ITrtdnilkl in uprsvnllkt prostori i SSS7 a. Uwnd«U A v* Offlcs ot Publtcatloni 8C87 South L*wnd»U Av«. TclvphoM« Rockw«U 4904 of polule providedjfoi^ In ««tii>n llon. Act of Uet 3, lUlT^fcuthom^ on Jun« 14, 1911. Helsingfora, Finska, »L Ne bazi prvih poročil o Izidu glasovanja fItd« odprave prohfbici- d9i glasov proti in 200 aa modi- s fill..........,» je M lapnštcn ti ufora H kar H jo $1000. Ws levi fikacijo suhaškaga zakona. Je «Vgm De v M B. Uvlaeoa. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTS LETO—YEAR XXV. Cena liri« j« »g.oo BnUrri M SI M«Mr Jrnmr M. UM. M MM p«^. 0—»— « M»rch I, tm. Chicago, UU sobota, 2. januarji (January 2), 1932. klarskimi delavci OIHEVI BANČNIH »•'* POLOMOV V ILLINOIS!) SvbMriptton $6.00 STEV.—NUMBEH 1 Državni bančni nadzornik lasto-val delnice bank, ki so propadle Industrija je paralizi rana in brezposelni so večinoma prepuščeni samim sebi Chicago. — (FP) — Počasi prihajajo na dan finančni triki v zvezi z velikim številom bančnih polomov v državi Illinois. * Obravnava proti državnemu avditorju Oscar Nelsonu, čigar glavna naloga je nadzirati banke, da poslujejo pošteno, je prinesla na dan dejstvo, da je on la-stoval delnice bank, katere bi moral nadzirati. To so bile delnice National Bartk-cocporation, katera je posedovala večje število delnic Waukegaii State banke. Nelson je obtožen, da je dovolil ti banki poslovanje več mesecev potem, ko je vedel, da je nesolventna., Državni tožilec A. V. Smith je predložil evidenco, ki pokazuje, daje banka z dovoljenjem državnega avditorja izdajala sleparske izjave o finančnem stanju. Poleg Nelsona je sodeloval v tej zaroti tudi George Woodruff, bivši blagajnik republikanske stranke. Medtem je v teku druga preiskava, katero je odredil sodnik Michael Feinberg v "misterijofc-ni" incident v zvezi s propadom Sheridan Trust & Savings banke, pri katerem je 40,000 vlagateljev utrpelo velike izguibe. Incident se nanaša na potegnitev vrednostnih papirjev v vsoti dva milijona dolarjev iz banke potem, ko je zaprla vrata, to je v času, ko bi moralo ostati motenje banke prijavljeno za izročitev državnemu upravitelju. Ti vrednostni papirji so na do sedaj Še nepojasnjen način prišli v shrambe First National Bank of Chicago. Ta banka sedaj trdi, da navedeno premoženje ne pripada vlagateljem, temveč Foreman National banki, ki se je združila s First National banko. Pittsburgh, Pa. — (FP) — Barometer ameriškega biznisa, jeklarska industrija, je mnogo stopinj pod ničlo. V Pittsburghu se to pozna že na zunaj, ko človek gleda na mesto iz daljave. Črni oblaki dima, ki so v normalnih časih zakrivali mesto pred človeškim očesom in solnč-nimi žarki, so se zredčili in is mogočnih fabriških dimnikov se vlečejo le sive megle — znamenje bede. Mizerije je v delavskih nase-liščih nekdaj zakajenega Pitts-burgha in okolice brez meje in mere. Večina plavžev počiva. Nekateri Že dve leti, mnogi že leto dni ali manj. Kjer je ie obrat, se dela z reduciranim de-lovnikom in delavci, po en dan ali dva na teden ali štirinajst dni; le redki so tisti, ki delajo do pet dni. Med temi so večinoma le delovodje. Tolikega brezdelja in bede Pittsburgh še ni videl y svoji zgodovini. In tudi ne druga jeklarska mesta v zapadni Penn-sylvaniji. Johnstown je na primer mrtvo mesto. Kdor Je v je-klami še uposlen, dela kvečjemu po dva dni na vsakih par tednov. -Neki valjač, ki je bil