gt, 13.
¦.
V Gorici, v soboto diie 21. marca 1914
Tečn) XL1V.
Uhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne.
Vi leta    .   ¦   ,   „  5*~ Vi    m      .   .    .   „ 2'50
Posamične številke stanejo    , .   ¦_.,' »vtn.
fia naročila Ires dopoilase naročnine se ne oiiraao.
Telefon št. 83.
'Vae za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici It. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno.
Upravittfštvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v !. nadstr. na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati .loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12; vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta, — Za obliko in vsebin 3 oglasov odklanjamo , vsako odgovornost.
Shod v Gorici.
V Trgovskem Domu v Gorici bo
velik javen shod
v nedeljo 22. marca 1914. ob 10. uri dopoldne.
DNEVNI RED:
1.   Občinske volitve v Gorici.
2.   Določitev kandidatov.
Slovenski volilci!  Pridite na siioil  kar najštevilnejše!
flarodni odbor.
Deželni proračun.
(Dalje.)
Daljše po stav ke i/, proračuna in i/, pojasnil k proračun« od strani deželnega knjigovodstva:
Ker m.* »veljavi novi zakon od dne 21. marca 1913 de/, /ak. štev. 20 glede razde ! i t v e i n i i o ž h e z e m ! j; š č še le koncem prihodnjega ieta. se rrevdarja pod 20. naslovom tega poglavju pičli /nesek 2000 K kakor nova p o t r e b š č i n a.
Nasproti prej označenim poviškom sieds /manjšanje Sn*M* K na predplačilih /a obnovitev po t r t h i n v. i n n i e e n i !i v i-n ogrado v, kajti potrebščino iz leta 1013 v znesku 3».0o0 K je smatrati kakor vseskozi r/jemmr. vsled tega kakor tudi z ozirom m» jako siahe fmancijelne razmere, ki se v mili nahaja nas deželni zalog, se je moralo p»evdariii za leto 1014. z.» ta naslov znesek 25.000 K kakor do leta
1013.
«Tro$ki za ja\tio varnost.« Ta postavka 70900 K se je morala po\ išati /a 2'mm'i K na podlagi upravnega izida zad-niih let, rad.i česar si; je moralo prevda-riti: inoo K več za t r o s k e z. a g n a n -
V kupčju.
Scueramiitz-Zirovniea . ie klical sprevodnik. Moj sosed v kupeju. dobrodušno okrogli Bavarec je pogleda! skozi motne okno na pohlevno- nase postajališče ter smehljaje se zmajal z slavo.
Ottotsch« - OtoČe,              Pounart -
Kr?pr> *. P<Himm - Kropa, — Vismarje --ižmarje.' I o pa le bilo menda mojemu sosedu preveč. Obrnil se je k meni: Zdi se mi, da ki naj bili "ti nanisj nemškoslo-\enski, saj bivajo tukaj Slovenci, kakor m> mi v Je.<cmcal> povedali. Pa da si vu-stč Slovenci tako popačiti krajevna ime-i*a! In ponavljal.je Vismarje-Vižmarje;; jaz pa sem molčal in motril trumo veselih Kranjcev, ki so prihajali iz Šmarne gore "a postajo in ki bi se smejali mojemu nemškemu sosedu.
Dobri Bavarec! Hvalim boga, da te kupčija ni privedla tudi drugam po naši mali domovini. Videl bi Jeschzo in Jezico, Tsclicrnutsch in Črnuče, Homcz in Ho-
c e in drugih 10(10 K več za t r o š k e za P o b o I j § e v a n c e.
»Zdravstvo.« — (Redne potrebščine 31052, izredne 23450 K). Razven neznatnega poviška 100 K za potne troške deželnim odposlancem zdravstvenega svet a. se niso redni potroški tega podivja prav nič spremenili.
¦Dobrodelni zavodi.« Potrebščina :.-ga poglavja 5903';s K razkazuje ogromni povišek 51S29 K. od katerih pa je prev-darjenih 30.000 K za bolniške treske predplačaue na račun občin: ta povišek je le žiro, kajti pod drugim poglavjem se- nahaja enak znesek med dohodki.
Ostalo višjo potrebščino 21S20 K tvori povišek H100 K stalnega prispevka m o r s k e m u z d r a v i I i š č u v O r a -d e ž u it! povišek 20.820 K za v z d r ž e -v a n i e u m o b o I u i k o v. Znesek 1000 bo ie potreben za podaljšanie zdraviliške dobe v morskein zdravilišču od 5o na 70 dnii. če visoki deželni zbor sprejme pred-lovr deželnega odbora, dočim se opravičuje po\i*ek troškov za vzdrževanje umo-'•ohiikov na podlag« upravnega Izida iz !<ta 1°1 '. ki razkazuje za ta naslov deinn-si<i potrošek skunnih M10K7 K. dočim je bilo orevdarlenih le 2*0107 K.
O upravi d e ž e I n e u m (»bolnice sr> predDva posebei proračun, ki v-ebute vse potrebne podrobnosti in ki se zakliu-čide s čistim nromuijkliatem 251424 K, ««;t-d.t potrebščina 40.400 K bode služila v pol,.-i«;e troškov za vzdrževanje umoboi-> ;;i ovt b j/ naše dežele, /dravcčth se v f'r»iuib umobolnicah.
«Uk in izobrazb*.« 'Redne potrebščini* 5C)7M7. izredne MHon K * I?«'dii'i no-»rebšrirta tet^a pfujlavJa se ie /manjšala /a 4"fW K m s?e<-r b* n'anir-n za :\) 2^04 K na deželnem nri^.pevkn y, n h o i n i n s k e trt u / ,< I ficii /a učno osobje ItiicNkih in mostnih 5c|; V ta prispevek znašn t,\ leto J013 temeljem iM'or»čuna ^rori o/na<"ene'/a 7-il«.«r:, S40M K. b) 1001- K" za dezci^o glu-hone»neo: /anio se nredhga priseben proračun.' ki <e zaključuje s primanikliajem 2M»5 K.
¦lavna det.*».^ (fzred"e potrebščine ?35?os; KX To nosriavje ne kaže več ."li-kake 't-lMc potrebščine, kajti edi;:a redna potrebščin** 3M0 K. ki «-e te ^j>re5«'mala do let:» 10|3 v omracmm in ki s;- ie v po-preišni;b letih izplačevala zi»panstvu v,. \":«brežin' kakor prispevek /a v/dr/evan-
mec i. t. d. i. t. d., vide! bi našo revščino if: našo sramoto in sram bi me bilo, če b je srečala, pred teboj, ki imaš dobro dušo in ki ne -poznaš naše tist;de. NI ti znano, da nam \c nK varil naša lepa imena tuji gospod in da fc, kar je zapisal on pred sto m več leti, še danes nedotakljivo :u sveto. četudi neumno; ni ti znano, da so seli«-ji in tseh—Ji in *np--!i in tt -ii stebri naše uprave, ki si jih ne upa dotek-niti še taki slovenski gromovnik. pa najsi vliti sicer zmiraj kol in gorjačo.
Drugi razred. Oddelek za dame. Zavistno pregrinjalo mi napol zakriva ljubki ljubljanski obrazek, ki cvete tam v kupeju pri oknu. Slonim na hodniku in nušim cigareto.
Sivcg.i Triglava snežni vrhovi ble.šče št v zadnji večerni zarj', nad blejskim gradom razprostira že mra)V svoje trudne sence, rumei?o polje šepeta zahvalno molitev in počasi zasitiva. -¦¦¦-
»NebeSko«! zazveni iz kupeja srebrni glasek. »Zora, da imam peroti, zle-
je dovozne ceste na železniško postajo, se je opustila z ozirom na dejstvo, da je prev-zci vzdrževanje te ceste od 1. septembra 1913 naprej okrajni cestni odbor v Komnu.
