopravnosti, ne le naše prošnje za dovoljenje najjednostavniših kulturnih sredstev — ne, mi izzivljamo že, ker se drznemo dihati: že dejstvo samo, d a ž i v i m o, že n a š a g o I a in naga e k z i s t e n c i j a znači izzivanje za one, ki so nam na Primorskem rezali dosedaj politiški in duševni kruh !! Ako nam meni vlado dati le toliko, kolikor bi nam mogla dati, ne da bi se poznana gospoda čutili „izzvane", potein moramo izjavo grofa Badenija tolmačiti le tako, da nam noče ničesar dati; potem bi morali izrek o zahtevah, ki „izzivljajo", razumeti le kot glasen in jasen: Lasciate ogni speranza ! Potem bo-demo vedeli, česa nam je pričakovati Jugoslovanom od ministerstva Badenijevega: molčati boilemo morali, ako ne bodemo hoteli, da nas označijo onimi nemirneži, ki nimajo druzega posla na svetu, nego .izzivati druge".
Tako bi morali, a za danes nočemo še tako soditi. Vsakako pa je našim poslancem dolžnost delati na to, da se prej ko prej zjasni razmerje med sedanjo vlado in med slovanskimi podaniki na j n g u države. To tavanje v temi je res že mučno.
Politiške vesti.
V Trst«, rtno 13. decembra IHttfi.
Državni zbor. V včerajšnji seji je izjavil finančni minister Bilinski, da vlada hoče vsnkako povišati plačo državnim uradnikom. Tem povodom je Bilinski nekako popravil izjavo ministerskega predsednika o razmerju med vlado in uradniki. Ministerski predsednik jo hi! namreč čudno rekel v svojem govoru, o katerem govorimo na prvem mestu. Izjava ministerskega predsednika o tem razmerju je vzbudila seveda obče začudenje, kajti rekel je, da vlada mora skrbeti za uradnike, uradniki pa morajo zastopati koristi — vlade. Ki-
zelen ovitek s pismom ter ga Kranjcu pomolil pod nos, češ: B1 >uliaj!"
Dišal je, to je konštatiral Kranjec resnici na ljubo, toda po čem, lega ni mogel konstatirati; zdelo se mu j« pa, da najbolj po petroleju, — ako bi hoteli biti trivijalni, rekli bi, da je smrdel ko smrdokavrino gnezdo. Seveda da jo Gašo proglasil ga za uajfineji parfum, kakor ga izdelujejo samo v Parizu. Naravna stvar, nijedna druga dama v Pragi nima tega parfuma, — konštatiral je Gašo — kakor sama njegova Andulkn.
»Vidiš, Kranj če, ona mi je pisala! Čudim se, kako je zvedela za moje ime ! Vidiš, vse natančno in prav : Gosji. Gašo, veletržec vinom, hotel Victoria! Bog me, zelo čudno !"
.0 fantje, Gašo ima sestanek!", oznanil je Kranjec; grozen „lialn" po teh besedah !
naučni minister je pač čutil, da tako loluia-čenje ne velja, kajti uradniki moraju, seveda pod nadzorstvom vlade, skrbeti za koristi države. Bilinski je torej popravi! izjavo Badenija v tem zmislu, da je poslednji hotel reči, da uradniki morajo zastopati koristi države in vlade, med kojima ni nikake razlike. Pardon, ekscelenca ! Po našem prepričanju tudi to tolmačenje ni pravo. Med koristmi vlad in držav je vendar nekoliko razlike: vlade prihajajo in odhajajo, države pa ostajajo; koristi države so stalne, dočim se menjajo potrebe posamičnih vlad.
