Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani usta napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Celovec, 29. malega srpana 1911.
Leto XXX.
Hmtsko-slovenski klub.
Najbližja soseda sta ponavadi ali najboljša prijatelja ali največja sovražnika. Predobro poznata drug drugega, preveč sta navezana drug na drugega, da bi mogla ostati mrzla tujca, ki enemu ni mar, kar tlela drugi.
Slovenski narod je razmeroma majhen, zato se tudi ni čuditi, da so strankarsko razmere bolj napete, kakor pri večjih narodih, Ljudje, ki vodijo stranke, si takore-Roč dan na dan gledajo iz oči v oči, opazujejo drug drugega napake in jih izkoriščajo. Zato je med Slovenci strankarski boj boj na nož. Ali ti ali jaz!
Toda ravno tako majhen in narodno tako ogrožen narod, kakor je slovenski, bi moral v vprašanjih, ki so splošno narodnega pomena, postopati složno, edino! V tem oziru se je veliko grešilo in se še greši!
Neizvedljivo je sicer stremljenje, odpraviti razne stranke v narodu, ubiti jih za vedno. Zaradi tega pa še nikakor ni odobra-vnti, če posamezne stranke v vprašanjih, ki S<1 tičejo celega naroda, nastopajo vsaka 8 voj o pot, le iz stališča, okrepiti same sebe. razumljivo je to. pa ne prav!
Cisto naravno je, da so ravno obmejni Slovenci, ki čutijo prvi in najhuje udarce ntke politike, škodljivost takega postopanja P?*yi spregledali in se mu najprej zoperstavili- Lastni pristaši v drugih kronovinah so Tli vsled tega. kaj radi sodili za politične dvoživke, toda po krivici!
Zaradi tega smo koroški Slovenci od nekdaj, zlasti pa še, ko smo dobili svojega državnega poslanca, zagovarjali stališče, da 8e naj vsi slovenski poslanci brez razlike, strankarstva, združijo v državnem zboru v en sam klub v obrambo narodnih svetinj ; s lem še nikakor ni rečeno, da se v domovini n&j opusti strankarski boj! To ni mogoče, kakor kaže izkušnja.
Podlistek.
Oglarjeva Ivanka.
(Spisal Ivan Sanjin.)
(Dalje.)
dotp^^i Čns, ko je pobral oglar v gozdu vala’ Se ie nedaleč od gozdarjeve koče skri-dab IJI'ada deklica. Kakor brezumna je gle-D-a da kraj, kjer je stari Mate vzel dete in devof8*^ v kočo. Bila jc v starosti kakih Vjl^najst do dvajset lot. Močna, komaj raz-eiii'k instava jo pričala, da je deklica doma-po(na- Lep obraz, pravilnih potez, je izražal inai *)0n.OS’ na visokem čelu so se nabirale so hu Addice in oči, obkrožene od venca solz, dosi • ^ernnc> mračne. Ni švigal iz njih mla-hren 0gVnÌ brezskrbnosti, ni gorelo v njih in	čiste duše, temveč strta ljubezen
u&asie nade.
»Dete moje, dete . . .«
Burm! COvk° je zaihtela, a zaihtela brez solz. bela kip°)Se b dvigale grudi in padalc. De-ranienad a§ SG razP^e^a in padla na polna
je strem?/ ,<la 1,1 se ustrašila lastnega glasu, 8'rniovipn U’ Predala okoli in tekla med skozj pr,11,’ da so ji je trgala bela obleka
A k • Ua P0t-
°glarlevpSi H,renii P° ozki stezi, ki pelje od oddaleč k°C?J.sÌ Prišel na glavno pot. Že kotlarnici0 if- • šumenje Hublja in ropot v ’ ki je postavljena ob vodi. Posest-
Ko pa se žal želje koroških Slovencev leta 1907 niso izpolnile in so se razdelili slovenski poslanci v dva tabora, potem seveda smo dirigirali svojega poslanca v klub, ki je zastopal naša načela, v »Slovenski klub«. In kdor je poučen o koroških razmerah, bo rekel, to je bilo prav!
Da se niso združili pred štirimi leti vsi slovenski in sploh jugoslovanski poslanci, se je zvračalo na dva poslanca. Zdi se, da so bili ti izgovori utemeljeni!
Po zadnjih volitvah pa je postalo vprašanje o združenju jugoslovanskih poslancev zopet akutno, naravnost potrebno. Hvala Bogu, da se o njem ni mnogo razpravljalo v časopisju, ker sicer ne bi bilo rodilo dobrega sadu. Razmere so zahtevale, da so se poslanci med sabo pobotali, in res so presenetili javnost, da so se združili vsi slovenski in dalmatinski pravaški poslanci, izvzemši ljubljanskega liberalca dr. Ravniharja, v en sam klub, v » H r v a t s ko- s lo v e nsk i klub«.
Toda tega koraka ljubljanski liberalci same zavisti do dr. Šušteršiča, oziroma do S. L. S. niso mogli preboleti in so po svojih listih začeli napadati razumne poslance, ki se iz ljubezni do naroda niso dali preslepiti od strankarske strasti in so vstopili v »Hr-vatsko - slovenski klub«. »Slovenski Narod« je že kar opeval dr. Ravniharja, češ da je sam in da je to dobro znamenje, s koli pa je udrihal po dr. Rybafu, dr. Gregorinu itd., češ da so se prodali dr. Šušteršiču. Prazne fraze, pa vendar dovolj dobre za nerazsodne ljudi!
»Hrvatsko - slovenski klub« brez dr. Ravniharja in 7 dalmatinskih naprednjakov šteje 29 mož. Lepo število, ki zagotavlja v državnem zboru Slovencem in Hrvatom moč in vpliv, ki je za ta dva naroda res skrajno potreben. Alpski Nemci so se združili proti Jugoslovanom, naravno je torej, da se kot proti ležje združijo tudi jugoslovanski v močno falango. Upamo, da ni res-
nik tovarne je bil takrat neki Antonio pl Botony. Ne vé se ravno odkod je bil prišel, skoro gotovo iz Italije. Ker jc bil bogat in sc mu je zdel svet primeren, je gori ob Hublju pokupil od kmetov posetva in postavil tovarno. Izprva imi je šlo dobro, promet je bil velik, a sčasoma je bilo vedno slabše, tako da jc moral pod ceno prodati tovarno. Tudi drugemu gospodarju ni šlo, radi tega je pustil. Sedaj šumi voda skozi zidovje, mrtvo in pusto je okoli, nikakega življenja ni več. Le včasih pride samoten človek mimo ustavi se, pogleda razvaline in gre dalje,
A bilo je nekdaj tukaj življenje. Ropotala so mogočna kladiva, šumela je voda, veseleje kot sedaj. Gori v hiši je ob tihih večerih zapel nežen glasek deklice, spremljan na vijolino. Povesila se je v kovačnici roka s kladivom poslušalo je uho mladeniča in starca milo pesmico »Santa Lucia«. V tihi blaženosti je strepetala duša začrne-Icmu mladeniču, zaprlo se je nekoliko oko, kakor v sanjah . . .
Semkaj je zavila naša znanka iz gozda. Trepetaje je hitela mimo kovačnice v hišo. Na vratih kuhinje jo je sprejel visok, vitek mladenič. Lep je bil na prvi pogled njegov obraz, obkrožen od male črne bradice. Oči, črne kakor oglje, so nemirno in strastno švigale pod nizkim čelom, katerega so na polovico pokrivali gosti črni lasje. A ko si se zazrl v njegove poteze, v njegovo mračno oko, si videl pred seboj strastno nrav, človeka, ki mu ni ničesar sveto.
»Ali si?« —
Št. 39.
nična vest, ki jo objavlja ravnokar »Vater-land«, češ da sta pristopila z dr. Ravniharjem tudi tržaška poslanca dr. Rybaf in dr. Gregorin mladočeškemu klubu!
V slogi jc moč! Sloga je pa mogoča tam, kjer je neobhodno potrebna!
Opomba uredništva. Ko je bil članek že v tisku, smo prejeli poročilo, da sta dr. Rybaf in dr. Gregorin izstopila iz »Hrvatsko-slovenskega kluba«.
Nova politična zvezda.
Po prihodu gospoda dr. Brejca na Koroško se je politika koroških Slovencev zasukala precej na bolje. Obupani narodnjaki so iznova oživeli, začela se je realna politika, s prihodom dr. Brejca se je kratkomalo začela za koroške Slovence nova doba. Toda ni trajalo dolgo, da so prišli na Koroško slovenski liberalni elementi; ti so najbrž zavidali dr. Brejcu njegove politično uspehe in so mu začeli pod noge metati polena. Ker pa mu po inteligentnosti, energiji in delovanju ne segajo niti do gležnja, zato so začeli proti njemu in s tem proti oficielni slovenski politiki na skrivaj drezati in riti. Zato so čisto na tihem začeli izdajati »Korošca«, in živ krst ni mogel izvedeti, kdo da tiči za tistim konzorcijem ki izdaja »Korošca«. Slovenski narodnjaki brez razlike mišljenja so to zahrbtno delovanje opetova-no javno obsodili, in uspeh tega zahrbtnega delovanja je bil toliko kot nič. Kljub temu pa dobtarski liberalci ne mirujejo in delajo zgago naprej. Za pravo delo niso in pri volitvah sladko počivajo, potem pa — kritizirajo. Pri zadnjih volitvah jih nikjer nismo videli na volilnih shodih, kakor da bi jih ne bilo. Vedeli smo pa že naprej, da bodo zopet prišli do sape, ko bodo volitve — končane. Ravnotako pri volitvah leta 1909. niti z mazincem nisò génili, po volitvah so pa zopet po stari navadi zabavljali. Sedaj so
. »Ne . . .«
Umaknila se je v vežo in povesila pogled pred njegovimi očmi. Zalila jo je prav lahka rdečica, da je bil njen podolgovat obraz podoben rožasti vrtnici.