pred krizo "gospod" in ima avoj dom, dela po en dan na teden. P.oročevalou je rekel, da niti toliko ne zaslu-1 i i, da bi zmagal davke na hišo, kljub temu jo pa Hooverjeve vrste optimist in pravi, da je sedanja kriza posledica — božje volje. ' ] .... Delavcev, ki ne ^morejo dav JAPONCI MEČEJO BOMBE HA KI TAJSKA MESTA Japonske čete zasedle m&to Kowpangtze v bližini Cinčova. . Bombni napadi paral izirpll železniški promet [> ostati me pre- ' m^otfltctHrfrtn ta****- J<*M sročftev drŽav- »o tudi davčn* o MiMški nadškof poziva MVMVM imaviivi W v ™ Pravi, da fitevilo je zakon, ki omejuje duhovnikov, neusta- Mezico CRy, 31. dec. — Nadškof Pascual Diaz, načelnik katoliške cerkve v Mehiki, je v svojem pastirskem pismu na vse duhovnike in katoličane izjavil, da cerkev ne more priznati zakona, ki ga je kongres sprejel prejšnji teden in kateri omejuje število duhovnikov v federalnem diatriktu (Mexico City) na 25. V svojem pismu poudarja, da je novi zakon, ki je stopil danes v veljavo, neustaven in protikr-ščanski. Nadškof naroča vsem duhovnikom, naj ostanejo na avoj i h mestih, "kot da bi Jim ne pretila nikaka nevarnost od novega zakona." Nadškofovo pismo Je direktno izzivanje določb zakona, ki predpisuje, da se mora določeno število 25 duhovnikov registrirati v teku trkiesetih dni in o-znaliti cerkve, v katerih nameravajo vršiti svojo nkižbo. Diaz je pozval vse katoličane, "naj podpirajo katoliško cerkev v tej dobi preizkušnje in naj bodo pripravljeni na trpljenje, ki Jih čaka." Izjavlja, da je novi -zakon kršitev dogovora med vlado in katoliško cerkvijo, ki je bfl sprejet 21. junija 1«W in kateri je končal oboroieno revolto •'kristorijcev" ter dovolil po-vratek duhovnikom In vernikom Iz iagnanstvs ter vrnitev cerkve katoliškim avtoritetam. Katoliški krofi menijo, da ak eija mehiškega kongresa gleda omejitve števili duhovnikov v federalnem , diatriktu ulične naredbe v ostalih Aklh državah. Alco bode uveljavljene, bo m mehiška republika ne. Šerif je rekel, di ni mogoče misliti na prodajo hiš radi zaostalih davkov, ker jih je preveč. Povrhu je Bethlehem Steel kor-poracija tudi rudarjem utrgala mezdo. Božično darilo! Ta korporacija ima veliko je-klarno tudi v Lackawanni, N. Y. —v bližini Buffala. DStičnim delavcem, sedem tisoč po številu, je obljubila vsaj nekaj zaslužka, $12 na teden, da ne postanejo breme državi. V to ao jo delno prisilila državne oblasti radi nemožnoeti mestne pomoči. Družba je namreč največji davkoplačevalec, ampak denarja ni imela za javno podporo, od brezposelnih in slabo zaposlenih delavcev ga pa ni mogoče dobiti. Niti v Johnstownu in ne v pittsburškem okrožju ni nobena jeklarska družba upeljala tega siatema: garancijo minimalnega tedenskega zaslužka, dasi so razmere slične kot v Lacka-toanrti. Jones & Laughlin, ki normalno uposluje 22,000 delavcev, nudi $2.10 tedenske podpore družini brezposelnih uslužbencev, Carnegie Steel, ki normalno uposluje 45,000, pa $8. Družine, ki prejemajo to podporo, niso upravičene do druge javne ali privatne pomoči. Oliver Iron k Steel korporacija pa je zopet utrfcaia plače za nadaljnjih 10%, kar je še druga redukcija od oktobre. Znižala je tudi delovnik od 10 na 6 ur dnevno. Plače pri tej družbi so bile utrgane že za 50%. Kje je meja temu upropašča-nju delavstva? Izgleda, da se jeklarski magnatje ne zmenijo za silno trpljenje in neizmerno revščino med njihovimi