Na prigovor«, da s povišanjem plač ni j smeti iti predaleč z ozirom na propadanje industrije in kmetijstva, pripomnil je finančni minister, da se je avstrijska industrija močno povzdignila v zadnjih desetletjih. Kmetijstvo pa res propada in bude stvar zbornice, da pomore kmetijstvu na noge. Tudi davčna preoanova mora pomagati kmetu. Predložiti hoče zakonski načrt v razširjenj«' odpisovanja davkov ob elementarnih nesrečah in načrt za b o r z n i d a v e k. Davek na žganje treba še povišati. Predpise o pristojbinah hoče prevstrojiti. Opravičuje povišanje tarifov na državnih železnicah. Zemljiški davek bi hotel prepustiti deželam, ako bi bila prihodarina obilneje, ob vprašanju preo-snove valuto treba postopati previdno, korak za korakom. Glede obnovljenja pogodbo z Ogersko jo rekel, da treba zastopali koristi kmetijstva v tej polovici, pri tem pa no smemo pozabiti, da imaino na oni strani jednakopravne, činitelje. Zaključek govoru Bilinskega jo bil jako zanimiv, kajti izrazil je nado, da se, narodi polagoma privadijo zaupati n u r o d n o s t n i politiki vlad e, sloneči na podlagi jednakopravnosti. Tudi ta izjava Bilinskega se dokaj razlikuje od nazorov ministerskega predsednika o .sveteči nemški kulturi" in o zahtevali, ki so „izživljajoče" nravi. Ali kaj pomaga, ko nam je takoj došel mrzel curek !
V prilog vlade sta takoj potem govorila posl. Russ in Menger, torej zastopnika one skupine v poslanski zbornici, ki je bila od nekdaj iu je še danes poosebljeno na-sprotstvo vsaki jednakopravnosti. V prilog vlade je govoril tudi Italijan (' i a n i, lrkši, da Italijani nikakor ne zahtevajo, da bi se raztrgala pokrajina tirolska. Lahko rečemo torej, da vsa dosedanja razprava o proračunu ni prinesla loli zaželjene jasnosti glede na razmerje med vlado in strankami. Proti proračunu so govorili včeraj B i a u k i n i, nemški n&oijoiialec B a r e u t h e r in antisemit S C, bele h e r.
Občinsko volitve na Dunaju. Ves svet je bil prepričan, da bode vlada odlagala z novimi volitvami, kolikor bode le mogla, tako, da pričakovati iatih do prihodnji* spomladi.
Tem bolj nas je iznenadila vest, da se bodo iste vršile že v fobmvarju. Kaj se je moglo dogoditi ? Zakaj se je vlada premislila kar na eo-kut ? No, vzrok je sicer jako jednostaven ali silne
„Gašo mora dali za sodček piva! 1M-ženskega! Veliki sod za r»(i litrov mora biti! Ali pa naj nam pošlje vedro svojega vina! Živio Gašo !*
Taki in enaki klici doneli so obleganemu Gaši nasproti, čestitanje od vseli strauij, ko smo zaslišali naenkrat glase: „Ma ueta! KakSnega vraga pa počnete V Ali ste ob pamet? Pustite t^ašo v miru! Saj ga še zadušite ubožčka !w
„Servus Jambro", pozdravili smo Jam! ra; on je bil, ki je rešil Gaša našega Ijubovauja ! „Gašo ima rendez-vous! <tašo je zaročen!"
„Kaj vraga?"
Dobil je danes pismo, pozvan je na sestanek !"
„Ne brbljaj!"
(Dalje prili.)
žalosten. Sedanju začasna uprava «e ne more veo boriti proti groznemu nepokritemu deficitu 1,600.000 gld, ki ga je ostavilo liberalno gospodarstvo, dani so se prodali vrednostni papirji in 80 se jemala posojil* iz drugih zalogo?. In tako stoji dane* občina dunajska pred resničnim deficitom 5 milijonov. Jasno je torej, zakaj se hoče vlada toliko požuriti z novimi volitvami : odgovornost bi bila vendar-le prevelikanska.