»Nisi? . . . Kje je?« ■—•
Skočil je proti nji in jo prijel za roko. Mrzlično se je tresel in dihal težko, kakor da bi ležala na njegovih prsih težka skala. »Otroka je pobral oglar Mate —« Globoko se je oddahnil in spustil njeno roko. Nasmehnil se ji je nalahko in odšel proti kotlarnici. Na stopnicah se jc obrnil nazaj in dejal polglasno:
»Pripravi se, jutri tzvečer . . .«
Morda ni čula, ker ni odgovorila. Topo je zrla skozi vrata na gozd in na malo cerkvico sv. Antona, ki se nedaleč od hiše vzdiga med mladim brastovjem. Večkrat .je strepetala, kakor da bi se nečesa spomnila. Morda so jo poljubili spomini, v belih, rožastih haljah, ko je kot brezskrbno dekletce bodila enkrat v letu iz Sturi j z materjo na praznik sv. Antona k maši. Kako vesela je bila takrat in nedolžna. Z drugimi tovarišicami je potem poskočno hitela v dolino in spotjo brala rdeče rože svete Cecilije.
Da, to je bilo takrat —.
A sedaj? Mamice, one dobre, zlate mamice ni več. Očeta je izgubila že v rosni mladosti. Sama je ostala, sama, tako sama. Najraje bi tekla tjc doli na grob mamice, pokleknila bi in jo prosila odpuščanja. Zajokala bi na njenem grobu nad svojo zgubljeno mladostjo.
pred volitvami skušali zgago delati, (glej »Slov. Narod«) med volitvijo se jili nikjer ni videlo, razven da so imeli v nedeljo tik pred volitvami hujskajoč sestanek zoper tiste, ki so pri volitvah delali na žive in mrtve; po volitvah pa so zopet prišli do sape. Ko smo to vsled šimfijad v »Korošcu« in drugih liberalnih listih konštatirali, so se takoj začeli opravičevati nekateri gospodje, dr. Miiller, dr. Hudelist v obliki popravkov, dr. Gosak v obliki žlobudravega dopisa, ki ga je, da bi se njegova »slava« kot ubijalec koroških »klerikalcev« tembolj raznesla, objavil hkrati v »Korošcu« in »Slov. Narodu«. Krepek odgovor v »Miru« na napade v »Korošcu« in drugih liberalnih listih je imel namen, pokazati slovenski javnosti, da ti zabavljači po maniri gostilniških narodnjakov niso nič delali; dr. Miiller in dr. Hudelist priznavata v svojih popravkih, da nista nič delala, ker nista niti skušala popraviti te »Mirove« trditve, ki je edino važna. O tej najvažnejši točki molčita dr. Hudelist in dr. Miiller; drugače dr. Gosak. Ta je hitro čutil, kam meri ost »Mirovega« članka. Zato je najprej v svojem zagovoru zapisal sledeče:
»Porabil sem v Celovcu vsako priliko, da sem pri svojih osebnih znancih iz Gra-fenauerjevega volilnega okraja poudarjal potrebo enotnega nastopa vseh slovenskih volilcev. Dne 11. junija pa sem na prireditvi Ciril-Metodove podružnice govoril za prisotnega kandidata gospoda Grafenauerja, kar je bilo važno z ozirom na prisotne boroveljske Sokole, ki so potem naslednja dva dneva agitirali za g. Grafenauerja.«
Bravo, g. Gosak! Za tako narodno delovanje zaslužite, da se Vam postavi v Celovcu na Glavnem trgu, kjer se po Vašem mnenju menda odigrava volilna agitacija, poleg lintverna še spomenik! Pomislite, kaka narodna navdušenost in požrtvovalnost liberalnega voditelja, za kakršnega se g. Gosak sam očividno smatra! Ko ti preklicani »klerikalci« brusijo po deželi pete, se trudijo na žive in mrtve in napravljajo neštevilno shodov in sestankov, hodi Gosak po Celovcu in vsakemu osebnemu znancu iz Grafen-auerjevega volilnega okraja daje dober svet, da naj vendarle Grafenauerja voli. In tako je deloval Gosak, ko so v »Korošcu« in »Narodu« očividno njegovi članki postavili Grafenauerja v tisto luč, kakor so nameravali nemškutarji, češ da ni nič delal in ničesar dosegel. Bolj se pač niste mogli osmešiti, g. Gosak, kot dozdevni narodni delavec, kakor s tem svojim priznanjem. Človek, ki je tako lenobo pasel med volitvami, nima pravice v javnosti sploh kaj govoriti in se zoper delovanje drugih zadirati. O agitaciji pri Sokolih pa naj bo le kar tiho! Ti so že sami zreli in narodni dovolj, da vejo, kaj naj storijo!
Da si dr. Gosak pri tem pojmovanju narodnega delovanja šteje v zaslugo, ki jo
Ni slišala, da jo je klical nekdo, tiho in slabotno, v sobi. Ni videla mraku, ki je vstajal iz Hublja in legal v dolino. Utihnila je fužina, le voda je šumela v strugi, kakor prešeren smeh mladosti.
Zopet jo je poklical slaboten glas v sobi, a sedaj močneje kot prej. Zganila se je, kakor bi se kdo dotaknil njene duše in ji razpodil sladki sen. Poslušala je nekoliko, potem pa odhitela v sobo, kamor je bila klicana. Stara, siva gospa je sedela v sobi na naslonjaču, žena gospodarja tovarne Bitonya.
»Ali je prišel Antonio, Valerija?«
»Ne še, milostljiva, pride pozno nocoj.«
»A meni je tako slabo! — Kje je pa Giuseppe?«
»P,avnokar je odšel.«
Pri tem imenu se je Valerija stresla in pogledala proti vratom.
»Valerija, ali si ozdravela?« —
»Da —«
Sklonila je glavo na mlade grudi, dve solzi sta ji spolzeli po licu na tla. Morda je mislila na dete, ki ga je trdosrčno vrgla od sebe, ona, mati njegova. Oh, saj je bilo radi njega to, radi njega je vrgla dete od sebe, radi njega, ki ga tako ljubi. »Giuseppe,« so šepetale njene ustnice, »ti, ti edino si moj.«
Že jutri bo odšel od tod in ona ž njim. Daleč bosta šla, v lepa, velika mesta, v svetle palače, v vrte italijanske... Nikdar več se ne bodeta vrnila —.
je treba svetu razbobnati, da je volil slovenskega kandidata in ne socialnega demokrata, se res ni treba čuditi. Čuditi pa se moramo, da dr. Gosak vse, karkoli je »Mir« pisal o gotovih liberalnih gospodih, obrača nase, četudi se izrecno o njem ni trdilo. Menda se smatra za tako liberalno korifejo, da se brez njegovega sveta in volje ne sme noben drug liberalec zganiti in da bodo vsi tako plesali, kakor on meni. Tako merodajen pa še tudi pri liberalcih ni! Tudi ne vemo, kaj poreče k temu dr. Miiller! V svojem odgovoru se dr. Gosak tudi zagovarja s tem, da se je ponujal dr. Brejcu za govornika, pa samo s pogojem, da bi se na shodih govorilo samo gospodarske in narodnostne reči in dr. Brejc da je te pogoje odklonil. Informirali smo se o tem pri gospodu dr. Brejcu, ki nam je razložil sledeče: G. dr. Brejc g. dr. Gosaka niti poznal ni. O neki priliki po drugih opravkih je stopil proti polnoči v benediktinsko klet, ker je vedel, da je tam zbrana slovenska družba; našel je tam ve-selomok.ro družbo, pri kateri je bil tudi g. dr. Gosak. Ta je takoj — opolnoči — skušal izzvati celo politično razpravo. Dr. Brejc mu je nedvoumno namigaval, da ob taki priložnosti, v tako pozni uri in z ljudmi v takem položaju ne mara reševati važnih političnih zadev, pia dr. Gosak je silil v njega kakor muha in je rekel, da dr. Brejcu ne bo nobenega miru dal! Sicer pa je vsekako čudno, da pride mož, ki je v Koroško šele ravnokar pokukal, k voditelju koroških Slovencev in ga hoče poučevati, kako da je treba na Koroškem delovati in da stavi pogoje, če bo po mojem, bom šel na shode, sicer pa ne. G. Gosak, tako hitro se pa dandanes ne pride do časti narodnega voditelja! Sploh pa je čudno, da se dr. Gosak izgovarja na dr. Brejca, da bi opravičil svojo nedelavnost, ko nam je vendar znano, da je že opetovano javno nastopil, ampak seveda ne za časa volitev proti nemškim nacionalcem, ampak v mirnem času zoper dr. Brejca, katerega je na prav grd način osebno obdeloval. Saj sam v svojem zagovoru priznava, da je napadal vodstvo koroških Slovencev. In to je storil opetovano! Ali bi ne bilo stokrat pametneje, da bi pustil nepotrebno in narodu škodljivo zabavljanje in bi raje sledil vzgledu kakega dr. Rožiča ali dr. Jesenka, ki sta se pri volitvah nad vse požrtvovalno trudila za narodno reč; zato je pa »Mir« tudi po pravici lahko rekel dr. Gosaku, da je bolje, če gin nazaj, odkoder je prišel, ker zgagarjev koroški Slovenci prav nič ne potrebujemo. Dr. Gosak v svojem dolgoveznem zagovoru podtika dr. Brejcu besede: »Naprednjake (slovenske) bomo zasledovali, kakor pes zajca, do zadnjega grma, dokler zadnjega ne izsledimo.« Prav liberalno! Dr. Brejc na občnem zboru političnega društva sploh ni govoril o slovenskih naprednjakih, ampak o tistem famoznem konzorciju »Korošca«, ki se je skrival kakor zajec pred psom in za plotom se primo j dušal in metal iz zavetja kamenje na požrtvovalne rodoljube. Ravnotako zavija tudi dr. Gosak, ko podtika g. Smodeju besede: »Volitve v Štebnu se niso vršile prav, ker so se vršile na narodni podlagi in ne na katoliško-narodni podlagi.« če se je gospod Smodej izrazil res ravnotako, zakaj pa korajžni g. dr. Tone ni tedaj vstal in zavrnil gospoda Smodeja, če mu to ni bilo prav! Dr. Tone je tedaj pod silnimi udarci dr. Brejca pač očividno lezel pod klop.