suŽnjL Ampak tudi ta stvar ima svoje meje in ko bo kupa polna, zna dešeU} videti take spontane delavske nemire kot Jih je videla 1 1877, ob koncu velike krize, kt se je pričela l 1873. ■MHBMMMHHMiBMHB imela le 850 duhovnikov, na vsakih 80,000 prebivalcev, dasi ima Mehiki vač kot šUritiiot cerkva. . - Stališče vlade je, da cerkve lahko eksistirajo brez duhovnikov. TI ao nepotrebni, kar je mehiško ljudstvo zmožno upravljati svoje verske zadeve brez duhovnikov,. Tokio, 31. dec. — Prve čete japonske armade pod poveljstvom generala Jiro Tamona so danee zjutraj okupirale Kowpangtze, važno železniško križišče, in z lahkoto porazile kitajsko opozicijo- Cinčov, 31. dec. — Medtem, ko kitajske čete nadaljujejo z evakuacijo CinČova in se umikajo za veliki zid, sta dva japonska vojaška aeroplana krožila nad mestom. Par ur prej se je večje število letal pojavilo nad mestoma Kow.pangtze in Tahušan, ki so vrgla več kot štirideset bomb. Eksplozije so napravile veliko 9kodo. Del železniške proge je bil razdejan in promet paralizl-ran. Med kitajskimi f>reblvalci je nastala panika; večje število ljudi je bilo ubitih in ranjenih. Kukden, Mandžurija, 31. dee. — Japonska mllitaristična maši-na se precizno pomika proti Cinčov u. Čete generala Kamura so včeraj napredovale za 46 milj in se utaborile v bližini Tahušana. ftangaj, 31. dec. — Militaristi-čni stan maršala Cang Hsueh-li-anga, odstavljenega governerja Mandžurije, v Peipingu Je naznanil, da bo provizoričtia kitajska vlada v Mandžuriji ostala v Cinčov u, tudi Če Japonci okupirajo mesto. Posadka kitajske armade bo ostala v mestu za protekcijo vse druge čete pa se bodo Obravtava proti pisdisd* n|Ly faJsfftks lini i A Glavni zagovornik obtoženca odstopil od obrambe, ker al denarja mmmmmmtJLmrn Mount Sterllng. Ky., 81. dec. — William Hlghtonror, 77 let stari predsednik krajevne unije UMWA v Evartsu, je včeraj pričel bitke, da se reši pred zaporom, na okrožnem sodišču. Porota, ki sestoji Iz enajstih farmarjev in brivca, je bila včeraj izbrana. . Hightower je včeraj prišel v sodno dvorano s svojo ženo In tremi otroci. Njegovo obnašanje je zelo mirno. Obrambo je zadel težak udarec, ko je na dopoldanskem zasedanju vodilni zagovornik W. Bridges VVhite naznanil, da odstopi od obrambe, ker ni denarja. Obrambo bosta sedaj vodila John M. Robu ion, bivši zvezni senator, in B. B. Golden, pomagala pa jima boata odvetnika Sidney J. Cajdill In Trumbo Snedegar. Na popoldanskem zasedanju je nastopil J. B. Snjrder is Har-lana. ki je pridal, da je obtoženec sodeloval v zaroti in pomagal pri umoru Jim Danielsa, Ot-to Lee j a in Howard Joneaa. Zagovornik Robsion je pobijal vse izjave, ki so Jih podale državne pride. Dejal je, da ja zgodovina obtoženca čisti, da Ja veteran Apanskoameriške vojna, da Ja prebil vae sveje življenj« pri delu v premogovnikih, da nI nikdar grozil a smrtjo kompenij-slrim policajem in da nI Imel nikaka zveze z umori. Robata je v dramatičnem govoru apeliral za oprostitev obtoženci. Hitlerjeva novoletna prohlamacija V nji slika fašiste kot rešitelj« Nemčije In poziva ljudstvo, naj mu aledi v boju proti bolj-še vikom. — Komunisti orga nizirajo generalne stavko. Berlin, 31. dec! — Adolf Hitler, načelnik nemške fašistične stranke, je sinoči jzdal novoletno proklamacijo. "Mi narodni socialisti smo e-dina trdnjava proti boljševizmu", pravi Hitler v profclamaei-Ji. "Tisočletne