Italija, v Afriki. V svoji zadnji brzojavki priznava Haratieri, da je bila sedanja nesreča italijanskega orožja litijsa nego ona prva pri Dogali, priznava, da ni bil le major Touelli popolnoma pogažen, ampak da je trpel velike zgube tudi general Arimondi. Poslednji je baje operiral kar slepo in brez načrta, tako, da ni niti slutil, v kakili stiskali je podrejeni mu major Toselli. Sodba javnega menenja jela se je obračati toliko proti Arimondiju kolikor proti vrhnemu poveljniku Baratieriju. Poslednji baje niti sedaj 3e ne ve koliko je bilo mrtvili na italijanski strani. Javno meuenje očita Baratieriju, da ni malo ni poznal situacije ter da je dajal nejasna povelja ; Arimondiju pa očitajo, da jo hitro obrnil hrbet proti savražuiku z lepim izgovorom, da mora ščititi umikajoče se ostanke iz čete Toiellijeve. Se svojimi 5000 možmi da bi bil lahko preprečil poraz, ali pa vsaj konečno strašno klanje. Slednjič se obrača ogorJenje bolj in bolj proti politiki Urispijevi, ki je zadala toli hudih udarce? domovini. Iz Neapelja je že odplulo 0000 mož v Afriko.
V poslanski zbornici so imeli včeraj burno sejo. Znani irredentovec Imbriaui je kričal: »Slava padlim! Njih kri pa se ni prolila za Italijo/Bolje bi bilo, da bi bili padli na bojišču t r i d e n-t i n s k e m ali t r ž a s k o m! Dalje ni mogel srditi sovražnik Avstrije, ker mu ni dovolil predsednik. A bojimo se, da se mu bode od dne do dne vek šal o število somišljenikov po nesrečni Italiji.
1'oložnj mi Vatokil Kakor smo že javili, jc sultan slednjič vendar le podpisal furman za drugo postajno (štacijsko) ladijo. Udal se je, ko je videl po izjavah ruskega poslanika Nelidnvn, da so zastonj vso spekulacije na neslogo vlasti. Opravičena jc sedaj nada, d.i se tudi v < 'arigradu obrne na boljo. Glavna stvar je seveda, da turška vlada pokaže za resno voljo za izve-denje reform.
Različne vesti.
Avdijencije. Njeg. Vel. cesar vsprejel je je dne 12. t. m. pred splošnimi avdijeneami naučnega ministra barona G a u t s c li a. V pplo.šni avdijenciji vsprejelo je Nj, Vel. med ostalimi trgovinskega ministra grofa Lede* burja in mladega grofa T a a f f e a, kateri je izjavil cesarju svojo zahvalo na izjavljenem Najvišem sočutju.
Odlikovanj«. Nj. Vel. cesar podelil je bivšemu županu v Srpenlci, AntonuJL o g a r j u zlati križec za zasluge, v priznanje Logarjevega delovanja v povzdigo gozdnarstva.
Vlada za italljanoflle. V .Hrvatskem Pravu" čitamo: Kako se primorska vlada briga za Lahe, dokazuje dejstvo, da je odredila, da se v Opatiji osnuje italijanska ljudska šola, kljubu temu, da za tako šolo ni dovoljno otrok. Niti 20 otrok ni, ki bi poznali laški jezik, a vendar sti razpisani službi je.lnega učitelja in učitelja-voditelja. Voloska občina je napravila utok na mini-sterstvo proti tej odredbi, toda vlada (odnosno deželni šolski svet) je kljubu teuiu razpisala učiteljski službi.
Doneski za raoiko podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu. Goap. Levičar je daroval 2 kroni in g. Kolb 00 stot. Občudovalci najnovejšega panoramo so darovali pri Miklavževem večeru v telovadnici „Sokola* in poleni v kavarni „('ommercio" skupaj 14 kron 110 stol. Botri in prijatelji, slaveči krst novorojene Katarine, so nabrali pri gosp. Ivani; SaiicinU'Kotalu v Skednju 4 krone 14 stot. Vesela družba v Skednju je nabrala (i kron 20 stot. Veleč. g. Matija Sila, župnik v Toma ju, je nabral pri razdelitvi knjig družbe sv. Mohorja 8 kron. Prijatelji, slaveči v Slov. Oitalnici odhodnico g. Ojivičn, s<> nabrali 25 kron 2o slot. Veleč. g. Anton Petelin, kapelan v Klancu pri Kozini, je nabral pri razdelitvi knjig dru/.be sv. Mohorja o kron 20 «t.
Za podružnico družbe sv. Cirilu in Metoda na Greti se. je. nabralo v pušici-nabirnl-niku v zadružni krčmi v Hojanu 5 Kr. 04 st.