Najlepše ali najgrše je pa to-le: »Mir« me je tudi pozneje še napadal ter prinašal neresnice o meni, katerih duhovnik in moj nekdanji prisrčni prijatelj gospod Smodej ni hotel popraviti, akoravno sem ga k temu pozval. Moral sem si iskati zadoščenja na meni samemu neljub način s tem, da sem imenoval ravnokar omenjenega gospoda Smodeja z ozirom na neresnice v »Miru«, v hotelu Trabesinger javno, vpričo mnogih gostov lažnjivca.« — Da g. dr. Toneta le sram ni! Res je na zadevi le toliko, da je dr. Gosak pisal g. Smodeju uprav impertinentno pismo in imel celo drznost zahtevati, da g. Smodej prekliče v »Miru« vse, kar so prej liberalci pred volitvami zoper vodstvo in stranko koroških Slovencev čečkali po »Korošcu« in »Narodu«. »Mir« tudi nikdar ni trdil, da je vsega kriv ravno nepomembni Gosak. Zato tudi o kaki laži ni govora, četudi bi doktor Tone to stokrat na dan ponavljal. V hotelu Trabesinger pa se je vr-
šila omenjena scena ravno narobe. Dr. Gosak je res prišel h g. Smodeju vprašat ga, če bo objavil dotično pismo in g. Smodej mu je povedal, da s takim človekom, ki mu je pisal tako impertinentno pismo, še govori ne! Če hoče kaj od njega, naj se obrne nanj s pošteno pisanim pismom. Nato je g. Smodej obrnil dr. Tonetu hrbet in se vse-del; ko pa se je dr. Tone začel nekaj usaja-ti, so ga pričujoči v trenutku moralično — vrgli iz sobe. O kakem »lažnjivcu« živ krst ni kaj slišal. Mogoče pa je, da je po liberalni maniri imenoval g. Smodeja lažnjivca v njegovi nenavzočnosti kje drugod, kar je tem grše, ker je dr. Gosak ravno od gospoda Smodeja prejel gmotne dobrote!
Z osebico dr. Gosaka smo se bavili zato toliko, ker se dr. Gosak tako poriva v ospredje in ker je pravi tip gosposkih liberalcev, ki so povsod drugod na Slovenskem dogospod arili.
Njihova narodnost je za narod pogubna; to itak mora dobro vedeti ravno dr. Gosak, če pogleda na svojo sedaj napol šta-jercijansko občino, ki je bila prej narodna, dokler se dr. Gosak v njej ni čutil političnega poveljnika.
Take vrste politične zvezde pa zopet utonejo, še prodno so jih ljudje zapazili, in postanejo čestokrat ljubljenke trških nemškutarjev.	'_________________
Katoliški shod jugoslovanske mladine.
ob desetletnici slovenskega katoliškega aka-demičnega tehn. društva »Zarje«
dne 24., 25., 26. in 27. avgusta 1911 v Ljubljani.
Spored:
I.	Dne 24. avgusta:
Ob 3. uri popoldne: Občni zbor »Slovenske dijaške zveze«.
Ob 4. uri popoldne: Občni zbor »Slovenske Straže«.
Ob 8. uri zvečer: Pozdravni večer, ki ga priredi Slovensko katoliško akademično tehn. društvo »Zarja«.
II.	Dne 25. avgusta:
Ob pol 9. uri dopoldne: Sveta maša.
Ob 9. uri dopoldne: Slavnostno zborovanje ob desetletnici Slovenskega katol. akad. tehn. društva »Zarja«.
Ob 3. uri popoldne: Zborovanja dijaštva v odsekih.
Ob sedmi uri zvečer: Akademija, ki jo priredi »Hrvatski djački savez«, nato predstava, ki jo prirode slovenski abiturijentje.
III.	Dne 26. avgusta.
Ob 8. uri dopoldne: Vzporedna zborovanja: 1. Skupno zborovanje dijaštva. 2. Dele-gacijsko zborovanje; a) Mladeniških zvez, b) Marijinih družb, c) Orlov, d) Društev rokodelskih pomočnikov.
Ob 11. uri dopoldne: Občni zbor »Slov. kršč. soc. zveze«.
Ob 3. uri popoldne: Občni zbor »Lige slovanskih kat. akademikov«.
Ob 5. uri popoldne: Skupno zborovanje vseh mladinskih organizacij.
Ob 8. uri zvečer: Vzporedno: a) Komerz »Lige«, b) Predstava v »Ljudskem domu«.
IV.	Dne 27. avgusta:
Oh 8. uri dopoldne:	Sprevod k sveti
maši.
Ob 9. uri dopoldne: Sv. maša na Kongresnem trgu.
Ob pol 10. uri dopoldne: Manifestacijski obhod.
Ob 10. uri dopoldne: Ljudski tabor.
Ob 4. uri popoldne:	Javna telovadba
Orlov.
Ob pol 7. uri zvečer: Nastop zveze pevskih zborov »Slov. krščansko socialne zveze«, aranžira Slovensko glasbeno društv° »Ljubljana«.
Beseda slovenskim društvom.
Od prijatelja našega lista smo prejeli sledeči dopis:
Zdi se, da so naše vrste kakor izrvan0 drevo, ki je napol izrvano iz zemlje, da se ne posuši, pa tudi ne donaša sadov.
Prirejajo se igre, vabi se na shode in predavanja. Jako lepo s strani naših di’11' štev, da kažejo, da so še med živimi.
Ali vse delo je preplitvo. Pač bo mnogih slučajih obrodilo nekaj sadu; toda večjih uspehov pa ne bo.
smešno Vdm’ ali bol:' žalostno ali bolj
v naro l Qa Se uPrizai’jajo za nas Slovence kor • \ ,erri oziru brezpomembne igre ka-’To^ . eJ Hofer in druge igre te vrste, trebe .zai:o smo tu, da bomo brez poza s . *ii nemške može, ki niso storili «as ničesar.
prosu 0^e^tvo J'6 naci nami: Nikdar nismo o niin	svojih junakov, nikdar culi
uPrav 7rbnab' Tujci smo si sami sebi in radi tega skoro brez moči. delo °7' ^e*avsko društvo v Celovcu je za-življenja^ b)oma^e ^gre domačega
čute^rikl0.va Zala“ je segala ljudstvu v dno sjefi cTe. duše ter začrtala v njej neizbrisljiv trnli ^udstvo je gledalo v zrcalu preteklosti bp'/(. i6 in muke svojih pradedov, njih Iju-u do rodne zemlje — in ihtelo, ralo U, je.torej °s, okrog katere bi se mo-Sp0z ^kati vse naše društveno življenje. Naj boirnava ljudstvo samega sebe, svoje naj-tere sblove5 niib žrtve in junaštvo, ob ka-v 86 bo . naslaJal0> vzbujalo in krepilo
. ^ako naj zahtevamo, da nas sovražni niu1 Spo?tuiej°; kako? Saj nismo do zdaj po sami cenili svojih svetinj ; nasprotno, da i -n! 80 vsi mm naših junakov. Ni lepo, do Jj kujemo svojim pradedom ljubezen uijo 0moviae? s katero so šli v boj, da ohra-t0JmcSlnie gore, prekrasna polja svojim po-n0st^ s pozabljivostjo. Naša velika dolžni ^Je) da ohranimo svetinje; nobena žrtev Zato Veiika, ki bi je one ne bile vredne, Uioramo biti požrtvovalni, tudi ■	m tujega duha prireditvah je
Plevel ati deloma izvora vsemu gnusnemu Ufstv prepreza naše poljane — nem-
Ne
samo jezik, temveč tudi duh, miš-
Ijenip .	- j-----; -------- —--	;
po;PJ" m čuteče srce za lastne brate tvori j. uarodnosti.
ip as človek se priuči koroške spakedrane Ijeni,]86?11!6»6 „nemščine“ in ker ni po miš-tevton , .°venec, je zelo lahek prehod k rj, skim sinovom.
z vsenf6'’ enki’at za vselej je pomniti: Proč y tujim pri našem narodu. rodn] 0ja> ki odgovarja naravnim in na-šega T1 zahtevam, mora biti prva točka na-brez stremljenja, kakor vzhod solnca, ki ni
Ujega dneva.
drev^a r°dnih, sočnatih tleh naj
se goji
naj x’ Tuša mladina, naš up in nada, iz njih p1 Pa svojo moč, iz vira življenja, ker	bo zaman divjal nasprotni vihar,
kah0j!ase Vrste bodo neupogljive, močne y skala, samozavestne in silne.
pomozi Bog in sreča junaška!