civilizacije so od visne od nas. Mi s« jim ne bomo izneverili in bomtaporazili bolj ševike, barbarska trinoge in ma-terialiste. "Pred nami j« da naša stranka v Nemčiji in se p šl kampanj sov doba, to-močnejša nič ne stra- ga leta je stran kl^tela 298,000 Članov, sedaj pa jih ima nad 800,000. Naše "udarne čete" štejejo 300,000 mož. Edino mi smo zmožni protektirati svet pred protikrščanskimi attgp' boljševizma. Pričeli snMpoje .deie a sedmimi člani, a«Raj imamo 15 milijonov pristašev. Samo en korak še in postali bomo nemški narod. Vstani Nemčija!" Hitler dolži katoličane in srednji stan, da so orodje boljševizma in krivi vseh nšsreč, ki so zadele Nemčijo. Medtem, ko Hitler poziva na boj proti boljševizmu, so komu nisti na delu in ikušajo organizirati generalno i^vko kot pro-tcet proti mezdnim redukcijam, "ki so vrgle mase v velikansko bedo." Policija Je v zadnjih dneh za plenila Število Izakov in dokumentov v Pomrla, centralni Nemčiji, v Gornji Sleziji, Berli- DRŽAVNA KOM-FE1ENCA0BIEZ-POSELNOSTI Nastopili bedo prominentnl delavski in liberalni voditelji Chicago. — Jutri, v nedeljo 3. januarja, in v pondeljek se bo vršila v Congrešs hotelu važna konferenca o brezpoaelnoaini sU tuaciji v državi Illinois. Zborovanje sklicuje Chicago Workers' Committee on Unem>ployment in na njem bodo nastopili rasni govorniki in poročevalci o situaciji v raznih mestih kakor tudi na splošno. Zborovanje se bo pričelo ob 8. zvečer a shodom, na katerem bo-ikov in n|Mdo govorili James Mulienbach, ki hovih laži. V septembru lanske- bo govoril o situaciji v Chicagu, Konferenca ovoj nih dolgovih Anglija poslala vabilo vsem pri-zadetim državam razen Ameriki je komuniat&na agitacija razširjena po vsej Nemčiji Farmarji organizirali klavnlško zadrugo Barrie, Ontario. — Farmarji v tej kanadski provinci, v okrožju Barricja, so ustanovili klavnlško zadrugo, ki Je prva zadruga t« vrst« V Ontariu. Za Izgled so vzeli danske klavnlške zadruge, katerih Imajo Danci 75. Zadruga ima 1600 članov in je že pričela obratovati Ima eno najmodernejših klavnic. Razlog za ta korak Je veliko izkoriščanja po mesarskem trustu. Vladna pšenica za brezposelne? Washlngton. — Senatni pod-odaek aa poljedeljstvo je sklenil priporočati kongresu, da sprejme predlogo, ki določa, da vlada razdeli med brezposelne 46 milijonov bušljev pšenice, os. mcfee, katero ima v žltnicah farmski odbor. Vlada ima v zalogi 189 milijonov bušljev pšenice, za katero ni trga. Piedlogo so izdelali senatorji Wheeler Is Montane, Capper iz Kansasa in Thomas Iz Oklahome. • i • ■ i i i Vlada jim dovolila proet odhod v Rusijo Portland, Or«^—Oblssti so do. volile devetim komunistom, ki so bili aretirani In pridržani za de-portacije radi radikalnih aktlv-nosti, prost ud** ni v Rusijo. kjer je krog 650,000 brezposel nih. Drugi govornik bo John Walker, predsednik illinolsk« rudarske organizacij«, in zadnji pa profesor Paul Douglas, ki ae jo pred kratkim vrnil iz Evrope, kjer je študiral tamošnje ras- merf- V pondeljek dopoldne bodo na programu poročila o situaciji v raznih mestih državo Illinois in med farmarji. Slednje bo saato-pal na konferenci J. R. Gallahan, predsednik farmarske unije v 11-linoisu. Na popoldanskem zborovanju bo med drugimi naatopil tudi Norman Thomas, ki bo govoril o potrebi kongresne akcije proti brezposelnosti. Glavni namen konferenc« J«, da se prisili državno Ugislaturo in zvezni kongres na akcijo m odpomoč bednim hi da s« ustvari javno mnbnj« za bmpoMlnostao zavarovanje. Vatop ni konf«ron-eo j« vsakomur dovoljen. Federaciji urgira zvemo Washlngton, D. C., 81. d«o.