Koliko Italijanov živi v Avstriji ? „II Pen-siero Slavo" objavlja, da je Genoveški ,Caf-faro" objavil le dni to-lo zanimive podatke o Italijanih, živečih v inozemstvu:
Kakih 2V» milijona Italijanov živi iz-
ven svoje domovine. Raztreseni so tako-le : l,?>0u.000 jih je po južni Ameriki (650.000 v Argentiniji, 100.000 v Uragvajn, 760.000 v Braziliji in 3.0u0 v Paragvaju); na Francoskem jih je kakih 25*0.000, 200.000 po Združenih državah severne Amerike, 75.000 po Afriki, 11.000 raztresenih po Angleškem, 13.000 po Nemčiji, 42.000 v Švici, 3.000 v Španiji, 7.000 v Peru in v Avstriji 20.000. Lepo številee, kaj ? !
Slovanski glas iz — Afrika. Včeraj smo prejeli iz Aleksaudrije v Egiptu poziv, ki nas je v resnici vzradostil, ker nam priča, da tudi oni naši rojaki in rojakinje, ki žive v tujini, niso pozabili na svoj rod, da jim ni zamrla ljubezen do sladkega materinega jezika ter da se hočejo podpirati vzajemno, prav v bratski ljubavi, tildi v gmotnem pogledu. Poziv se glasi:
To je prvi krat, da Vam prihaja iz starega Egipta, od strani nekega rodoljubnega odbora, javen poziv, sestavljen v Vašem materinem jeziku.
Prepričani smo, da se Vam miline razigra srce, videčim ta prvi materijalni pojav narodne zavesti pod pekočim nebom afrlčan-skim. Saj smo pa tudi dolgo spali; čas je torej slednjič prišel, da tudi mi koraknemn naprej ter se otresemo svojega mrtvila, ako nočemo očitanja zanamcev, daje našemu rodoljubnemu mišljenju žareča Afrika odvzela vso moč, svežost in vedrino, da smo se odtujili v tujini, da smo zavrgli svoje slavno ime ter pozabili na svojo rodno zemljo, napojeno s krvjo svojih dedov.
Naš je namen, ustanoviti v tem velemestu društvo za vzajemno podporo in pro-sveto med Slovenci-Hrvati in ostalimi Slovani, koje je usoda oddaljila od mile domovine ter jih naselila tu na obali starega Nila in širom celega Egipta.
Ta krasna in rodoljubna misel je bila predložena podpisancem od vrlega domoljuba in vzornega svečenika, mnogospoštovanega očeta Huberta Ranta, nam brata, po rodu Slovenca. Tožno mu je srce, boli ga v duši, gledajočega nas raztresene, brez vsake opore niti obrambe. Mi smo takoj razumeli njegov velelepi naum in navdušeno, z vsem žarom smo se oklenili njegovega predloga, toliko bolj, ker je njegova skromna, a v isti čas tudi močna moralna podpora za nas trdno, dragoceno jamstvo nedaljnega vspeha. Nismo maloštevilni in misel slovenskega rodoljuba in svečenika moremo oživotvoriti, samo če je v nas le še iskrica ljubezni za mili rod; oži-votvorjenje te namere služilo nam bo na čast in diko v tej Nilski dolini, kjer se vse druge inorodne naselbine združujejo sredstvom narodnih cerkev, klubov, čitalnic, trgovskih zadrug in zbornic ter vsakovrstnih društev. Mi vsega tega nimamo, raztreseni smo tu in tam, brez glavarja in starešine, ne poznamo se, svoje moči drobimo na korist tujcev. Združimo se toraj, bratje, bodimo svoji v čvrstem, nerazdružnem jedinstvu! To bo častno za nas: osvetlimo si lice pred tujci, a mati naiu domoviua gledala bo s ponosom, kako ji njeni sinovi raznašajo milo iine^po tujem svetu, posebno tu po Egiptu, tej prastari deželi, ki je bila zibelka človeštva in prosvete.
Naj bode toraj utemeljenje slovetuko-hr-catakc *loye v Egiptu prvi korak vseh nas k prosveti in vzajemni podpori med Slovenci Hrvati in ostalimi Slovani v tem gostoljubnem kotu .črnega kopnega sveta*.