»Vojaški troški« je ostalo nespremenjeno tudi za leto 1014; to je 432 K.
»Deželni dolgovi.« (274655 K potrebščine). P o m a n j š a n j e potrebščine za znesek 22792 K se pojasnjuje tako:
Obroki za obresti in za razdolžitev kousolidiranih in v naslovih 1—6 navede-, nih posojil odgovarjajo dotičnim 'razdol-/itvenim načrtom in tvorijo manjšo potrebščino za skupnih 470 K.
Veliko zmanjšanje razkazuje 9. naslov /a obresti ne za I o že ne ga d o I g a. kjer je prevdarjenih 40.000 K manj in to zlasti vsled dejstva, da je bilo v proračunskem načrtu za leto 1013 preskrbljeno za plačilo pasivnih obresti tudi od upravnih primanjkljejev iz 1910, 1911 in 1012 leta v skupnem znesku 1,238.302 K, ki se je vsled zmanjšanja primanjkljaja irevdarjeueira za leto 1912 v znesku K 703.000 un K 512.045 torej za K 280.355 zmanjšala na K 957.?47, Ta primanjkljaj 4-e j t. nato popolnoma pokril z blagajniškimi prebitki tu / realiziranjem kreditov iz mejšiiiih upravnih dob; radi tega ni treba nroračunjevati za leto 1914 dotične obresti od tako ogromne svote ter je treba le : reskrbefi pokritje obresti od primanjkljaji za tekoče leto proračunanega na K 015.041.
Po drugi strani se je moralo ozirati "a potrebščino za obresti od povišanega potrošiva za nakup stavišča in za zgradbo nove vojaške bolnice, ki se je doslej za njo '•orabilo okrog 420.000 K namesto prora-čunnnih 340.000 K in ozirati se je bilo tre-l.a tudi na daljni potrošek 241.000 K, ki m. jih ie rabilo za razširjenje umobolnice.
Slednjič *;c je moralo sprejeti pod 7. m S naslovom tega proračuna kakor novo brem*1 ''azdoižitvene obroke po 3305 K novega posoiila od 58000 K. ki se je bilo /aieio pri občinskem kreditnem zavodu in ki ^e je porabilo v kritje deželnega prispevka za -osuševanje« v Ogleju, kakor tudi I. razdolžitveni obrok v znesku 12747 K posoiila 382400 K dovoljenega iz državnega melioracijskega zaloga in h-"osoienega društvu za namakanje tržiške ravani. potrebščino od 1056 K za obresti po 2'' od posoiila 5S000 K dovoljenega iz •'ržavneira melioracijskega zaloga in da-
tela bi tja če^ lene poljane in čez blejski fitad. ki se r;i"no odpravlja k počitku, in v'šje in višje do vrha Triglava in pokleknila bi tam in molila boga, ki nam je dal tak«» krasno domovino«.
Ljubki obrazek se je stisnil Še tesneje k oknu it. sanjal lepe sanje,-... Meni pa j.;, postalo j-orko srce, tako prijetno gorko i,  zaželel sem si tudi sanjati njene sanje.
.Ampak, Zora«, oglasil se je zopet srebrni gladek. So \vas! So eine Ocmein-heit! Ali že veš? Rlvira si je dala napraviti ravno :ako bluzo —-------=
Kaprcj.nisem slišal. Zazeblo me je na '¦¦ iniku in stisnil sem se v svoj topli i; upe.
V M. je bil sejm.
Viak je natlačeno poln, kmetje se potiskajo, rivajo in .suvajo, da si osvoje kak prostorček, sprevodniki Itorakajo zave-smo ob vlaku in kriče in kolnejo in še vedno tlačijo ljudi v vozove. Fertig«!
nega za osuševanje v Ogleju in konečno potrebščino 570 K kakor l. obrok posojila 5700 K dobljenega od državnega melioracijskega zaloga in porabljenega" za uravnavo hudournika Sijak.
Od vseh teh zneskov dvignjenih na tekoči račun in od drugih, ki so bili dvignjeni že poprej kakor tudi ne še dvignjenih zneskov 250000 K in 80000 K, določenih temeljem deželnozborskega sklepa za zgradbo paviljona za kronične umo-bolnike v deželni umobolnici odnosno za razširjenje gluhonemice, se je računilo pasivne obresti po 70'^ in to pod pridržkom, da se deželni upravi posreči dobiti potrebni denar po tisti obrestni meri, kakor je proračunjeno.                (Dalje prih.)
Kaj nam obljubljajo župani v Gorioi?
H.
Prišel   je za župana.....Bombičev
Jurij. Leta 1908. oktobra 14. je bil tisti nesrečni dan, ko je zasedel županski sto-lec goriškega mesta za tak posel nesposobni Bombičev Jurij. Ta dan pomeni za Oorico posebno nesrečo, kajti od takrat je šlo z gospodarstvom in ugledom Gorice rapidno nizdol. V velikem veselju je plaval tisti dan »II Corriere Friulano« (št. 240); modre črke je postavil v svojo glavo, modro obrobi! sliko Bombičevega Jurija in na belem papirju smo čitali veselje njih, ki so se oddahnili za Maranijem in ™pet začeli staro gonjo v nesrečo goriškega mesta —
Slovesno je bilo umeščenje, po mestu, so vihrale mestne dvobojnice z mnogih hiš. Umestil ga je grof Attems. Izrekel je nado, da bo mogel on, ki pozna Oo- . rico in težkoee pri upravi, s pomočjo vsega mestnega sveta kaj dobrega storiti za Oorico, ki vsebuje vse sposobnosti, da postane zdravilišče prve vrste; upal je, da on, ki pr«pada trgovskemu stanu, bo dal trgovini novega življenja.
B o z z i n i kot najstarejši mestni svetovalec je pozdravil župana v imenu mestnega sveta, povdarjaje v svojem govoru: ne smemo si prikrivati, ca se nahaja Gorica v težkem položaju v narodnem in unravnem oziru in da imamo rešiti mnogo težkih gospodarskih problemov.
¦  Kolesa so zaškripala, vlak se je stresel in se začel gibati.
»Fahrkarten«! se je zadri vstopivši sprevodnik.
Kmetje se ponižno umikajo, privzdi-gajo pozdravljaje strogega gospoda roke h klobukom in ponujajo vozne listke. Magdičev ded ga ne najde. Broka v vseh žepih, v telovniku, suknji, hlačah, išče ga za klobukom. Ni ga!
»Schvvindler! So ein Gauner!« kriči sprevodnik.
»Pa saj sem ga kupil. Eno krono sem odštel pa tri groše. Kje le tiči?«
.Naposled najde listek.
»Du-du-du - Bauernschreck!« zagrb-hota se sprevodnik in potrese očanca za ramo.
»Pa naj ne zamerijo. Saj so prav prijazen gospod in še šalo poznajo«, je rekel Afcigdičev ded in privzdignil čepico. * *     * S-      V umazanem mrzlem kupeju tretjega razreda čepi suha kmetica bledega obraza
Zadruga za rejo, »itanje Ji Morajo preSitev za Tolminsko glavarstvo.                     |
Predlog
poslanca Antona M i k u ž a yi tovari-Šev glede pripravljalnih del za ustanovitev, zadruge za rejo, pitanje in vnovčenje prešičev za tolminsko glavarstvo s sedežem pri Sv. Luciji ob Soči. V našem goratem delu dežele je jako važna živinorejska panoga prešičjereja. V prejšnjih časih so se pečali naši kmetje tudi z izpodrejo mladičev, toda mrzlo podnebje in komplicirana oskrba so zatrli to rejo popolnoma in so naši gospodarji prisiljeni od daleč in za drag denar dobavati mladiče; Ob veliki oddaljenosti od mestnih trgov se zvišuje- cena mladičev tako, da nf skoraj mogoče konkurirati s pitanci proti tujemu nrftnra* v mesta, pri čemur je naše • gospodarstvo -jako oškodovano.