J^nevne novice in dopisi.
VajjViaki na »Katoliškem shodu jugoslo-
Uaše ?. mladine«. (Poživljamo tem potom vse tavaj^iake brez razlike študij, ki se name-
slo
udeležiti »Katoliškega shoda jugo-
jirn p s^e mladine« in reflektirajo na to, da ip ob/fkrbi pripravi javni odbor prenočišča ^ jujn6’ i*a se mu zglase najkasneje do
Pravn ',a- Zadostuje dopisnica. Naslov: Pri-sl°vaTivni odbor za »Katoliški shod jugo-dskai ske mladine«, Ljubljana, Katoliška kor jj7a> III. nadstropje. Pripravljavni od-Pole'Pošlje potem posebne zglaševalne župbij^aki naj se torej ne zglasujejo potom Župnij',,vlk zaupnikov, ampak -samostojno, samo 2ke zglaševalne pole so odmerjene biti n., a Zadnja dva dneva, dijaštvo mora dijake V Ljubljani že v četrtek, 24. avgusta. (J°PiSl/eVce prosimo, da se zglase takoj po Stva )>TCah slovenskemu glasbenemu dru-ska bij J7bLana<< (Ljubljana, Frančiškan-jbh p0g,a z navedbo svojega glasu. Društvo be- lL.6 note za sv. mašo in druge sklad-Laški odsek pripravljavnega odbora. lUUlo 0)e,ern v kn. šk. Maiijanišče. Opozar-«VeUti \e starše, ki hočejo svoje sinove po-Za Uje U h o v s k e m u stanu ter iščejo L-ianigi Smerno stanovanje, da kn. šk. Ma-JUa v Celovcu še vedno spreje-vzg,>r_ °vh Pot
P'
ko j 0 pUce, oziroma dijake v oskrbo in tom r°šnje za sprejem naj se pošljejo
°rirt a d,
sprejem	v
ipPUazi; Ue skušnje za prvi razred c. kr. v -L ob o V 9elovcu se vrše 16. septembra Pisati ;.uri. Poprej pa se morajo novinci, : VU dppit- c' br. gimnazijskem ravnatelj-Puidhe ,/5- septembra od 10. do 12. ure do-
sprejem naj se pošljejo P r i s t ° j n e g a, ž u p n i j s k e-g a kn. šk. ordinarija! v Celovcu.
me,
°ziroma od 3. do 5. ure popoldne !
Ob tej priliki naj se prosilci v spremstvu svojih staršev tudi predstavijo ravnateljstvu Marij anišča.
C. kr. okrajni šolski nadzornik v Velikovcu še zmiraj ne vé, da ga prav nič ne briga politično prepričanje slovenskega učiteljstva. Priporočamo mu, naj se briga raje za vedenje nekaterih svojih nemčurskih ljubljencev zunaj šole in tudi v šoli. Dobil bo tam dosti hvaležnega dela.
Slovenski Dijaški Dom. Čas za vlaganje prošenj za vsprejem v S. D. D. traja do dne 1. avgusta. Tem potom opozarjamo še enkrat starše in dijake, naj ne zamudijo prilike. Zavod nudi stanovanje, skrbno nadzorstvo in katoliško vzgojo brez ozira na kateri koli poklic. Cena za oskrbo brez kosila je 25 K na mesec-. Kdor želi pa tudi opoldne hrano, se mora osebno z vodstvom dogovoriti.
Darovi za »Slovenski Dijaški Dom« v Celovcu. Čč. gg. Engelbert Rakovec, Kranj, 5 K; Jos. Zelnik, Čemšenik, 5 K; preč. frančiškanski samostan Brezje 10 K; Fr. Kušar, Mengeš, 5 K; Jan Langerholz, Gorje pri Bledu, 4 K; Ant. Kocijančič, Mirna, 1 K; Karel Lenassi, Košana, 1 K; Jakob Kindl-man, Grebinjski klošter, 8 K; slov. dijaki nabrali v Celovcu na razstanku 26 K 40 v.; Fr. Kolarič, Celovec, 3 K; Fr. Zbašnik, Hinje, 2 K; dr. Jos. Lesar, Ljubljana, 5 K; Stanko Premrl, Ljubljana, 10 K; mil. g. Tom. Kaj-diž, Ljubljana, 5 K; veleč. g. Štefan Rojnik, Gradec, 10 K; veleč. g. dr. Juro Krašovec, odvetnik, Celje, 5 K; g. Iv. Elsbacher, Laški trg, 5 K; preč. duhovščina na Trnovem 7 K; čč. gg. Jos. Podlipnik, Sela, 1 K; Mart. Štu-lar, Št. Vid nad Ljubljano, 3 K; Mat. Rihar, Šmartno p. Litiji, 2 K; mil. g. Jan. Flis, gen. vikarij, Ljubljana, 20 K; gosp. Peter Majdič, Celje, 20 K. — Iskrena hvala vsem vic. gg. darovalcem! Bog povrni! Prosimo tudi vse prijatelje koroškega srednješolskega dija-štva, da se nas ob priliki veselic in novih sv. maš spomnijo!
Društva in knjižničarji mladinskih knjižnic, ki še nimate Jurčičevih povesti, naročite jih takoj pri Slovenski krščansko-socialni zvezi. Radi velikih stroškov naj društvo ali posameznik, ki vodi mladinsko knjižnico, daruje 5 K podpore. Zveza ne prodaja knjig, ampak želi le nekako odškodnino. Prijavite se takoj!
Koroška mladina! Na katoliški shod jugoslovanske mladine dne 26. avgusta v Ljubljano! — Prvi shod cele jugoslovanske mladine, in sicer katoliški shod! — Na jugu je prava moč velike Avstrije, na jugu in edino le na jugu je tudi edini vir za življenje koroških Slovencev! Ne sme biti župnije od Pontablja pa do Sv. Križa na štajerski meji, od Brda pa do Ljubelja, ki bi ne poslala enega zastopnika v Ljubljano! — Darujte tistih par kronic za pot 2 6. avgusta! — Vzemite si ta*dan časa, fantje, da pogledate k svojim bratom v Ljubljano-, vsaj bodete videli, kakšno je pravo jugoslovansko življenje. Ali pridete preko Celovca, ali Podrožčice, ali preko Trbiža, dobimo se vsi na Jesenicah v soboto dne 26. avgusta na večer!
Pozor! Kdo pozna sledeče osebe ali njih postavne dediče, za katere ležijo pri okrajnem sodišču v Pliberku hranilne knjižice, in sicer celovške (bržkone koroške) hranilnice: Smrečnik Uršula, knjiž. št. 52.887 za 117 K; Ravnik Gregor, knjiž. št. 52.888 za 142 K 24 vin.; Prevalnik Jerica, knj. št. 53.632 za 17 K 2 vin.; Trampuš Anton, knj. št. 55.565 za 191 K 76 vin.; Gerbin Janez, knj. št. 53.636 za 98 K 4 vin.; Daniel Janez, knj. št. 53.634 za 127 K 86 vin.; veli-kovške mestne hranilnice: Ma tu o s Matija, knj. št. 2536 za 12 K 32 vin.; G e r m a d -n i k, knj. št. 2088 za 156 K 12 vin ; P o d -m e n i k Henrik, knj. št. 2579 za 37 K 12 v.; Piko Jožef, knj. št. 2500 za 96 K 16 vin.; T e r m a v n i k Florijan, knj. št. 2499 za 7 K; R u c k e r Karel, knj. št. 5437 za 68 K 62 v.; R a v š Uršula, knj. št. 9839 za 16 K 40 vin.; O rt n e r Jožef, knj. št. 9840 za 29 K 76 vin.; H a f n e r Jožef, knj. št. 9866 za 28 K 14 vin.; Č e r n i c - K a č n i k, knj. št. 9867 za 3 K 70 vin.; pliberške hranilnice: Mik uš Blaž, knj. št. 449 za 480 K 92 vin.; Jurič Uršula, knj. št. 1724 za 746 K 99 vin.; Plahuta Miha, knj. št. 290 za 2 K 84 vin.; Mèrk otroci — K u š 1 j, knj. št, 307 za 2 K 98 v. Tisti torej, ki mislite, da imate kaj pravice do tega denarja, zglasite se takoj ali pa najpozneje do 12. julija 1912 pri c. kr. okrajnem
sodišču v Pliberku in prinesite tudi že s seboj vsa dokazila za svoje trditve. Oni pa, ki bo čisto nepričakovano dobil manj ali več denarja, naj se spomni »Mira«, ki mu je takorekoč do teh denarjev pripomogel, ter naj postane njegov stalni naročnik, ako do-sedaj še ni. Obenem se pa naj spomni tudi našega narodnoobrambnega društva »Slovenska Straža« v Ljubljani. — Obsojati pa moramo, da je c. kr. -okrajno sodišče izdalo tozadevni razglas samo v nemškem jeziku, kajti, kaj pomaga, ako je razglas nabit na občinski deski, če ga ljudstvo radi tujega jezika ne more razumeti. Tukaj se zopet enkrat vidi, kako škodljive so nam sedanje razmere pri c. kr. oblasteh in kako potreben in upravičen je boj proti brezvestnemu nemškemu nacionalizmu, ki vzdržuje med nami ta nam tako škodljivi način uradovanja. Pravico zahtevamo vsepovsod!