Mi se nadejamo za trdno, da se tudi Vaše blagorodje navdušeno oklene te plemenite namero ter se jej blagodaino odzove.
V to ime, imamo čast, pozvati Vaše blagorodje na sestanek, koji bo tretjo nedeljo meseca decembra tega .eta ob 10 uri do poldne v dvorani Corneljuno, na konsularskem trgu.
Na tem sestanku se bo razpravljalo o društvenem pravilniku ter se imenuje upravi-teljstveni odbor.
Prva osnova pravilnika je že izdelana ter je vsakemu na razpolago pri gospodu Ivanu Cibiliću, koji je pripravljen dajati vsa potrebna razjašnjenja, da se bode mogla vspešno voditi razprava za konečno odobrenje imenovanega pravilnika
Spodaj podpisani odbor si je svest svoje težavne naloge in vseh zaprek, koje so mu na polu, dokler se ne ojači in razvije naše mlado društvo ; ali gojimo neprelomljvo prepričanje, da z vstrajnim delom, skromno požrtvovalnostjo in Vašim rodoljubnim podpiranjem iziđemo zmagoslavno iz trujevega pota, stoječega pred nami.
S stalno nado, da se tudi Vaše blagorodje najradovoljneje odzove temu pozivu, pošiljamo Vam bratski pozdrav in dolžno spoštovanje.
Za izvrševalni odbor: dr. Lujo Žaja, adv, Ivan Cibilid, trgovec, Albin Volonšek, tvor-ti i čar, Ivan Ternna, zlatar.
Aleksandrija, meseca novembra 1895.
„Trlaftkega Sokola" plesne vaje se vrše vsako nedeljo in praznik od 6- 11 ure zvečer. Tako je ustreženo tudi onim kateri so to želeli,
„Goranjskl Sokol-*. Iz Kranja poročajo »SI. Narodu" : Z veseljem beležimo vest, ki se je te dni raznesla po našem niestu, da se namreč nameruje ustanoviti že davno zaže-Ijeno telovadno društvo .Gorenjski S o-k o l" s sedežem v Kranju. Še veča radost pa nas je navdala, ker se je v malem našem mestu oglasilo že nad 40 izvršujočih udov.
Iz Št. Andreja pri Gorici nam pišejo, da je tamošnje občinstvo starešinstvo v svoji seji dne 4. decembra izvolilo častnim občanom dež. šolskega nadzornika, preblagoro-dnega gospoda viteza K 1 o d i č a - S a b-I a d o s k e g a, radi obilili zaslug, ki si jih je stekel ta gospod na polju slovenskega šolstva. Vitez Klodič je mož „standrške" korenine.
Delovanja zdravniška postaje tržaike.
Tekom mitiolega novembra meseca iskalo je občinstvo v 642 slučajih pomoči pri zdrav« niški postaji in sicer v 417 slučajih na osrednji postaji sami, v 225 slučajih pa so morali zdravniki izven postaje v pomoč. Največ opavila imela je zdravniška postaja v omenjenem mesecu dne 27. (32 slučajev!), raz-nemo najmanj pa dn6 L, 6. in 16. (po 16 slučajev).
Tedenska atatiitika triaika. V tednu od 1. do 9. t. m. rodilo se je v Trstu 81 otrok (43 moških, 38 ženskih). Med temi bilo jih je mrtvorojenih 11 (!) — Uinrlo je v isti dobi 83 oseb (53 moških, 30 ženskih). V razmerju na število prebivalstva (računano na 160.325 duš, nevštevši vojaštvo) pride 2684 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdrav« niški izkaz navaja med vzroki smrti: 3 si. škrlatice, 13 si. davice, 8 si. jetike, 10 sl. vnetja sopnih organov, 3 sl. kapi, 1 slučaj smrti po naključju, 1 samomor itd.