-Vsled tega, bi bila potrebna organizacija, ki bi vodila to živinorejsko panogo
»magala našim kmetom na ta način do ._uvih virov dohodka..
Organizacija naj bi bila zadruga, ki naj bi se vstanovila pri Sv. Luciji, kot naravnem središču in križišču dolin in cest v naših gorah, ktera leži ob železnici in je po vseh prometnih in gospodarskih okolnostih najbolj pripravna za tak zavod.
Vas Sv. Lucija ima tudi letno sedem trgov, kjer bi se prodajali prešiči kar iz •hleva brez onega mučnega prevažanja takih živali na. oddal jene trge. Tudi bi se živinorejce zelo spodbujalo s temi vzornimi napravami za zboljšanje njih živinorejskih hlevov.
Na vse navedeno predlagam:
Visoki zbor skleni: Naroča se deželnemu odboru, da pripravi potom deželnega kmetijskega ura-_da čim prej vse potFebno, da se ustanovi pri Sv. Luciji zadruga za rejo, pitanje in vnovčenje prešičev za celo tolminsko, glavarstvo.
(Predlog ni mogel, priti več v deželni zbor; oddan je deželnemu odboru ter pride prihodnjič v zbornico.)
se priporoča, da uvedejo pri vstopnini ne-, ki prispevek za Zvezo na-ta način, da sorazmerno zvišajo vstopnino v toliko,   da pokrijejo prispevke za Zvezo. Kjer to ni mogoče, naj se eventualno mesečna članarina sorazmerno zviša ali na drug način nabere denar za Zvezo. 5. Založništvo Talije prevzame Zveza. — Talija ostane izključna last   Zveze.   Vsako   včlanjeno društvo plača za vsako   številko   Talije prispevek, ki ga določi upravni odbor. Ta prispevek pa ne sme prekašati vsote 10" K za številko. Vsak zvezek prodaja Zveza včlanjenim društvom po 40 vin.   komad, oziroma po vsakokratnem proračunu odbora. 6. Nevčlanjena društva smejo vprizoriti kako Zvezino igro le tedaj, ako jim da Zveza za to potrebno dovoljenje in ako naroče pri Zvezi,   ne na književnem trgu od upravnega odbor,a predpisano število knjig. 7. Vsako včlanjeno društvo mora poslati Zvezi od vsake   pred: stave po 2 lepaka. Lepaki, oziroma pred; stave na njih naj se zaznamujejo š fekocV-mi številkami: 1., 2., 3. itd! Tudi nevčlanjena društva morajo poslati Zvezi po 2 lepaka vsake igre, ki jo vprizofe (ako je i/šla v Taliji.) 8. Nadzorovanje iger, ki se vprizarjajo,    prevzame    na    Štajerskem »Dram. dr. v Moriboru«, na   Koroškem, »Čitalnica« v Celovcu,   na   Primorskem >vDram. dr. v Trstu«, na Goriškem »Sokol« v Gorici, na Kranjskem pa   Zveza sama. Ti imajo koncem sezone poročati o .vseh igrah, ki so se igrale v   dotični deželi. 9.   Talija se ne sme .izposojati   niti včlanjenim društvom. 10. Kdor izposodi Talijo ali kdor izposodi garderobo nevčla-nienemu društvu je dolžan plačati   globo 10 K; v slučaju, da se hoče temu plačilu odtegniti, se ga izključi. Dovoljeno je le medsebojno   izposojanje z drugimi   gledališči v Ljubljani, Trstu, Mariboru, Celju m Ptuju. Izjeme tvorijo nadalje vodstva ljudskih šol, ali posamezne osebe,   ki ne morejo biti kot taki čiani Zveze; to pa le tedaj, ako se vrši predstava v kak dobrodelen namen. II. Talija naj obsega poleg vsebine še sledeče: a) kratek popis značajev posameznih oseb, njih starosti, itd., h) vrste potrebnih kostumov, c) eventu-: alno izredne rekvizite ali   obleke ' (slon, konj itd.) d) načrte posameznih slik i. dr.«
Zveza MitH Mei
Na izrednem občnem zboru Zveze dram. društev, dne 7. marca 1.1. se je sklenilo sledeče: I. članarina od vsake predstave znaša 3 K; najmanj 10 K, največ 50 K letno. 10 K plača včlanjeno društvo tudi tedaj, če se v dotičnem letu ne priredi nobene predstave. Članarino je plačati naprej, in je za odmerjenje merodajno število predstav pretečenega leta. 2. Za vsakih 10 K vplačane članarine ima včlanjeno društvo na Zvezinem občnem zboru, po en glas. Zneski nad 10 K se štejejo n. pr. že 12 kron, za dva glasa. 3. § 27., drugi stavek Zvezinih pravil naj se glasi: V to skupščino voli vsako društvo, ki je plačalo 10 K, svojega zastopnika; za vsakih nadaljnih vplačanih 10 kron pa po enega zastopnika. 4. Včlanjenim društvom
jrenotek sobo, ker mora preiskati prince-. so. Ali ta je dejala, da je to odveč in naglo odvrže odejo, da se je zablestelo - na beli postelji krasno, rožnato telo. Sploh je -^Kazala pri vsaki priliki svoje telo. Kadar se je peljala z vozom, je vedno čakala, da je bilo več ljudi okoli nje, da so mogli videti pri vstopu na voz njene krasne noge, na katere je bila silno ponosna. Njen naj-zvestejši oboževatelj je bil Evgen Sue, ki jo je imenoval v mali, njej posvečeni knjigi »Najlepša stran mojega življenja«. Šah v srednjem veku. — V srednjem veku je bil šah najpriljubljenejša družabna igra pri plemičih. Sredi 13. stoletja je veljalo neznanje šahove igre za družabni po-manjkljaj. Med vitezi In plemenitimi damami je bil šah važen del »chevalerije«, spretnost v tej igri se je smatrala za dokaz, da je igralec plemenitega rodu. Po samostanih pa so imeli radi šah, da so si preganjali dolg čas. Polagoma je prišel šah v kroge premožne buržoazije in tudi v »getih« so radi igrali šah. Srednjeveški trubadur je moral biti dober igralec na Šahu. Kamorkoli je prišel,-Je imel s seboj' šahovo desko s figurami. Izmed raznih
DOPISI.
Iz tolminskega okraja.
Tolminsko učiteljsko društvo vabi k izrednemu občnemu zboru, ki se vrši 25. marca ob 10. uri dop. v ljudski šoli pri Sv. Luciji s sledečim dnevnim redom: 1. Predavanje g. ravnatelja V. Bežeka: Čitanka v jezikovnem pouku. — Metodično razpravljanje štivnih koščekov. 2. Predlogi tov. Fr. Ločniškarja o organizaciji za pospeševanje mladinske književnosti. 3. 'Nasveti tov. Fr. Kašca, kako bi se sanirali Zavezini listi. 4. Poročilo tov. J. Rakov-Ščeka o poslovnem redu Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev. 5. Ustanovitev pevskega zbora in orkestra. 6. Slučajnosti. Odbor.
Iz Sv. Lucije. — Pred nedolgim časom smo čitali v »Slovenskem   Narodu«
pohvalo naših Lojnliauov* kateri, čeprav sami ubožni, tekmujejo v požrtvovalnosti za prekorismo družbo sv. Cirila in Metoda. Vsa čast jiml Nič manj niso požrtvovalni Dol. Trebušani, ki so prispevali podružnici pri Sv. Luciji z znatnim zneskom 24 K. Hvala vam vrli in zavedni Trebušani!