Protestantovski tempel — zaprt. Celovška protestantovska cerkev je uradno zaprta, ker razsaja v pastorjevi družini baje epidemična bolezen.
Dva utopljenca so potegnili iz Vrbskega jezera. Bila sta neki častnik in gdč. Elza Lenzhofer, hčerka celovškega brivca z istim imenom. Dne 22. t. m. sta baje skočila v jezero iz čolna. Bila sta zvezana. Utopljenka je stara šele 18 let. Žalostna prikazen novodobne vzgoje!
Ven z resnico! »Fr. Stimmen« se strašno jezijo zaradi našega razkritja o nesreči rajnega Kramerja in očitajo »Miru« denunci-jacijo. Kaj še! Resnica nad vse! Če »Mirova« izvajanja ne odgovarjajo resnici, zakaj jih »Fr. Stimmen« ne ovržejo? Ravno »Mir« in edini »Mir« opravlja na Koroškem svojo nalogo v polni meri in brezobzirno varuje javno moralo!
Strašen požar v Ukvah. Iz Ukev se nam poroča: Nikoli ne bomo pozabili grozne noči od 19. na 20. julija. 19. julija nas naenkrat vzbudi iz spanja obupni klic: »Gori! Ogenj!« Komaj smo se za silo oblekli, je bila takorekoč že vsa vas v ognju. V štirih urah je popolnoma pogorelo 80 hiš. Kdor pozna našo vas, vé, kako strašno je moralo biti. Vse hiše so nakopičene v ozki zajedi kakor v kakem kotlu. Cesta je na nekaterih krajih komaj dobra dva metra široka. Rešiti marsikateri ni mogel druzega kakor le obleko na sebi. Hvala Bogu, da so se vsaj vsi ljudje rešili. Najhujše je pa bilo to, da so bili skoraj vsi moški na planini. Vas sedaj od daleč izgleda kakor kaka tovarna, ker ima tako visoke dimnike. Kako je ogenj nastal, se še ne vé. Na tihem se pač marsikaj govori. Največ jih misli, da je zažgala hudobna roka. Čudno je gotovo, da je pred osmimi dnevi že tudi gorelo v bližini, kjer je sedaj začelo goreti. To je dobro, da je vsaj nekaj hiš ostalo, da moremo sedaj kje stanovati. Za to se pa imamo zahvaliti le požarnim hrambam, posebno oni iz Žabnic in iz Beljaka. Pomoč nam je prišla, v treh posebnih vlakih:	iz Pontablja, Trbiža in Beljaka.
Sedaj bi bilo prav, da bi nam država priskočila na pomoč, a obenem tudi uredila našo vas. Toliko prometa je, a cesta tako ozka. In vedno je nevarnost, da vsa vas pogori, ker je vse na kupu. Ali bi se ne dala cesta izpeljati z majhnimi stroški med šolo in vojaškimi barakami? Tako bi nam sedanji požar vsaj na eni strani koristil.
Velikovec, (Zopet nesreča.) Koliko nesreč še bo na tej spakedrani cesti, — tako govorijo zaporedoma pri nas ljudje! Zadnjo nedeljo je zopet padel s kolesom na novi preloženi cesti trgovski vajenec pri M. Giendlnu, mladenič Hugo Sablatnik, star 17 let. Na zunaj ni bilo videti nikakih posebnih poškodb, toda notranje poškodbe so bile smrtne, in v ponedeljek zjutraj je moral dati slovo svojemu mlademu življenju. To je dvanajsta žrtev dostikrat neumne moderne tehnike. Ako se ceste, ki mnogo stanejo in morajo stroške plačati davkoplačevalci, prelagajo, potem bi želeli poleg lepih dohodkov, ki jih vtaknejo inženirji v svoj žep, še več pameti pri tozadevnih načrtih. Vse govori, da bo treba cesto na tem mestu popraviti, kar bo zopet mnogo denarja stalo. Dostikrat bi tudi inženirjem treba bilo pamet zmeriti!
Črna. (Protestni shod.) V nedeljo, 16. julija je naše delavstvo proti zavlačenju in poslabšanju starostnega zavarovanja protestiralo. Jako poljudno nam je razložil g. dr. Rožič, v kakem položaju se nahaja starostno zavarovanje. Po njegovem predava-
nju je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: Zborovalci, zbrani dne 16. julija 1911 na javnem shodu pri Drofeniku v Črni, protestirajo, da so veleindustrijci skušali za-prečiti socialno predlogo o starostnem zavarovanju s tem, da so predložili ministrskemu predsedniku spomenico, ki zahteva celo poslabšanje dosedanjega načrta o socialnem zavarovanju. Delavstvo, zbrano na shodu, odločno zahteva, da vlada čimpreje predloži predlogo o starostnem zavarovanju za delavce in malega kmeta ter da skrbi, da predloga kmalu postane zakon. Naše slovenske poslance pa prosi, da se z vsemi močmi in vplivom potegujejo za to, da se ho starostno zavarovanje vpeljalo' v korist delavcev in kmetov!
Št. Rupert pri Velikovcu. (Premem-h a posestev.) Bobkovo kmetijo v Orliči-vasi je za 19.000 kron kupil Jožef Škof, p. d. Vastel v Sinčivasi. Ravno tako je bila tudi prodana p. d. Kravjakova koča na Ricinju. Kupil jo je gostač Janez Ahac, p. d. Hofmanov iz Mrzlevode.
Hodiše. (Ogenj.) V petek, 21. julija, je pri najlepšem popoldanskem vremenu naznanjalo vpitje ljudi, da gori. Bilo je okoli 1/2 6. ure. Gorelo je pri p. d. Mlinarču na Rutu. Poslopje ni bilo veliko in skoraj celo iz lesa; izsušeno je pri sedanji vročini tudi bilo, vode pa je toliko dobiti, da se naši požarni hrambi še vredno (!) ni zdelo iti na pomoč. Koliko se je pri teh razmerah rešiti moglo, vsak lahko uvidi. Rešili so krave s teletom in svinje — par prešičev je zletelo nazaj v ogenj. Tudi obleke in oprave so samo nekaj rešili. Seno in rž, ki sta bila že pod streho, je uničil ogenj in, kar nesrečnega posestnika najbolj zadene, je, da ni bil zavarovan. Kako je ogenj nastal, ko so ljudje vendar doma bili, še ni na jasnem. Bog nas varuj !
Vogrče. (Obešenega našli.) Dne 15. t. m. ponoči se je v gozdu ob desnem bregu Drave obesil neki tujec, star okoli 30 let. Našli pri njem niso ničesar druzega kakor majhen koledarček s časniškimi izrezki, vsebujočimi zdravila za spolne bolezni. Klobuk je imel še nov, kupljen pri Grazhoferju v Velikovcu. Pokopan je bil na tukajšnjem pokopališču.
Ribnica, ( L e t o v i č a r j i.) Pri nas zdaj kar vse mrgoli tujcev, ki jih je jezero in toplo vreme od vseh koncev in krajev privleklo. Celo ogrskega govorjenja se veliko čuje. Da bi le tudi Slovenci bolj izrabljali naše lepe kraje; ž njimi in med njimi bi se bolj domače čutili.
Drobolje ob Blaškem jezeru. (Suš a.) Ker že več tednov pri nas ni deževalo, je postalo pri nas ob itak plitvih studencih pomanjkanje dobre pitne vode. Žito, posebno jesenska setev, se je prav dobro obneslo, nov up kmeta, ki se trudi od zore do poznega večera, da ho mogel plačati tistih 70 odstotkov šolskih ter občinskih, lahko rečemo, nepotrebnih doklad, ki jih nam občina po nepotrebnem naklada, ker imamo itak dve izključno novi šolski poslopji.
Velikovec. (Farizej i.) Če dva islto storita, ni isto. Ta pregovor velja popolnoma o zadnjih volitvah. Hinavski nemškutarji, pri nezavednih in nezrelih Slovencih — pri pametnih Slovencih ne opravijo ničesar — sedaj agitirajo zoper katoliško stranko s tem, da smo iz taktičnih ozirov volili s socialnimi demokrati. Če se dà zapeljati ali pregovoriti kaka »baba«, bi človek ničesar ne rekel. Toda, če pa se to godi pri naših stebrih, je neumljivo. Če smo volili s socialnimi demokrati, s tem nikakor nismo rekli, da se strinjamo z njimi. Mi smo le hoteli dokazati, da so nemški nacionalci za nas večji sovražniki, kakor pa socialni demokrati. Prvi imajo v Avstriji vlado že vsa leta v rokah; in če ni boljše, kdo pa je to zakrivil? Gotovo ne tisti, ki še niso imeli moči, to je Slovani ali sociji. Sicer pa vprašamo nasprotnike, kako je bilo pred štirimi leti. Ali niso bili takrat nemški naceljni in sociji največji prijatelji? Kmeta Kirscherja,
svojega lastnega pristaša, so pustili v celovški okolici pasti in rajše volili socija Lukasa, samo da so s pomočjo rdečkarjev rešili kandidata »pročodrimovske« stranke, Nageleta. In sedaj velikovški »katoličani« (tako pišejo sami v lutrovskih »Freie Stim-men«), ki pa že leta in leta niso videli cerkve od znotraj, zamerijo to nam Slovencem, če smo volili tistega, ki nam je manj nevaren. Hinavci, farizeji, roko na srce! Kaj pa -so storili vaši pristaši na Dunaju? Nemški nacionalci so tam rajše volili socialnega demokrata, kakor pa krščanskega socialca, in tako pripomogli, da je padlo okoli 20 krščanskih socialcev, namesto katerih so bili izvoljeni po večini sociji. Torej le lepo tiho bodite, hinavci! Sicer pa še vaš poslanec nima trdnega stoica na Dunaju.