Nenadna imrt. Predvčerajšnjem napala je naduha 551etnega težaka Antona Pertota, stanujočega pri iznajmljevalcu postelj v hiši štev. 5 ulice Crosada. Prihitel mu je v poinoč okrajni zdravnik dr. Zadro ili Trevesevi postreščki nesli so na zdravnikov ukaz bolnika v bolnišnico. Med potjo pa je Pertot umrl. Truplo so oddali v bolniški mrtvašnici.
Imovita kuharica. Predvčerajšnjem prenesli so v mestno bolnišnico 621etno kuharico Franico Slocar (Slokar), službujočo pri rodbini Galafatti, ulica dei Fabbri hšt. 5. Predno so jo prepeljali v bolnišnico, hotela je kuharica napraviti oporoko. Pravijo, da je razpoložila z lepo svoto, skoro 10.000 gld., v prid svojim sorodnikom, biv^očim izven Trsta, med temi je baje nje nečak Josip Slokar v Lokavcu št. 211. Priletna žena je bolna na srcu, zato imajo zdravniki malo na-deje, da ozdravi.
Zaaačana beguna. Včeraj dopoludne prijeli so policijski organi na tržaškem kolodvori! južne železnice dva mladeniča, ki sta dospela v Trst z dunajskim brzovlakom. Ista sta se na policijskem kouiisarijatu izkazala kot 17 letni Otou Seitenhagen in 171etui Karol Kunz, oba iz Sasouske. Oba sta služila pri tvrdki Adolf Luer v Blankeiiburgu, a poueverši gospodarju izdatno svoto denarja, pobegnila sta v Trst, od koder sta se hotela vkrcati v Musavo, da pomagata Italijanom v vojski proti ras Mangartu. Pri njima našli so 1040 mark, več srečk in nabit revolver. Deli so ju seveda pod ključ, in siromašni Haratieri prišel jo tako ob dva prostovoljca.
Policijsko. Gospa Emelija Mistruzzi, stanujoča v ulici Madonna del mare hšt. 8, prijavila je policiji, da ji je neznan tat ukradel dve turški preprogi, vredni 240 gold. — 37 letnega težaka Antona Jabovčnika iz Trsta, stannjočega na Videli, zaprli so, ker je pijan razgrajal po starem mestu. -- Drzen tat se je vtihotapil v zaprto stanovanje g. Andreja Hužika, ulica Ireneo hšt. 1, ter ukradel srebrno žepno uro, vredno lil ghl. in 4 gld. v gotovini.
Koledar. Danes (14.): Spiridijon, škof; Nikazij, škof. — Jutri (15.): III. adventna
nedelja. Jarnej šlof. — V ponedeljek (16.) Zor k a (Albina), mučenica; Eviebij, škof. — Solnce izide ob 7. uri 3fi min., zatoni ob 4. uri 11 min. -- Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 8 stop., ob 2 pop. 10.5 stop. C.
Loterijske itevilke, izžrebane 7. t. m.: Praga	86, 8, 21, 14, 85.
LVOV	55, 32, 1, 28, 70,
Sibinj	76, 25, 13, 85, 58,
Najnovejše vesti.
Dunaj 13. (Poslanska zbornica.) Finančni minister Bilinski je izročil zakonski načrt o odpisavanju zemljiškega kavka pri škodah na pridelku povodom elementarnih nezgod.
Carigrad 12. Angleška in italijanska druga postajna ladija sti že prepluli v Darnele.
Carigrad 13. Včeraj je navstalo hudo razburjenje, ker sta dva armenska trgovca jela v prepiru streljati iz sanokresov. Velikanska množica je vrvela v strašni zmešnjavi. Zaprli so hitro banke, prodajalnice, urade in zasebne hiše. Policiji se je posrečilo pomiriti ljudstvo. Tudi ta dogodek priča, kako razburjeno je še ljudstvo.
Kreta 13, Zopet je prišlo do spopadov med turškimi vojaki in pristaši revolucije. Bilo je ubitih ali ranjenih 36 vojakov in 6 ustašev.
Tr^ovlnik« bvaojuvk«.