Proti koncu aprila ali v začetku maja bomo imeli občinske volitve. Dosedaj ni čutiti še nikakega zanimanja, morda se duhovi pozneje bolj razvnamejo.
V novi sadni drevesnici »dar. kmetijskega društva« se pridno dela. Škoda, da se ni pričelo že pred leti s to prepo-trebno napravo za naš kraj in okraj. Bolje sedaj, kot nikdar!
Podbrdo. — Zadnjič smo nekoliko opisali blagoslovljeno delo birokracije glede ceste Petrovo Brdo. K temu nam je Še pristaviti, da ne bi bilo napačno, ko bi se. h kinematografični predstavi, ki naj bi kazala omenjeno cesto in vožnjo po nji, povabilo tudi g. glavarja v Tolminu, morda, bi potem zastavil svoje moči, da se temu neznosnemu stanju čimpreje napravi' konec. Morda bi se le dobila kaka druga »žavba« kakor prepoved.... Ljudstvo rentači in to tudi po pravici. Plačuje davke, služi vojake, a drsava se ne briga zanj, ljubši so ji albanski razbojniki kakor mi. Kaj bi n. pr. bilo da bi nastala vojna z južno sosedo. Edini izhod v baško dolino iz Kranjske, vsekakor velikega strate-gičnega pomena pa tak, ako to traja le še 1 leto, da ne spravijo enega topa čezenj. Seveda, za razne špijone a la Šviha država razmetava denar, kjer pa bi bilo ljudstvu in nji v korist, pa nima knofa.
Podbrdo. — Ostre besede padajo o cesti na Petrovo Brdo. Dobro je pa tudi omeniti nekoliko cesto, ki vodi iz Podbrda v Hudajužno. Ta je sicer še za porabo, toda ne bo dolgo .da se bo na nekaj mestih posula — in imeli bomo pot edino še v nebesa. Morda potem tudi davčni ekse-kutarji ne bodo mogli do nas. Ako bi bilo; kaj tctKega, naj se le podere v božjem imenu.
V mislih nam j.e kos ceste pod postajo, kateri je bil vsled prestave zgrajen; še le za časa zgradbe železnice. Hudournik Bača pa je ta delčeste spodjedel v'temelju, da ne bo dolgo časa, ko bomo imeli cesto — v Bači. Enako tudi pri Prodarju. Vse to bi bilo izvršeno s par slo kronami, toda vse kaže, da se bodo gospodje s čudovito počasnostjo obračali eden do drugega, kedo naj plača teh par kron, da se bo cesta naveličala stati na eni nogi ter se neozirajoč na razne urade, kateri jahajo šimelja, vsedla v vodo.
Gospodje, ako bodete čakali, bo treba več tisočakov kakor zdaj stotakov.
iz ajdouskega okraja.
Iz Ajdovščine.  — (Predavanje.)    V
iger pa, iz 11. do 16. stoletja, ki. so jih« označcl? za šahove igre, ni ostala nobena; v 16. stoletju je prišla v modo igra s, kraljico, »Scacchi de la Donna« in od takrat dalje šele datirajo interesantni šahovi problemi. — Londonski šahovski klub se je bavil več časa intenzivno s srednjeveškim šahom in pravili takratne igre. Zraven tega so uprizorili »mateh« meti.dvema klubovima amaterjema, ki sta igrala jedno partijo strogo po pravilih »Scacchi alF Antiei«. List »Times« je priobčil to kuriozno igro. Dolgost igre, 84 potez, kaže, da o kakem premišljenem naskoku ni bilo govora, marveč da se je takorekoč samo premikalo figure sem in tje....
Pri dražbf zemljišča goreča sveča. — V kraju Butterwich v angleški grofovini Lincolnshire imajo staro navado pri dražbi zemljišča, da dražitelj prižge svečo in par centimetrov pod plamenom rtakne v njo iglo. Sveča gori toliko časa, da igla izpade. Kdor v tem trenotku zakriči in ponudi več, ta dobi draženi predmet. To staro navado so bili opustili, ali neki kmet jo je pred kratkim zopet oživil, ko so mu dražili njivo...
Ajdovščini se vrši dne 18. t. m. ob 8. zvečer v dvorani g. Bratina zanimivo predavanje »O našem gospodarskem položaju«. Predava g. dr. Josip Agneletto. Vstop prost.
Iz Lokavca. — Že leto je temu, ko se je v naši prijazni vasi zbrala četica mladeničev, ki se je navdušila za sokol-sko idejo in sklenila ustanoviti tudi pri nas čim prej sokolsko društvo. Po danih, na-.vodilih sokolske organizacije so si izvolili pripravljalni odbor, kateri je v tem času neumorno delal in pripravljal tla krasni ideji. Posebno mladi telovadci so podali v tem času krasen vzgled vstrajnosti, ako se uvažuje razmere, s katerimi se imajo boriti. Pokazali so že v preteklem letu s ' svojimi nastopi pod okriljem sosednjih društev, da smemo opravičeno upati, da je podlaga bodočemu sokolskemu društvu v naši občini dovolj trdna. Vsled tega se je »Sokol« v Ajdovščini drage volje odzval prošnji našega pripravljalnega odbora, da bi ustanovil v l.okavcu svoj odsek in sklicuje v to svrho v nedeljo 2 2. t. m. ob 2V2 pop. odsekov ustanovni občni zbor s sledečim dnevnim redom: L Nagovor sklicateljev. 2. Poročilo pripr. odbora. 3, Čitanje pravil in poslovnika. 4. Vpisovanje članov. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. — Možje in mladeniči lokavški! Pridite vsi iti vpišite-se med člane, da s tem pripomorete dobri stvari, ki ima plemeniti namen duševno in telesno okrepiti slovenski narod. Naj postane tudi naš odsek sveža vejica
na mogočnem slovanskem sokolskeni drevesu! Na zdar!
b Jržišbega okraja.
h Devlna. — Na občnem zboru bralnega in pevskega društva »Ladija« v. De-vinu so bili izvoJieni v odbor: g. Ivan Pe-„ cikar predsednikom; g. Rud. .Gašperin: podpredsed.; g. Leop. Ples- tajnikom; g. Angeli Gabrovec blagajnikom; gg. Emil Weiseitl, Fr. Skabar in Jos. Legiša odbornikom.
Iz goriške okolice
V Solkanu so udrli neznani tatovi v Zimičevo trgovino in pobrali 1000 K denarja. — V Slamičevo mesnico so tudi udrli ali tam so dobili le par vinarjev.
Iz Volčjedrage. (Smrtna kosa.)! Umrl je v visoki starosti Andrej, Baj t, k.rčmar ob cesti. Pokojni je. bil dober gospodar jn spoštovan mož. ;Naj. počiva? v, miru. Preostalim naše sožalje!
Iz Vrtojbe. ¦— Slovenska Čitalnica v naši vasi bo praznovala leta 1917. ^petdesetletnico svojega obstanka, a še nikdar ni štela toliko članov kot letos, ko jih ima že 103. Tudi njena knjižnica, ki se je v zadnjem letu lepo spopolnila (od 162 na .212 knjig) deluje naravnost izvrstno, ako upoštevamo, da je v prejšnjih časih izposodila krog 200 knjig letno, dočimje doseglo število izposojenih knjig v minulem letu .978. Denarno- stanje društva je ugodno. Lani je bilo 1310 K 28 v prometa in sicer 677 K 19 v dohodka, 633 K 28 v stroškov. Na občnem zboru je bil izvoljen soglasno stari odbor, razen male premernbe.