— Konservativno vodstvo V Ameriški delavski federaciji kakor tudi vodstvo levega krili sti skupno sihtevili federalne pomoč si brezposelne n« saallša-nju prod La Follettovim senatnim podkomit«j«m. Konservi-tivno strujo je zastopal Edward F. MoGrady, legislatni rop^r-zentant Ameriška delavaka federacije, levico pa H«rb«rt Benjamin, ki ja vodil "gladovneM po-hodnike v Washlngton pri otvoritvi kongresa. McGrady j« izjavil, da j« število brezposelnih več kot sedem milijonov ln da Je federalna pomoč absolutno potrebna. Benjamin pa ja v daljšem in dobro pripravljenem govoru zahteval vladno zavarovanje proti brezposelnosti za vse delavee. V tvojem govoru je napadal vodstvo Ameriške delavske federašlj«, Ameriško legijo ter Hoov«rj«v komitej za pobijanje brezposelnosti. Slednjega ja označil za navadno sleparijo, ki Jo je skoval predsednik Hoover s sodelovanjem Wall Htrsets. Uslužbenci Heaškega prskap« saaUvkall Kairo, Kgipt, 81. dec. - Vsi uslužbenci pri fHtoškam.prekopu so sastavkall proti redukciji plato za pet odstotkov. ,81. dec. —Velika Britanija j« podvzela inicirtivo s pozivom na konferenco, ki naj bi razpravljala o vojnih dolgovih in reparacijah. Sugeetirala jim J«, da je ona pripravljena sestati ae z njimi 18. januarja v Lausanni, Švica, ker je to mesto bližje kot Haag v Holandiji, kjer se bo v februarju otvorila razoroži t vena konferenca. Vabllna pis{na so bila poslana Nemčiji, Franciji, Italiji, Japonski, Belgiji, Jugoslaviji, Ru-muniji. Češkoslovaški, Poljaki, Portugalski, Grški. briUklm do-minionom In Indiji. LiVibilo ni bilo poslano Zdruic-nim državam in najbrt tudi n« bo. Kvropn bi sicer rada videla, da bi ameriška vlada poslala svojega zastopnika na konferenco, toda zaveda se, da j« stališč« a-meriškegi naroda odločno proti rovisiji vojnih dolgov. M«dt«m s« razgovori med franooakimi ln snuUišklmi vladnimi finančnimi veščakl glad« sprejetja enotnega programa, ki ga nameravajo predložiti konferenci, nadaljujajo. Sir Fro-derick Uith-Ko.H, ingleški fi-nančnl ekspert, bo dan«s odpotoval v Pariš Radi tega prevladuj« mnenj«, da s« Lsvsl in MaoDonaki n« bosta ««sUls proj kot ni ISiiinnskl konferenci. Veliki Britaniji bo nijbrtpri-siljens vprašati si nidiljnjo od-goditev plače vanj s svojih Obvss-nosti, sko bo prišlo do dogovori gied« trH«tn«g« moratoriji za Nemčijo, Oled« rasorošitvene konference v februarju prevladuje v Ve- ter! bodo prouČ«vall proapakt« ss razorožitev, nsksr bi plenarno iaa«danj« zaključilo svoj« d«lo ta v«č mes«««v. Eksploziji bomb v ki ao bil« psalan« ITmmAš-atom, ubile dvi poštna uradni, ka in ranile p«t drugih Butan, Pa., 81. d«c. — Bsdem pošiljk, ki so vssboval« bomb«, bilo v«waj oddanih v tukajšnjem poštnem uradu, Dve od t«h s ti pir momentov poenej« eks-plodlrsli ln uMli dvi poštns u-radniki in ranili tri druge. Tretja bomba j« eksplodirala, ko Je pošiljko pregledoval policijski uradnik Chiries V, Wea-ver. VVeaver J« bil t«ško ranjen in bo ni^brš podlegel poškodbam. Poleg nJega J« bil ranjen tudi George J. Ryan, okrajni detektiv. 