BudlmptiU. Plenica za je »en 7.16 7.18 Plenica ?.« spomlad 189« 6.88 —.— do (S.90. Oves ca
jeaen —'---It* z« spomlad S IS-S.20 Koruza
it oktobar ---maj-juni 1890 4,46-4.4»
p*«uitu« nova od 78 kil. r. 6-75-6-85 od 7» kil. f. 6 80 -6.90.. od SO kit. f. ri.85-7 - - od 81. kil. r. fc.95-705, od 88 kil. for. 7.05-7.10.-tečnirn 5'B0 - 8 25; proao 540—5 75 rž nova « 30§.20 Ponudb« urad nje, vpraianje boljo Prodaja 2r>000 mat. at. 2'/, nvfl. dražje. Vrorae: obladao.
Praga. Neratinirani aladkor f. 19.65 ta junu var 13-72., zii maj 14,35
Praga. Contrifiigal nori, pojtavljon, t Trni in carino vrod odpo^iljatev precej f, Sl 60,. Con rnssd 39.25 39-50 Čotvortii !)3 25 »S.fiO. V glavah
(sodih) .13.---33.50 jako italno
Havrt. Kavu Santo« good avorage december N9.50 za april 83.30.
Htnbnrg. Santo« rou.I avorago /.» december 73.25
*a m are 69.— maj 67.25 cena mirne. _ _
Dum^aka borna 13. d«p«iinbra
ieea
včeraj	dane*
Državni dolg v papirju .... 100.30	100.20
„ „v »rebru . . . . 100 30	100.95
Avstrijska ranta v zlat...............181.70
, „ V kronah . . . 98 75	98.66
Kreditna akcija....... 370.96	370.25
London 10 Let........121.75	12165
Napoleoni......... 9.65'/,	9-66',
10 mark .......11.70	U.SO
100 italj. lir ....... 44.90	44.80
Z Bogom!
Odhajaje iz Knbeda v Baderno nisem se mogel osebno posloviti od sorodnikov, prijateljev in znancev. Zato vam kličem vsem tem potom: Z Bogom!
Badema, 12 decembra 1895. Josip PedariČ
Najlapia darilo
za
in svečane prilike
Oljnati portret 85X75 cm. Antona Martina Slomšeka,
najfineje po najboljšem izvirniku izveden, na platno napet, v zlatih kovinsko barok, anti-barok ter črnih zlato okrašenih okvirih po 10, 19, 15 in 18 gld., dobiva se v trgovini
| D. Hribarja r Celji.
rtu Kaj je Anton Martin Sloiuiek Slovencem, Hb bilo bi proveč govoriti. Njemu ae imamo (S zahvaliti t a družbo sv. Mokora; njemu ae m zahvaliti za najbolje in najlepia pcdagogiike Tg spine in domovinako Ijuboien vnemajoče pesni. On bil jo najodličnejii bnditelj na-roda, in najbolj vnet zagovornik pravic Sloji! voncev. Nobonu slovanska liisa naj bi na bilu brez slike tega »lavnega tnoža, ki je in ostane redni ponos in dika Slovencev. ml
Kranjske klobase
se prodajajo v žganjariji na vogalu ulice Torrente in ulice S. Fraticesco.
Krema rjo m in drugim prodajalcem di\j« se navadili skouto.
i
JAKOB STIUJKELJ - TRST
vla Caaerma it. 16 uhod plana deli« Caaerma.
(miaprutl nliki evjmlHlflh
prodaju po nnverojetnih nizkih cenah vsakovrstna aii^lobka
kolesa. (bioykle)
Zantopstvo kolon „Ralelgh" iz tovarne „Kiticah Cvete O L.td. Nottin^tiain Angleško" in koles „Adler ' iz tovarno II. Kiey»r Frankfurt.
Kolona „RiiloiKhu in Adler ro hvotnvno znana, ponleduja rabijo so v nenihki vojski.
KoloHft pošilja so iih dciolo in na v*e kraje broz vh«1i atroftkov.
H p r o i o m h p po p r u v n vsakovrstnih novih in »trnih k »los in Aivalnih strojev.
V zalogi naliujitjo so viakovretna orodja in priprave za kolesa. Zahtevajo nuj a« ceniki!
Ijualoik polititno društvo „Kdinosti'. Izdava!*Ij in odgovoru) urednik : .1 lilij Mikota. — Tiskarna Dtdeuc. v Trstu.