Da vživa Čitalnica simpatije v celi občini, je pokazala veselica na zadnjo pustno nedeljo ob nabito polni dvorani skoro samih domačinov. Nastopil je pri tej priliki tudi po dolgem času zopet društveni pevski zbor pod vodstvom domačina g. Jnsta Gorkič. ki je žel obikK* pohvale. Za zabavo je skrbel tudi g( Josip Arčon s svojim gramofonom, za kar naj mu velja prisrčna zahvala. Igra »Vlak je zamudil« je splošno ugajala in nudila obilo smeha. Društveni tamburaški zbor pod vodstvom g. Izidorja Mermolja tudi zasluži, da se omeni.
Čitalnica je začela v zadnjem času razvijati prav neumorno delovanje in je vsled tega privabila v svoje okrilje posebno mladino, tako da je skoro vsaka družina zastopana v nj;e>. Bralnica z obilico raznih časopisov in knjižnica z lenimi knjigami sta ona dva privlačna činitelja, ki vabita ljudi k pristopu, ne da bi povdarjali pri tem korist, ki jih nudi društvo za duševno izobrazbo in s tem tudi za gospodarski nanredek občine. Kajti s ponosom lahko trdi Čitalnica, da so vsi domačini-samouki, ki delujejo posebno na gospodarskem polju v občini in izven nje, dobili vsaj posredno pri Čitalnici veselje do nadaljne izobrazbe in do nadaljnega učenia.
Želimo Čitalnici, da bi se število njenih udov še pomnožilo in da bi njeno delovanje čim največ koristilo splošnemu napredku slovenskega naroda.
Anton Potatzky v Gorici
naslednik Jos. Terpln.
Na sredi Ražtelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO U DEBELO.
Najceneje knpovališče nirnberškcga is drobnega blaga ter tkanin preje in nitij.
POTREBŠČINE.
Za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše Šivanke za Šivalne Stroje.
POTREBŠČINE.
za frrojaŠe in šev/jar/e.
Svetinjlce.  —  Rožni venci. —  Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letna Saše.
Posebnost:
Semena za-zeleolave, trava in detelje.
Najbolje  oskrbljena  zaloga   za   kramarje,
kroSnjnrjo, prodajalce   po   sojinih in trgih
tor na deželi.
alizirano, je skoro porabljeno posojilo! Občina si najema denar sproti v tekočih računih in pridno gradi irr popravlja šolska poslopja, kakor da bi ta šolska poslopja z laškimi Šolami mogla re*s rešiti goriško italijanstvo pogina! To Je zapravljanje denarja! Nekatera! teh poslopji pa bo«
liSCni ""profifrain kakor   Italijanom. ' Samo
I Trst je Slovencem primerno vseučiliščno
mesto,' drugega primernega mesta ni. To
ljudske šole!
Za ljudske šole
izda mesto na leto okoli 120.000 K, skupno za šolstvo je v letošnjem proračunu okoli 280.000 K. Za otroške viftce izda* mesto letos 27.664 K, seveda za ital. otroške vrtce, za Slovence ne da. niti vinarja. Za ljudske šole odpade na Slovence (Šola na Ajševici in Podturnom) komaj 11.000 K. Nova italijanska ljudska šola v ulici Leopardi bo stala 211.000 K. ^- To je v nebo vpijoče! Tako se porablja naš denar za italijanske ljudske šole v Goricil Slovenci imamo za ljudsko šolo staro barako Podturnom. Ce to ni krivica vseh krivic, kaj pa je?! To kriči po maščevanju! Take razmere morajo prenehati!
In celo šole nemškega »Schulvereina« podpirajo naši Veleltalijanl. Podpora je skrita pod zaglavjem   »Razne podpore«!
Slovenski volilci! Ali.ne zavre kri vsakemu poštenemu Slovencu, ko razmišlja te neznosne tazmere v Gorici. Ali smo v ravnopravni državi aH kje smo, da se na tak način postopa z riamij?!^.
Slovenski volilci! Dajmo duška svojemu opravičenemu ogorčenju — vsi na volišče!
Mestna uprava
je silno draga. Iz proračuna za tekoče leto je razvidno, da nas stane vsa mestna uprava ogromno svoto 297.619 K, to je petina izdatkov in pa skoro polovica dohodkov!
Imamo državno policijo v Gorici. Mesto prispeva 6000 K — vendar ima še svoje policaje, ki dolgčas prodajajo po mestu. Ti gospodje stanejo mesto na leto 83.110 K. Proč vržen denar!
In kaj dela sedaj na magistratu toliko uradnikov, ko jim pa vlada odjemlje delo za delom, ker je magistrat zapravil vse zaupanje, katero je imel pri vladi?! Saj jih je pol preveč po magistratovih uradih!
To je gospodarstvo!
V desetih letih, to je od 1900-1910. je goriško mestno podvojilo doklade na vse direktne davke. — V istem času se je znižal dohodek od obrtniškega davka za celo petino! — Potrebščine so se v omenjenem desetletju zvišale za 100%, dohodki mesta pa so se znižali za 20%.
Obrtni davek v Gorici pada, ker padata obrt in trgovina. Vendar tega v proračunih ne upošteva modra magistratova gospoda. Za letos upajo, da bodo dale doklade na direktne davke 694.900 K, to je okoli 40.000 K več nego lani! Odkod? Po-višek kaže le, kaka stiska je vladala pri sestavljalcih proračuna!
Prvi dolg goriškega mesta.
Prvi dolg goriškega mesta je bil napravljen leta 1879. v znesku 1 milijona kron. Razdolžitev je določena na 40 let. Občina plačuje za ta dolg po 65.056 K na leto in bo plačevala še do leta 1929! Pred Pogojeno dobo doiga ni mogoče poplačati. Torej bomo plačali skupno 3.252.800 K! Na tak način skrbijo za mesto italijanski gospodje že od nekdaj1
VOLILCI I Naredimo   konec   temu   škandaloznemu
mestnemu gospodarstvu! Volimo razsodne mole v občinski sv©t! Dol  s  karnoro!
Shod jugoslovanskega dijaštva na Dunaju.
Na dunajskem jugoslovanskem dijaškem shodu sem zaključil svoj kratek govor z besedami: Trieste o nulla. Te besede
so bile. moje besede in njih smisel.
Dr. Bogumil  Vošnjak.
dlani pekojniiikega zavili irmeSčenci ii sfHitJajiiM!
Dne 29, marca 1914 se vrše volitve odposlancev za glavni zbor deželnega u-racla v Trstu, čigar okrožje obsega Dalmacijo, Kranjsko in Primorsko, Glasovnice za te volitve se razpošiljajo.
Nameščenci in službodajalci! Hranite glasovnice in vzbujajte zanimanje za te volitve, za katere vam podpisani volilni odbor v spora z i.i f mi s stanovskimi organizacijami pravočasno predloži kandidatno listo.
Nnrotinl volilni odbor v Trstu,
Politični pregled.
Poslanska   zbornica   odgodena.   —
Včeraj se je vršila ob 4. uri popoldne konferenca čeških in nemških zastopnikov, ki je končala čisto brez vsakega uspeha. Čehi so sicer nekoliko odnehali in zahtevali le konec komisariata na Češkem in izvolitev deželnega odbora. Pripravljeni so pa tudi bili, da dobe Nemci vseh pravic, ki jih zahtevajo. Ali Nemci so ostali trdovratni in tako so se pogajanja razbila. Ob tri četrt na pet je bila konferenca končana, uro pozneje pa je imel že zbornični predsednik dr. Sylvester v rokah dekret, da je poslanska zbornica odgodena.
