JanuS Golec: 1» o n a r e 31 e v a 1 c I Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe Prvič občutno kaznovan Pri poroti 26. maja 1926 je bil obsojen Jurij Potočnik na 20 let. Radi jetičnosti ni prestal v mariborski kaznilnici niti eno leto kazni, ampak mu je ugasnila pc rejevr-\~ko strast in zabrisala !-r.:;n — smrt 12. marca 1927 v kaznilniški bolnišnici. Celotna pravna ali juridična javnost z mariborsko policijo vred, ki ji je toliko prizadejala, da je predala po tako dolgem skrivanju roki pravice glavna krivca: Jurija Potočnika in Pranca Rupnika, ni mogla razumeti, da je tako rekoč ušel kazni glavni ponarejevalski mojster Rupnik, ako odračunamo preiskovalni zapor. Najbrž je iznenadila obsodba na trimesečni zapor, katerega je odsedel v preiskavi, samega Rupnika, ko so ga izpustili na svobodo takoj po razglasitvi sodbe. Na svobodnih nogah je vzbudila v n.iem malen- kostna kazen bahavost ter namišljeno zavest. da j> še to malo sedel po nedolžnem. Kakor hitro je zapustil sodne prostore, je prečital časopisje ter se je poučil natančno, kako in kaj je pisalo o njegovi zadevi in krivdi v času, katerega je moral prebiti v celici jetnišnice. Med drugimi listi ie prebral tudi »Slov. gospodarja« ter jo je kar mahnil v uredništvo v Tiskarno sv. Cirila. Predstavil se je urednikoma, kdo je in da hoče dati nekatera pojasnila k »Gospodarjevemu« poro čilu o njegovem po zakonu prepovedanem početju. Mali dedec je sedel na ponudeni stol. Z lisičjo previdnostjo je premotril oba urednika in menil med veselim nasmehom: »Tu-le imate Rupnika, tega velikega grešnika, katerega je obsodilo ljudsko sodišče (porota) komaj na tri mesece in še to čisto po nedolžnem! Ne bom vaju tožil, ker nista prinesla povsem točnega poročila, ampak ustmeno hočem dokazati, da nisem hudodelec, pač pa poklicen fotograf in lazumem tiskarsko stroko bolj nego vsi vaši stavci in strojniki.« Dobrovoljni, majhni, čokati in skoraj trebušasti možic je zač?l ra^b.^^ti šegavo, kje vse ie hodil, kaj se je učil, kaj da zna in da se bavi samo s fotografBkimi ter tiskarskimi poskusi, kateri bodo posvetili z velikanshim presenečenjem v fotografijo in barvotisk. Vse občuduje njegovo znanje ter dor:':ije iznajdbe, katere je mogoče izpopolniti le s ponavljanjem poskusov. Samo nov':::.:-ji, orožniki, policaji in še ¦'-1- nodnik \\.dijo v njegovem pc"-tju zločin. Mojster se je zaklinjal na krščeno dušo, da je oajboljši dokaz, kako sodi o njegovem delu narod, pravk?.r zaključena pcrcta, l:atera bi Łz bila povsem oprostila, da se ni zaganjal vanj in v njegove znanošti n!'"".5e poskuse državni pravdnik liki tiger v nedolžno ovčko. Mojster je 2iial pripovedovati res zanimivo ter razlr.~?ti s šalami in -z dobrl.Lii primerami zabeljeno, kako bo v najkrajšem času najimenitnejši gospod, r kojega iznajdbe bo zrt celotni kulturni svet z najrečjo pozornostjo ter napetostjo. Poleg naravne nadarjenosti ler s fotografsko in Hskarsko vajo pridobljene spretnosti ga je dičila precejšnja mera domišljije, katero je umel spretno ipeljati na mJin " ' ¦ ;-, kaj vee še bo enkrat pomor'' za človeško družbo. Pjrt*<?tno in zanIr.'r'-T- ~-~o ra^lage ponarejeval- skega mojstra so se raztegnile kar v cele ure. Radi neznatne "--.iT>i ovor:"J:ni možiček bi še bil bogznaj kaj vse nablebetal, da ni opomnilo nujno delo urednika, da se ne more r "--vvati predolgo s poslušanjem doživljajev ter načrtov. pretkanega ponarejevalca. Rupnik se je dvignil s stola, podal vsakemu roko s pripombo, da se bo oglasil v uredništvu, kakor hitro bo zasledil večje nove napredke v svojih iznajdbah, katere bo morr^o beležiti dnevno časopisje v tiskani besedi ter sliki. »Gospodarjeva« urednika sta želela mojstru vse najboljše za bodoče s posvarilom, naj nemudoma zapusti Maribor, kjer je postal prevelik znanec oblasti. Naj se preseli drugam. V drugih in tujih krajih bodo znali prav ceniti ter upoštevati njegovo iznadljivost. V Maribor in okolico preveč zaljubljeni Rupnik pa se je obregnil na dobro hoteči opomin z rezko opazko: >V Mariboru so me vlačili in mrcvarili prvič v življenju po zaporih. Mariborska porota me je skoraj oprostila. Mariborski policiji bom dokazal, da sem velik dobrotnik človeštva in ne hudodelec, ki spada pod paragraf in v .iečo!« (Daije prihodnjie)