Črna. Bridko nam je bilo, ko so se naš občepriljubljeni in od vseh spoštovani gospod kaplan Franc Šenk poslavljali od nas. V kratkem času njihovega bivanja med nami so se vsem zelo prikupili. Bili so pač mož iz ljudstva in za ljudstvo. Ob slovesu se Pač pokaže, kdo je med ljudstvom priljubljen in spoštovan. Kadar je prestavljen kak nemškutarski učitelj ali uradnik, se ljudstvo veseli, medtem ko za dobrim duhovnikom žaluje. Za č. g. Šenkom žaluje cela fara, delavci kakor kmetsko ljudstvo, posebno pa šolska mladina. Trajen bo njihov spomin med nami. Zahvaljujemo se č. gosp. Šenku za vse nam izkazane dobrote, za lepe in dobre nauke in nasvete in za vse njihovo požrtvovalno delovanje med nami in jim želimo v njihovem bodočem delokrogu pri vseh njihovih podjetjih obilo uspeha, sreče in božjega blagoslova!
Djekše. (»Zaljubljeni oženjeni o b e r 1 e r a r «.) Ni je take sreče in časti za kako šolo, kakor je ravno za šolo v Djekšah Imamo trirazredno utrakvistično šolo, na kateri delujejo dva učitelja in ena poduči-teljica. Nič bi ne rekli, ako bi le vse bilo po postavi. Naša šola je menda ena tistih, katere imenujejo »štrafpostne«, ker naš slavni oberi orar je bil pri nas brez razpisa nastavljen edino zato, ker je moral Lipo »aus Dienstesrucksichten« zapustiti, po slovensko, ker je bil zanič in je moral iti. Za Dje kše je pa vse dobro, če se le »štram dajč« pokaže in skaže, na skrivnem pa lahko kot »soci« roge in fige vsem kaže. Na tej naši šoli pa se med vodjo in »unterlerarco« že dolgo časa nekaj godi, da se vsi, ki imajo oči, že zgražajo. Tako se ti lahko pripeti, da če kam greš, da na tadva naletiš. Seveda, nič drugega ni, le majhen sprehod je — ali »oberlerar« gre na lov, frajlica pa mu patrone nosi. To se godi pri nas od tistih, ki bi imeli biti vzgojitelji naše mladine. In kaj takega, ne vé in noče vedeti naš slavni okrajni šolski svet, kateri dobro vé, zakaj je ta možakar moral iz Lipe! Ali je že na Koroškem res vse mogoče? Zato tem potom vprašamo slavna šolska predstojništva v Velikovcu in Celovcu, ali so pri volji en krat red narediti — pohujšanje odpraviti in tako ljubečega moža k tisti ženi, katera je po postavi njegova, poslati? Ali se to mogoče le zaradi tega trpi in prezira, ker ta možakar po časopisih zoper Cerkev in zoper našega dušnega pastirja nastopa? Zahtevamo odločno pravično popravo takih razmer, ki znajo postati nevarne celi naši lepi okolici. — Več Djekšencev.
Št. Janž v Rožu. (Odgovor » Štajercu«.) Ptujska giftna krota, oziroma njen dopisnik se je zopet enkrat zaletel v nas in to pot se je spravil nad Orle. Sicer bi se nam ne zdelo vredno odgovarjati, a temu dopisunu bi radi priporočili, naj bi se naučil malo več pravilne slovenščine, da mu ne bo treba tistih germanskih besedi, ko zopet skuje kak dopis za »Štajerca«. On v svojem dopisu trdi, da so pri Orlu komaj šoli odrasli fanti. To je deloma res! Toda vprašamo, kaj pa delajo drugi fantje, ki niso pri nobenem društvu? Ali ni boljše in lepše stati v vrstah čvrstih Orlov, kakor pa zahajati med pijance? Vendar fantov te vrste dopisun »Štajerca« ne vidi, da bi jih posva-
ril; če bi se pa naših kateri rad kaj dobrega in koristnega naučil, tedaj ga pa že vlačijo po »Štajercu« in mogoče še drugod. — Dalje nam priporoča, da naj se raje useknemo, nego da v »Knopfloch« obešamo »ruske farbe«. Tega nam ravno ne bo potreba, ker so znaki Orla poštenoslovenski, nasprotno pa je pomilovanja vredno le to, da celo olikani ljudje, ki bi imeli dajati mladini lep zgled, nosijo izdajalske »frankfurtarske cunje«, in sicer ne v »Knopflochu«, temveč kot obeske pri uri. Ukazuje nam tudi »se za nos pocukati«. Ko bi to storil on, in sicer prav temeljito, potočila bi se znabiti marsikatera solza manj . . . Vseeno pa mu je na prosto dano, če ga preveč oči bolé, da se sme drugam preseliti. — Kakor vidimo, je dopisunu naša uniforma bodeč trn v peti. Čemu bi je ravno Orli ne smeli imeti, ko jo imajo skoraj vsa nemška društva? — Zaradi telovadbe pa naj ne skrbi preveč. Naši starši s tem ne izgubijo naše pomoči, kajti mi telovadimo v prostem času ob nedeljah po božji službi. Seveda bi nas dopisun lista ptujske šnopsarije raje videl, ko bi tedaj skupno z drugimi zaslepljenci sedeli v gostilni in denar zapravljali. Kar se pa tiče naših voditeljev, ima pa še vsak toliko, da se na svoje stroške lahko pelje v Ljubljano, če je treba, ne da bi čakal na majhno članarino, ki jo mesečno plačujemo. To je tudi grdo obrekovanje, kar trdi dopisun »Štajerca«, da se pri Orlu fantje izobražujejo v politične pretepače. Lahko rečemo, da ravno »Štajerc« s svojo šnopsarsko kulturo vzgaja skoraj same cestne napadalce, ki tako rogovilijo okoli, da niti pošten človek ni varen pred njimi. »Štajerčevega« dopisuna pa poživljamo, da nam dokaže, kje in kdaj da so se naši Orli pretepali. — Pa naj le obrekujejo in zabavljajo, kolikor jim drago, mi pa, bratje Orli, ostanimo zvesti načelom naše mladinske organizacije!
Št. Rupert pri Velikovcu. (Priporočilo.) G. Mihael Volbart, mizarski mojster in vodovodni inštalater na Olšenici pri Velikovcu, je na za gospodinjsko šolo namenjeni, tukajšnjim čč. šolskim sestram lastni pristavi na Vinogradih pri Velikovcu napravil celo na nov način vodovod, ki se prav izvrstno obnese. Vrelec se nahaja pod hribom, na katerem stoji pristava in je bilo treba vodo navoditi na dvorišče in v hlev. Zelo majhna sesalka, amerikanski zistem, dvigne vodo iz vrelca 9 metrov visoko in jo goni naprej 52 metrov daleč. Vodovod daje 50 litrov vode v jedni sekundi. G. Volbarta priporočam najtopleje vsem našim kmetom za napravo vodovodov. — France T r e i -b e r, župnik.
Globasnica. »Štajerc« je s svojo 29. številko nafutral svoje pokorne backe z gonjo proti »črnuhom« s tem, da se je spravil nad našega občespoštovanega g. župnika (katerega razun par zagrizenih renegatskih kolovodij tudi nasprotniki spoštujejo), posebno pa nad podpisanega. On piše, da je obdržalo (lepa slovenščina) tukajšnje veteransko društvo dne 25. junija patriotično slavlje v spomin 45letnice bitke pri Kustoci. Nadalje, da g. župnik niso imeli, ali pa niso hoteli imeti časa brati od društva plačano mašo. Ali je bila maša g. župniku plačana, ali ne, to mi ni znano, le toliko trdim, ako bi jo bili res plačali in hi g. župnik iste ne opravili, bi gotovo prišel g. Vinkovič tirjat plačo nazaj. »Štajerc« piše dalje: Organist ni imel seveda časa, da bi pri tej patriotični slavnosti sodeloval. Društvo je moralo drugega organista in pevca preskrbeti. In kljub temu, da je organist na predvečer slavnosti do 10. ure ponoči s svojimi zastarelimi in hripavimi pevci skušnjo »obdržal« (kam bi neki šla, ko bi je ne obdržal?), orgle drugi dan niso funkcijonirale. Podpisani izjavlja, da ga ni nihče vprašal, ali hoče sodelovati pri tisti patriotični slavnosti, ali ne. Ali se more potem kdo sam ponujati? Zvedelo se je pa kakih štirinajst dni prej, da se za to svečanost uči cel tucat izbranih pevcev nemčurskega kalibra. Naši nemčurji veterane]' so dobro vedeli, da se obhaja dne
Vsaka gospodinja,
katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni,
Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda.	Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško.
Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi.
junija cerkveno pranganje pri podružnici v Podjuni, zato so baš ta dan priredili zadušnice za padle junake pri Kustoci, zato i’cs ne gospod župnik, niti organist nista imela časa sodelovati. Izbrani pevci s svojimi mladimi, čilimi glasovi so se pod vodstvom novega organista z ozirom na štirinajstdnevne vaje tako imenitno izvežbali, na .K' inorala biti na ta veliki dan tiha maša, m to samo zato, ker orgle niso funkcijoni-i'ale. Ko so se na vse zgodaj zbrali izbrani Pevci na koru, slišali so se za v cerkev res PHnierni izrazi, n. pr.: primojduši, vse dol zmečimo ... Pa če so tako izvrstni pevci, ii se pri vajah tudi niso posluževali orgel, m samo dve'pesmi tudi brez orgel lahko za-’). • Saj je tudi podpisani s svojimi »hripa-/Hhi« pevci moral peti brez spremljevanja,
ker
se v podjunski cerkvi ne nahaja noben
J UllXkJiVA V/V.XXVV1 lic IICLJICIJCL 11UUC11
instrument. Kako patriotično se je obhajala omenjena slavnost, svedoči to, da se je pred Podpisanim zgražal odličen član veteranskega društva nad cel popoldan donečimi 1 ? c1 a j a 1 s k i m i Heil-klici. Ako ima po »Stajerčevem« mnenju do orgel vsak pravico, potem pa naj se jih vsak posluži in ne ko treba organista plačevati. Vsem tistim Pevcem pa, ki ne morejo brez spremljevanja 0rgel peti, je vselej na razpolago fajmoštrov pokorni organist J. Cirgej.
Cerkvene vesti.
Duhovne vaje za duhovnike s posebnim ozirom na domačo misijonsko delo v smislu sedanjega stremljenja bodo v Ljubljani Pri oo. jezuitih koncem avgusta in se zavrnejo 28. avgusta ob 6. uri zvečer. Udeležbo imj se blagovoli naznaniti do 10. avgusta župnijskemu uradu v Kapli, p. Svetna vas. v Imenovan je dekanom trške dekanije 'z g. J. S c h r e i n e r, župnik v Solkovem. Dekanijskima posvetovalcema iste dekanije va izvoljena in potrjena č. g. J. Jan dl, župnik, in č. g. L. H a f n e r, župnik v Trgu.
Prezentiran je na župnijo Timenico č. g. vmi S e r e i n i g, župnik v Št. Danijelu Pad Pliberkom.
p Razpisana je župnija Št. Danijel nad hherkom do 17. avgusta 1911, patron pre-svitli cesar.
. Prestavljeni, oziroma imenovani so pro-vizorjem sledeči gg. kaplani: Izidor M a i e r-
*	o f e r iz Gmunda kot administrator v U'afendorf; Valentin Mòrti iz Grabštanja
Pomočnik obolelemu g. župniku v Dvor; omaž U 1 b i n g iz Dobrlevasi v Kazaze; Fr. t 11 Čhme v Št. Peter pri Grabštanju; }7an Žel iz Železne Kaple v Guštanj; Ivan j '2 ^ u i k iz Borovelj v Šmihel pri (Pliberku;
•	ozef Z e d i s c h n i g g iz Volšperga v Št. upert pri Velikovcu; Viljem K o p p iz niohora v Beljak; Iv. Nage le iz Šma-
^cJna y Lipo nad Sachsenburgom; Jožef bnrVV-* n g.e r iz Beljaka v Šmarajn v La-v gS, . do]ini; Jan. Neubauer iz Mostiča p . raig; o. Štefan Rumpf iz samostana ln Ua štajerskem v Afritz.
Nastavljeni so čč. gg. bogoslovci četrto-
^tnikL
Jožef Wulz v Šmohor; Petei
v ih b erger na Mostič ; Jož. C z e r m a 1 N(.ln;-u?ersdorf > Jakob K o p f m ti 11 e r 1 šPer». t PJajberg; Janez Braun v Vol v pj, ’ J- M ii 11 e r v Radlach; Jožef S t i c l J. I p yidie i Vinko Razgoršek v Črno Borovijg*1 a r v Dobrloves; Jan- Starc ^
v Gospodarske stvari.
^vanj® simodolskih bikov v velikov °krajn ter križanje istih z marijadvor sko pasmo.
Pastavn°r mi Je znaPO, je v jeseni leta 1910 ozirom *aAkr- kmetijska družba koroška dolskih f?želni:kulturni svet, nekaj simo kakšim blbov v velikovškem okraju. I: Polnomnamena; je to storila, mi je po c. kr n n??.naP° ih nerazumljivo ; saj mor; da simf^6^1''8^^ družbi vendar znano biti kraie ir. 0 ska pasma ni za naše koroški Pasma snmsmer.e' ]e’ da Je simodolskf
biki šp i °Sno jeP1b oblik, da so omenjen marii;inw,eC,ej- ^ePP res boljši sedaj kot naš PremSr'i?1; kakor Sem videl, tod; nimajo ^leba, da naši kmetje živim o zato, da*bi jo gledali, ampal
jo rabijo tudi za vožnjo itd. Oglejmo si torej simodolsko pasmo bolj natančno, ali je simodolsko pleme priporočljivo za naše koroške kraje in razmere aline in zakaj ne?
To pleme je doma v Švici, v dolini Simmental, okrog Erlenbacha in Zwei-simena.
Torej v dolini, kjer je živinoreja na naj višji stopinji cele Evrope, kjer imajo vse pogoje in tudi podlago tako, da se naše alpske dežele še dolgo ne bodo mogle primer jeti z njo.
Ko sem bil lansko leto v Švici, sem videl, kako se tam oskrbuje živina; videl sem, da se posebno okrog Simmentala najbolj natančno oskrbuje, snaži in umetno krmi. Lepa teleta, ki se redijo (v Švici se slabo tele sploh ne redi), dobivajo mleka od 10—16 mesecev, da, prav lep bik dobi mleka celo eno leto in pol, poleg tega dobi pa še vsak dan redno do 2 kg ovsa in otrob. Teleta dobivajo poleti pri dobri paši ravnotako seno, kolikor ga le marajo, ter ovsa, kakor sem še omenil. Pozimi dobivajo poleg umetnih krmil samo najboljše seno. Kajti Švicar ne reže rezanice, ampak poklada samo seno. Ob določeni uri gre krmit in ob določeni spet neha. Goveja živina se tam snaži bolj kot pri nas konji. Sploh ima Švicar pri izreji in krmljenju živine tako natančnost in red, da ga pri nas na Koroškem še dolgo, dolgo ne moremo doseči.
Da je to pleme postalo tako nagle rasti, lepih oblik itd., se pač ne moremo čuditi, ker po večletnem trudu in pametnem izbiranju plemenske živine se je toliko doseglo.
Simodolsko pleme pa je dobilo v teh letih zaradi preumetnega krmljenja tri velike napake, na katere hočem naše kmete posebno opozoriti.
Ker je to pleme tako umetno vzgojeno (kunstliche Aufzucht), je postalo omehku-ženo, to se pravi, zaradi nagle rasti so postali vsi udje kakor tudi pljuča itd. mehki in bolezni zelo podvrženi. Če se ja ta živina že v Švici skazala za mehkužno, ko imajo vendar tako snažne hleve, bolj kot marsikje pri nas hiše, ko so hlevi tako zračni, kakor bi bila živina na paši, ko so tako svetli, da nič manj kot pri nas na prostem, kaj bo šele pri nas, če pride živina v kake napol razpadle hleve, ki so vsi prepereli, ali če so zidani, so bili pobeljeni tedaj, ko so se zidali, in če so morda stari sto let, tudi niso videli potem več kakega zidarja in so torej brez svetlobe, brez zraka.
V stenah takih hlevov pa imajo glivice (bakterije), ki povzročajo vsakovrstne bolezni, prava gnezda. Živina, ki je v hlevu, jih potem vdiha v život, zaraditega je pa naše živine, če bi je hoteli preiskati, skoraj 50 0/0 jetične. Hvala Bogu, moramo reči, da je tako trdna ter ji tiste bakterije ne morejo tako škodovati. Pri simodolski živini bi se to veliko bolj pokazalo, jetika bi se bolj razširjala in tako bi navsezadnje, če bi hoteli to bolezen zatreti, polovico živine morali poklati.
Švicar pusti zaraditega hlev vsako leto enkrat ali dvakrat pobeliti.
Po večletnem umetnem krmljenju je postala živina, kakor sem že omenil, tudi jako mehkih kosti (parkljev), tako da je živina v kamenitih krajih za vožnjo popolnoma nesposobna.
Že iz tega stališča se mi ne moremo strinjati s simodolsko pasmo, kajti na Koroškem, izvzemši par krajev, je zemlja ka-menita, tako da bi kmet, ki sedaj vse z voli stori na polju, potem moral imeti konj e.
Ker pri nas nimamo tisti pogojev, kakor jih imajo v Švici, bi simo dolska živina, križana z našo marijadvorsko pasmo, degenerirala. Izkušnja nas uči, da živina, križana z drugo, popolnoma tujo pasmo, začne rod za rodom postajati slabši, tako da je deseti, dvanajsti rod že veliko slabši kakor prej slabejša pasma, in navsezadnje bi morali vse vkup opustiti ter si nabaviti popolnoma novo pasmo, čisto, ki je naši marijadvorski najbolj enaka.