V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da namerava vlada sklicati meseca maja parlament, da reši proračunski provizorij. Ker pa ni upanja, da bi se do tega časa rešil češko-nemški spor, je skoraj gotovo, da je v jeseni konec tega parlamenta. Tako bo tudi sedanja ljudska zbornica končala predčasno svoje delovanje.
Domače vesti.
Predavanje   o   rastlinstvu naših Alp.
dingi del, se bo vršilo v soboto 21. t. m. ob 8. uri v dvorani Trg. doma. Predavanje bo zasnovano neodvisno od prvega predavanja, tako da mu bo lahko sledil, tudi kdor ni bil navzoč pri prvem. Snov predavanja bo rastlinstvo, ki biva v zgornjem, brezdrevesnem pravem alpskem pasu. Ondi je kraljestvo prave alpske flore, ki nas pozdravi koj nad drevesno mejo s krasnim bagrenordečim slečevim cvetjem in iznenadjenemu očesu nudi v sijajni svetlobi alpskih višav pestro bujnost mnogovrstnega cvetja v nasičenih barvah. Proti vrhovom pojema rastlinsko življenje in skoro popolnoma izzveni na viharnih strminah najvišjih vrhov. Predavatelj nam pokaže v skioptiških slikah najznačilnejše člane alpske flore, ki jo poznavalci po pravici mnogo slavijo.
Opozarjamo na seznam slik, priob-čen v današnji prilogi.
Za avskultanta sta imenovana sodna nraktikanta Ivan Ples in Anton M a tati i č.
Smrtna kosa. — S poslopji društva šolski Dom« v Gorici so visele žalostne črne zastave. Kdo je umrl? so popraševa-
H___   Umrl je mlad učitelj.   24 let stari
A d o 1 f K J a v o r a, doma iz Bovca, učitelj na Šolskem Domu v Gorici, kamor je bil poslan od okr. Šolskega sveta Tolminskega. Pogreb ie bil včeraj popoludne, nrav lep, udeležba mnogobrojna. Učttelji-ščniki so zancli na Livadi pred hišo, kjer ie pokojni stanoval, na Placuti v cerkvi in na Goriščeku v slovo. Udeležila se je pogreba Šolska mladina Š. D., učiteljiščni-ki. profesorji, učitelji itd. Pokojni je bil jako nadarjen lepo vzrasel mladenič. Kdor ga je videl, bi ne bil verjel, da tako kmalu podleže jetikš.
V Raštelu v Gorici je umrl danes zjutraj upokojeni nadučitelj 1 v a n K u-r e t. ki ie služboval v Dekanih v Istri ter se ob upokojitvi preselil v Gorico. Ima več otrok, 4 še nepreskrbljene.
Tako sta šla v grob dva učitelja, jedcu prav mlad, drugi upokojenec, katerega šibko zdravje je napovedovalo smrt. Naj počivata v miru! Preostalim naše so-žalje!
Prihodnja številka »Soče« izide v soboto 21. t. m. To radi tega, ker je v četrtek praznik. Opozarjamo na prihodnjo Številko »Primorca^ ki prinese obilo novega gradiva,
Slovenke! Slovenci! — Na dan, ko praznujemo svoj najžalostnejši jubilej, naj ne pozabi nihče izmed nas, da le v delu in požrtvovalnosti moremo doseči lepšo
bodočnost. Zato naj ne bo Slovenca, ki ne bi 18. t. m. položil mal dar, domu na oltar, da more še uspešnejše delovati naša pre-koristna Cirll-Metodova družba. Vsakega zavednega Slovenca je jutri v sredo 18. t. m. geslo: s podvojeno silo na delo za Ci-ril-Metodovo družbo!
Slovensko brajnojn podporno društvo v Gorici sprejme podnajemnika za neko novo stanovanje v sredini mesta. Zglasiti se je pri g. Turku, brivcu na Kornu in sicer čimprej.
Samomor. — V Renčah je izvršila samomor 17-Ietna Karolina Mozetič. V domačem bregu si je pognala iz revolverja krogljo v glavo. Umrla je drugi dan. Izvršila je to baje radi nesrečne ljubezni.
Aretacije. — V Gorici so aretirali brivca K. Pavlačiča, ker je svojemu gospodarju g. Novaku v Gosposki ulici pobil dve zrcali v jezi, da ga je odslovil. — 28-letna Marija Kren iz Štajerske je obdol-žena tatvine 15 K v škodo Elizabete Čes-nik z Otlice. — Antona Bobiča iz Gorice so aretirali, ker je nevarno grozil svoji ženi.
Trg sv. Jelerja v Gorici včeraj je bil dobro obiskan.
Zgubljeno. — Spominska kolajnica 20. sept. se je zgubila Pošten najditelj je naprošen, da jo odda v našem upravni-štvu.
Domača politika.
Shod v Sv. Luciji. — Slov. politično društvo sklicuje .shod v nedeljo popoldne 22. t. m. pri M i k u ž u. Poročata poslanec M i k u ž in dr. P u c.
Shod v Kobaridu. — V nedeljo se je vršil v Kobaridu shod Slovenskega političnega društva v Gorici. Shoda se je udeležilo 350—400 zborovalcev, da je bila velika dvorana občinske vojašnice nabito polna. Na shodu sta poročala tleželna poslanca Miklavič in dr. Podgornik. Njih govora sta bila sprejeta z velikim odobravanjem, posebno ugodno je ,ja vplivala stvarnost, poročil. Hujskanje »Novega časa« tudi v gorah nimajo zaželjenega uspeha. O dobro uspelem shodu prinesemo prihodnjič obširnejše poročilo.
Misijonarji proti »Soči«. — Po naši okolici se vršijo misijoni. Čujemo, da misijonarji rujejo po prižnicah in sp<jvednieah tudi proti »Soči« ter jo stavijo v jedno vrsto 7. ljubljanskim dnevnikom »Dnevom«! Prosimo naše somišljenike v krajih, kjer se vršijo misijoni, da nam natančno sporočijo, kaj govorijo o »Soči« in »Primorcu« in poskrbijo naj potrebne priče! Prosimo!
Reke. V vseh teh krajih je pazljivo poslušal ljudsko govorico in na podlagi teh študij je napisal dialekteloške' spise velike znanstvene vrednosti, zlasti o slov. narečjih v Italiji in okoli Cirkhega. Od drugih dialektologov in fonetikov, zlasti Nemcev in Skandinavcev, se razlikuje s svojim izrednim, občudovanja vrednim prirojenim darom,.da zna po kratkem opazovanju in občevanju govoriti razna narečja skoraj tako dobro kakor domačini. Bau-douin govori z Rezijani rezijanski, s Čirk-ljani cirkljansko itd. Znamenita je njegova slovenska knjižica »Nekatere opazke ruškega profesorja« (1872; ponatisnjena iz «Soče«). Vsi strokovnjaki cenijo njegove spise o glasoslovnih in sorodnih vprašanjih. In zdaj mu je izkazala oficijelna Rusija svojo hvaležnost z obsodbo na 2 letno ječo. Tako ravna ruska držaVa s svojimi najboljšimi sinovi, s cvetom inteligence. I. Koštlal.
Razne vesti.
Osumljen špijonaže. — V Bujah v Istri so aretirali dacarja Italijana Sbisa, ki. je osumljen špionaže. Iz Trsta je prišel preiskovalni sodnik z vojaškim avditor-jem, ki sta zaslišala Sbisa na dolgo in ga je potem orožnik odpeljal v Trst v zapore.
Peppino Oaribaldi — obsojen radi goljufije. — Sin »slovečega« Menotti Ga-ribalfii ja Peppino Garibaldi je bil obsojen te dni v Rimu radi goljufije, v družbi Z drugimi, na 3 leta in 7 mesecev ječe in 1000 lir globe. —. Irredentovski listi laški v naših pokrajinah nič ne poročajo o tem. Morda jih pa kaj boli srce, ker je obsojen — »nostro Peppino«.
(Dalje na četrti strani.)
Preklic*)
Podpisani preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izgovoril v pijanosti včeraj v gostilni g. Fr. Vechieta v Solkanu in se zahvaljujem g. Viktorju Lebanu, da mi je odpustil.
V Solkanu, 17. III. 1914.
A. B.
Prosveta.
Redni občni zbor »Narodne Prosvete«
v Gorici se bo vršil v sredo, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer »pri jelenu«. Dnevni red: I. Prememba pravil; 2. Poročilo odboro-vo; 3. Volitev odbora; 4. Morebitni predlogi. Og. člani so vabljeni, da se vdeleže poittoštevilno.
Baudoiiin obs i i!
f            •) Za vsebino pod tem naslovom je od-
I govorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva
tiskovni zakon.                                                60—1
',        NOVI ZEMLJEVIDI BALKANA
so došli. Priporočamo splošni zemljevid jugovshodne Evrope, ki obsega cel Balkan z Istro na zahodu in do Dunaja. To je najbolj pregleden zemljevid in stane K 1'80, — po pošti K 1'90.
Drugi bolj podroben zemljevid je: Die zentralen Balkanlander zwischen Adria u. Pontus. Je zako natančen in velik. Stane K 3'—, po pošti K 3T0. — Na deželo pošiljamo z obratom pošte. Naročati je edino s — poštno nakaznico. Na naročila brez poslanega zneska se ne oziramo. — Priporočamo rojakom na deželi, da si čim prej omislijo jeden ali drugi teh dveh lepih zemljevidov. Kdor more, naj naroči oba. Knjigarna A. Gabršček.
Zadnje dni je bil slavni poljski slavist Jan Baudouin de Courtenav obsojen na dve leti ječe, ker je priobčil brošuro, v kateri kritizira politični sistem na Ruskem ter priporoča dalekosežno avtonomijo za neruske kraje. Ker je B. mnogo popotoval po slovenskih krajih zavoljo preiskovanja narečij, morda ne bo neumestno, če povem o njem dve, tri besede.
Jan Baudouin se je rodil 13. sušca 1. 1845. v Radziminu. okrožnem mestecu varšavske gubernije; predniki njegovi so bili izgnani Francozi, ki so se pa bili natu-ralizirali v Poljake. Od leta 1870. dalje je predava! slavistiko na raznih univerzah (najprej je bil priv. docent v Peterbufgu, retem profesor v Kazanju, Jurjevem <!)orpatuX Krakovem in naposled v Peter-burgu). Objavil je v dobi od 1. 1870. do naših dni veliko število znamenitih knjig in razprav na slavističnem polju, a tudi o jezikovni psihologiji in občni fonetiki. Poleg poljščine ga zanimajo od nekdaj zlasti slovenski in čakavsko-hrv. dialekti; zato je od I. 1872. do najnovejšega časa pridno potoval po Gorenjskem, Tolmin-1 skem. Beneškem, Reziji, Vipavski, dolini 1 i. t. d.; pred kratkim   se je mudil   blizu -
Slovensko bralno in podporno društvo V Gorici naznanja svojim p. n. gg. članom, da je danes ob 3. uri zj„ po dolgi in mučni bolezni, preminul naš dolgoletni bralničar g.
IVAN KURBT,
naduCitelJ v p.
Pogreb dragega rajnkega se vrši v sredo, dne 18. t. m. ob 5. uri pop. izpred biše žalosti v Eaštelju št. 20.
Gg. člani so uljudno vabljeni, da spremijo blagega pokojnika v obilnem Številu k zadnjemu počitku.
V GORICI, dne 17. marca  1914.
Odbor.
61-1
Posestvu v Kronbergu
na prodaj.
Hiša nova, travniki, vinogradi ih za domačo
potrebo gozda. Poizve se pri Jožefu Mačuss krčmr.  \ Damber 98, Kronberg p. Solkan.  w_3
Uboj v starem mestu v Trstu. —  V
starem mestu v Trstu je v nedeljo zabodel Arabec Osman Ahn.ud, kurjača na neki ladji, mornarja Martina Jurešiča, rodom iz Dalmacije: Jurešič je umtl v par minutah. Pretep se je, začel radi neke ženske. Arabca so aretirali. Pravi, da ni nič kriv, marveč da se je samo branil.
Ustreljen žurnalist. — V Parizu je ustrelila včeraj soproga ministra Caillaux glavnega' urednika lista »Figaro«, Cal-mette. List je ostro napadal ministra več časa; kar je ministrovo ženo tako razka-čilo, da: je sklenila, maščevati se. Prišla je v uredništvo in ko jej je prišel naproti Calmette, je ustrelila nanj iz revolverja. Calmette je po par urah umrl.
Senzacijonelen pobeg iz zaporov v Ljubljani. — Prva dva kranjska vlomilca sedanje dobe, še mladeniča, Leopold Jereb in Ivan Pavlic sta bila lansko leto zaradi raznih vlomov obsojena na večletno ječo. Jereb je »zbolel« in so ga v zaporu pri deželnem sodišču dali v domačo bolnišnico (Marodezimmer). V noči od sobote na nedeljo je pa ob 2. službujoči paznik pogrešil Jereba v sobi. Konštatirali so, da je Jereb zrezal blazine, iz katerih si je napravil vrv ter se po nji spustil iz tretjega nadstropja na vrt justične palače, potem jo pa popihal v jetniški.obleki proti Giincam. Prisopihal je do tamošnjega železniškega čuvaja in ga baje izsilil, da mu je dal civilno obleko. K čuvaju je baje prinesel tudi škarje, s katerimi je zrezal blazine ter mu rekel, da bo prvega stražnika ali orožnika z njimi zrezal, ki bi ga hotel aretirati. Žago. s katero je prežagal v ječi pri oknu mrežo, je menda popustil tam in se absolutno ne ve, odkod jo je dobil v zapor. Pa malo časa se je veselil prostosti. V neki gostilni je sedel neki mož. ki je spozna! Jereba ko je prišel v gostilno. Naznanil je to orožniku in ta ga je prijel, zvezal in odgnal v Ljubljano.
Viharji in potresi. — Iz Jekaterino-slava poročajo: Poplave, ki so nastale vsled viharne plime v Severnem morju, so uničile 6 krajev. Škoda je velikanska. Orkan je trajal 10 ur. Morje je poplavilo mnogo štirjaških kilometrov zemlje ter podsulo vse. Poplavilo je tudi del železnice z vlaki. Ko je voda odtekla, so našli vlake z mrliči v.strašnih položajih. V enem kraju je izginilo 380 hiš s 1000 prebivalci.
Iz Odese: V Črnem morju je divjal silen, ciklon, ki je napravil v Sebastopolu in Jalu silno škodo. Tri velikanske trgovske ladje so se potopile.
Iz Londona: Na Angleškem so divjali hudi viharji. Škoda je velika.
Iz Tokio: V Akitiiu je potres porušil mnogo hiš. Mnogo ljudi je poginilo. Tudi neki ognjenik je začel bruhati.
Radi; mesto premoga. — Znani angleški prirodoslovec Philipps je izvršil krasen izum. Posrečilo se mu je izdelati razkroiitev radija, ki se da uporabiti kot gonilna sila za ladje in avtomobile. Doba je blizu, pravi Philipps. ko bo služila kot gonilna sila na parnikih in avtomobilih plin aH olje radija mesto bencina in premoga. Ker bodo v doglednem času izčrpani vsi premogokopi zemlje, zato je dolžnost vede, da priskrbi pravočasno sredstva, ki morejo nadomestiti oglje. Philipps je tudi takoj na podlagi eksperimentov dokazal, da ima njegova teorija tudi trdno podlago. Za sedaj ima iznajdba seveda le znanstveni pomen.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tiska :.»<JorRka Tiskarna*  A. Oabršček (odgov. J. Fabčie),
Zalaga: Družba za izdajanje ifctov »Soča* in .Primorec«.