Zakaj to se pokaže že pri žitu, ker oves (Willkommen) ali rž (Johannisroggen), ki nista našega semena, ne navajena našega
podnebja, samo eno leto ali dve dobro uspevata in potem slabše obrodita kot naša domača semena. Da bi si pa naši kmetje tak luksus mogli dovoliti, da bi hodili po vsakega bika v Švico ter s tem dalj časa obdržali simodolsko pasmo, je popolnoma nespametno, kajti v Švici stane en bik po dvatisoč kron, pa tudi še več.
Gotovo da jih dežela subvencionira, toda naj dežela, oziroma dež. kult. svet gleda malo bolj na domačo pasmo ter da podpore kmetom že za lepa mlada teleta, tako da bodo mogli tiste pravilno izrediti.
Če se bo bolj gledalo na izrejo telet, oziroma lepih junčkov, imeli bomo doma dosti lepih bikov plemenjakov, ki so že vajeni tukajšnjega podnebja in tudi krme.
S tem pa pridobimo na dve strani:
1.	Domača živina, če se ne redi v po-žlahtnjenju (v sorodu), ne bo nikdar degenerirala, in kmetje ne bodo trpeli nikdar škode, marveč imeli bodo korist.
2.	Težko prisluženi denar, katerega kmetje nanosijo v davkarij e, naj ostane doma v deželi, naj se s tem denarjem, namesto da bi ga nosili izvun dežele, pomaga našemu kmetu. — Če bo dobil podpore za domačo živino, bo jako vesel in z večjo vnemo bo začel skrbeti za svojo živino. Tako bo izboljšal svoje gmotno stanje, in hvaležen Vam bo, dokler bo le dihal.
France M ar hi er, živinorejski inštruktor.
Loteri)ske številke.
Praga, 19. julija:	80	62	39	53	35
Dunaj, 22. julija:	77	21	52	26	44
Gradec, 22. julija:	80	43	55	88	59
Tržne cene v Celovcu
20. julija 1911 po’uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 litr. (biren)	
			od		do			
			K	v	K	v	K	V
Pšenica ....								
Rž				17	66	18	96	10	92
Ječmen ....			—	—	—	_			—
Ajda				24	—	28	57	13	35
Oves				22	—	—	—	7	70
Proso ....			—	—	—					—
Pšeno ....			—	—	—			—	—
Turščica . . .	. #	.	—	—	—	•		—	—
Peča				—	_	—	—			—
Fižola rdeča . .			—	—	—			—	—
Repica (krompir)	. .		4	—	—	—	—	—
Deteljno seme .	.		—	—	—	—	—	—
Seno, sladko . .			4	—	6	—	—	—
„ kislo . .			3	—	4	—			—
Slama ....			2	40	4	—	—	—
Zelnate glave po 100 kos.			—	—	—	—	—	—
Repa, ena vreča			—	—	—	—	—	—
Mleko, 1 liter		#	—	24	—	26		
Smetana, 1	„			—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	80	3	60		
Slanina (Špeh), pov. 1		?	2	20	2	40		
„	„	sur. 1			2	—	2	20		
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	30		
Jajca,	1 par .	. .		—	12	—	14		
Piščeta, 1	„	.			2	80	3	40		
Race				—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .	. .		—	—	—	—		
30 cm drva, trda,	1 m2		3	—	3	40		
30 „	„ mehka, 1		J	2	40	3	—		
			100 kilogr.					
	Počrez						O	
			živa		zaklana			
Živina							§	i?
	od	do	od	do	od	do	t	2
	v kronah						0h	Oh
Konji			_		_		i			—	—
Biki			—	—	—	—	—	—	—
Voli, pitani . .	6G0	—	—	—	—	—	1	1
„ za vožnjo .	480	520	—	—	—	—	7	3
Junci									—
Krave ....	320	650	—	—	—	—	48	27
Telice ....	340						1	1
Svinje, pitane .	—		—	—	—	—	—	—
Praseta, plemena	16	46	—	—	—	~	226	112
Ovce									
Lepa kmetija
v Vinarjih nad Vrbo ob Vrbskem jezeru se
vsled bolezni proda po nizki ceni. Hiša in hlev sta obokana in v dobrem stanju; vrt in sadovnjak je poleg hiše. 30 oralov je arondiranega polja in travnikov ter lepega mladega gozda. Redi se lahko približno 16 glav živine. Več pove gosp. Juri Santer, pd. Bajs v Vinarjih, pošta Vrba.
VŽIGALICE ^ družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani.
SSKjKSSK
U G 1 \y^-p=	,__„
s ovori d d rtizbrsv.Ci r i ! ai n M eiočie-

Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske
Ciril In Metodove vžigalice
ki so priznano najboljše.
Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani.
r
VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdanu vLjublfani.
rjfcL POLOŽI dah nOMU NAALT40,
Zdrovlllšte Toplice f
na Kranjskem, postaja Slraža-Toplice na dolenj. železnici.
Toplice z indiferentnimi snovmi z 38° C, zdravljenje s pitjem in kopelmi. Posebno učinkujejo pri protinu in skrnini, ischias, neuralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni bazeni, ločene kopeli in močvirnate kopeli. Zložno urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Dobro pogozdena okolica. Dobra in poceni restavracija. —
Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri upravi kopališča.
Lovske puške
Prva borovsKa orožnotovar-niška družba
Ceniki brezplačno
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
družba z omej. zavezo
: v Borovljah na Koroškem.
i
in poštnine prosto.
driJToblač! ÌZ W'jaì
s tkalnimi izdelki	I
Poiiljateu za poskuinfo po pci-uzetjn:
23 metrov zihenkanafasa »Rekordia«, rdeče ali modro prižastega, K 10-60. 23 metrov belega platna za srajce »Iris« samo K 11‘—.
Vzorce brokata, damasta, oksforda in aparinega modnega blaga razpošilja radevolje zastonj
Starek & Machanè
Spy št. 59, Češko.
! I) ziii We si. iliorjs ? Celira g
D	je nanovo izšla knjiga:	D
1	Življenje svetnikov	§
g	in svetnic božjih,	g
0 Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar. D
q	Dva dela, druga izdaja.
D Cena: Mehko vez. K 8-—, za družnike D [] K 6'—, po pošti franko KI-— več. — Q n V dva-dela trdo vez. z usnjatim hrbtom Q n K 12'—, za družnike K 8-80, po pošti n q	franko K l-— več.	jj
nt-Ji: Tinnr-inr-n—mr-ir-amr-anr-^E-snn
‘«V
Veletrgovina z železnino
Peter Majdič, Celje.
Velikanska zaloga vsake vrste železnine in v železninsko stroko spadajočih predmetov, kakor: nosilcev, trstja, lepenke, vodovodnih cevi, vseh potrebščin za napravo vodovoda, cevi iz kamenščine za stranišča, strelovodnih delov, vsakovrstnega orodja za rokodelce in poljedelce, mlatilnih strojev, vitlov, slamoreznic in sadnih mlinov najboljše vrste.
Vsakovrstna posoda, železno pohištvo, blagajne in šivalni slroji se predajajo po nizkih cenah.
Brusni kamni, lepi in dobri, so vedno v zalogi.
—■ Cene nizkeI Postrežba točna!	~
Lekar-
narja
I. imi-li balzam.
Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko.
Postavno zavarovano.
Vsaka ponaredba, posnemanje in raz-prodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti, se bo sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. —Nedosegljivo' zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženju, hripavosti, olajša katar, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnim boleznim, vnetju jeter in slezene, netečnosti, slabi prebavi, zapeki, proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih, opeklinami, prišču itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 velika specialna steklenica K 5-60.
Lekarnarja i IlirrMa
edino pristno
centlfošifsko mazilo
Allein echter Balsam
ius derSchutzengel-Apothek« du
A-Thierry in Pregrada
hci Rabituk'Sauer&rumir
zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3*60.
Izdelovatelj : Adolf THIERRY, lekarna PRI ANGELU VARIHU v Pregradi pri Rogatcu.
Dobiva se skoro po vseh lekarnah. Na debelo v medicinaldrogerijah.
Kupujte narodni kolek I !
Zaradi bodočega novozidanja
■ ■ ■ ■
hiše je kmjno blago po ::
znižanih cenah
naprodaj.
Zsi preMup^s pusešsias cene.
Z velespoštovanjem
Union RENKO, Celooec,
vogel Movi trg in Kramerjeve ulice.


Jožef Božič ¥
Beljaška cesta štev. 14
trgovec z mešanim 1)1 a go m
kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke,
kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča
patentirano olje za večno luč in oglje za kadilnice
vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščeno in druge cerkvene sveče itd.



Hotel Trabesiifer o Celovcu
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
tleiikouška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočulefo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo	£>£TÌfÌC2f»0	pozimi
služi	J-j IjlaLtCj zakurjeno.
senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Melike iiusratte za shode in ueselice. Lastnik: IVAN MILLONIG.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000.
Denarne vlose	I	I/	0| od le	vinse
ohresiuifimo po	&§ j 2 10 11011116
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti knrzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
Centrala v Liuliliaiii. Pniinižiiice v Splieiii, Trstu, Sarajeva in Soricj.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-— za
komad. Tiske srečke s 4 »/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu-
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.