, Praktična naznanila.
Deželni odbor: Uradi so otvorjeni vsak delavnik od 8.30 dopoldne do 12.45 pop. in od 4—6 popoldne.
Deželna blagajna uraduje vsak dan od 9. dopoldne do L popoldne.
Deželna hipotečna banka (Šolska ulica.) uraduje vsak dan od 9. zjutraj do L popoldne.
" Deželni muzel, na Kontu, je odprt vsako nedeljo od 10—12 dop. brezplačno; druge dneve se treba obrniti na čuvaja in plačati vstopnino 20 v.
Magistrat: od 9. dopoldne do 12.30 pop, in od 3—6 popoldne. .
Okrajno glavarstvo: od 9. do 12. dopoldne in od.3—6 popoldne.
Davkarija: od 8—12 dopoldne in od 4—6 popoldne.
Poštni iti brzojavni urad: Urad za priporočena pisma od 8. dopoldne do 7. zvečer. Urad za zavoje od 8. dopoldne do 6. popoldne. Urad za vrednosti in poštna hranilnica od 9. zjutraj do 6. popoldne. Telefonski in brzojavni urad je otvorjen dan in noč.
Državno pravdništvo uraduje od 8—12 dopoldne in od 1—6 popoldne.
Okrožna sodnija je odprta od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne.
Trgovska in obrtna zbornica: od 9—12 dopoldne in od 3—6 popoldne.
Gozdni in domenski urad: od 3—12 dop. in od 4—6 popoldne.
Okrajna bolniška blagajna: od 9—12 dop. in od 3—6 popoldne.
Goriška ljudska posojilnica, Gospos ska ulica, od 8—12 dopoldne.
Goriško kmetijsko društvo, na Kornu, od 8—12 dopoldne in od 2—5 popoldne.
Edina primorska tovarna dvokoles: -------------- »TRIBUNA«
pristni k,aučuKov podpetniK1
Krompir
lep, zdrav, jedilni in semenski najboljše
vrste razpošilja vedno, v vsaki množis-.i
ter najceneje trgovska firma
X Kušlan — Kranj
59-3                  (Krainburg).
Gorica, Tržaška u!. 26.
prej pivovarna Qor]up,
Zalega dvofcolos, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Drufovka
F. BATJEL - GORICA
Stolna ulica št. 2-4. ?rod«ja na obroke. Ceniki tanko.
Samo Se kratek fes
razpošilja Prva gorenjska razpoSiljalnica   IVAN   SAVNIG,  Krai)j,
Gorenjsko
št. 155.:
4Vs
20 2»
i   finega   močnega   blaga   za   moško   obleko"........
,    finega §e moCnejšega blaga za   r            „.........
, zelo trpežnega modnega sukna „    „            ,,.........
, še boljšega          „           „      „    B            ,.........
, najfinejšega         „            „     „    „            „.........
. finega blaga za ženske obleke 110 cm široko.........
, finejšega modnega blaga za ženske obleke 110—115 cm široko , modernega volnenega blaga     »           „     110—115   „      „
, finega angleš1. volnenega blaga „          „     i 10—115   „   .   „
, zelo moCnega belega platna samo  .  .  .   ,' .  .  . ¦   .   ,   .  .  ,  , . še močnejšega   „         \         „     ...........  .  . ,
, trpežnega rujavega platna        „     ............'..
finega oksforda za moške srajce...............
, še finejšega  _   „       B          ,]................
: 7'—
9--
, 10*-
, 12-
,. 16-
5--
7'—
, 10--
15--
, 10-,   8-40
; io-—
12-
Zahtevajte tudi najnovejše vzorce raznega blaga iz Prve gorenjske razpoSIljalnlce
IVAN SAVNIK, Kranj,.Gorenjsko št. 155.                                                         58-10              ,          26-10
Naznanilo preselitve.
SI. občinstvu v  mestu   in   z   dežele uljudno  naznanjam,   da   sem  preselil in na novo uredil svojo
:-:      krojaško delavnico      :-:
na Tekališču Fr. Josipa št. 27 in ulica Bertollini št 2 tprel na Komu.)
j Potrudil se bodem, da postrežem cenj. naročnikom v vsakem oziru z trpežnimi, modernimi in cenenimi izdelki najnovejšega dunajskega kroja.        '¦ Obenem naznanjam cenj. naročnikom,  da imam v  zalogi  vsakovrstno blago za možke obleke. — Za mnogobrojna naročila se najtopleje priporoča
fran SimČlČ, krojač mojsfzr 56-2                                                          Gorica, tek. fri 3osipa št. 21 in ulica Bertollini 2.
Naznanilo.
Trnovski lastniki apnenie naznanjajo, da so zvišali ceno apnu in da stane sedaj K 2-80 pripeljano v Gorico. — Izven mesta je za toliko dražje, kolikor stane več vožnja.
Glede naročil se lahko oglasi pri posredovalcu (mešetarju) Filipu Krivic, ki stanuje Via Ponte Nuovo št, 42 (hiša Palik).                                         57__3
Odlikovana pekarija in sladčičarna
Karol Draščik
v Gorici, na Kornu v (lasni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince Itd.
Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah *"%fi|
^Goriška ljudska posojilnica"
vfinmi* zadruga z omejenim Jamstvom
(Y lastni hI«!, gosposka ulica *t„ 7, I. nadstr.) — Tslsf©o i*. 7®
BaCnn poitne hranilnico itk 837.31$. Na občnem zboru dne 27. aprila 1013. se je določilo: Hrenllns vSoga se obrestujejo po  5°|oi "'Stalne večje vloge i enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Remci   davek   plačuje posojilnica. «ama.
Hranilne vloge se sprejema?© od vsafeograr. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvišati so se morale sorazmerno tndi dosedanje 5 i9 oz. 6% obresti od posojil. Glavni doležl se obrestujejo koncem leta 1912. s &%. Stanj« 81. dec. 1912 : Zadružnikov 1822 z   deleži v znesku 57.012 kron.  — Hranilne   vloge-   1,022 15605.  — Posojila: 898.203--..— Reservni zaklad: 12iS.23B.-86  -^- Lastno premoženje: 383.926.76.
Kupujte samo dvokolesa „GerlCe" iti »HltaM",
ki so najboljši francoski sistem in najt-pežhejAc
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji. Original IflCIOrla   so  najprak-tičnejši  za  vsako   hišo.   Isti   služijo   za  vsakovrstno šivanje  in Stranje  (vewnje).  Stroj.
teče brez?umno in je*jako-trpe2en. Tušk^, saimkrese, ^anoreznice in vse^v to •troko spadajoče  rrelmete se dobi   po tovarniški ceai pri tvrdki
Kerševani 1 Čuk
GORICA, na Stolnem trgu it. 9. COSIGA.
Zganjarna Robert Diehl - Celje
priporoča svojo doma žgano  štajersko slivovko, tropinovec,  boiovnieevec, brinjevee, ščipkovec, vinsko žganje, konjak; nadalje kuba in Jamajka rum, gr/encico, »Planinski liker«, Pelinovec ter razne vrste grenkih In sladkih likerjev, čaj Ceylov, Orange, Pekoe in Souchong.
——i—---------------_—.—i---------------------, Vzorci In ceniki na razpolago.--------------------------¦-----------.---------------------------