7 UblU sta bila Bdward W Werkheiaer In John B, Hous«, ranjeni pa Arlington A. Albert, Clarence Keller, Charles V. W«-aver, David W. Garis In G. J. Ryan. - „ Paketi, ki so vsebovali bomb«, so bili naslovljeni na Ralljsnske konzulate in urednike fsšlstičnih listov v New Vorku, Pittsburghu in Bsltlmoru. Piketi so noslU sledeče naslove: Mr. Ot. Uff. Generosa Pope, ftftth ave., N«w York. Pope je lastnik- ItallJanAega časopisa "Progresso Italo Amerlcano". Mr. Italoc Falbo, urednik tega lista, ' igar naslov Je 42 Kini st., New Vork. Mr. Čom CriMi, \M K. lOth st., New Vork, luiijartski pod-konzul v Nsw Vorku. Natep Marlane, argentinski pod konzul, lis I Umore. V, Cuto, 814 HavllU st., Pltts-burgh (naslov lUlIJanskega pod-konzulata) 4.9. Gerhart, HuaiingUm, Pa Val rasen Gerharia so pristaši fašlsms In svtoritete menijo, ds se bile bombe delo antlfašlstov Vsi paketi so nesli! povratni naslov: "Mr. J M«key, Dover. N. jr Policija ie takoj po eksptoslj! bomb idHrašlla poštni urad v Rastonu In uvedla preiskavo, da saaledi pošiljaUlja. POLITIČNO GIBANJE MEI RUDARJI mm. Formiranje delavafce strank« v Kanaw ha okraju. TriJ« socialistični klubi uatanovlj«ni v zadnjih par t«dnlh (h s r lest on. Va. — Zadnja stavka rudarjev v Kanawha o-kraju Je bila zgubljena. Rudarji so bili poraženi, a n« premagani, In dasi so isgublll bitko s operatorji, niso izgubili siupa-nji v vodstvo neodvisne unija. To največ radi tega, ker slednji niso sledili običajni taktiki vodstva "strategičnega umika" na levici ln starokopitnim voditeljem na desnici. Stavkarjem so povodili v obris, ds j« bitki is-gubljens in da se morajo bolj« pripraviti si prihodnji spopsd, ln kljub isjsvsm operatorjev, v katerih so obljubili, da bodo uposlili vse st«vkirj«,in prenehali z evlkcijami, ja vodstvo u-nlje posvarilo rudarja, naj n« verjamejo sladkim bese Bdim 7 pridobitev »tavkarjsv Je, da se ohranil) unijo In sau« >anje vase. Vzgojavalni tečaji ekom stavke, ki so s« vršili pod vodstvom Liga si industrlilno demokracijo, so pustili večj« sledov«, kateri so ss ««dij pričeli kristalizirati tudi v i ustanovitev d«lsvsk« no okrožno l«m ^ n« smernice stranki* Ns vencijo so povabljane tudi druge delavske unij«. M«d drugimi vprašanji bo ns dnevnem rodu tudi to, «11 ss mj stranki pri. ključi socialističnemu glbinju. To sugestijo bo sigovirjil Norman Thomas, ki ja povabljen kot glavni govornik. ~ Rudarji so še isvolill kampanjski odbor aedmih članov, ki Jma skrbeti sa lokalna kandidata pri prihodnjih volitvah, oslro-ms tsdslatl ptHporodia o tem vprašanju zi konvencijo. Med rudirjl s« j« ukoroninllo propri-čanj«, da il morajo osvojiti politično vlado, ki Jih bo prdtak-tlrala pri orginlsiranju unljs in v času stavk. Is Ugs vidika so nekateri tudi urgirall, da s« u-stanovl atranka ss vso dršavo In na samo v Kanawha okfdUm l4>icWno bo tudi do tega prišlo, ako ss bo gibanja rasvljalo. Predsednik unije Frank K*-ney Je rudarjem povedal, naj grade politično stranko s namenom, da si potom nJ« pribor« unijo, luir brez strokovn« orga-nlsisij« bodo pri delu vedno ift-koriščini. Med rudirjl sta aktivna tudi HocislUtVris orgsnlzaUjrJa Most In Baron, ki ata v enem tednu agitaalje usUnovIla tri sociali* stična klube v Charlaatonu, Fiir* montu In 8tir Cltyju. Mostu In Baronu pomagajo pri agitaciji bivši člani stranka, ki sa vročijo v socialistično gibanje. -M* — • ) Kovjetl zaprli rusko-perzijsko meje Moskva, 81, Jan,--Sovjetske avtoritete ao zaprle rusko-perzijsko mejo med mestoma Ordabud in Aster, ker a« j« pojavila kuga v i* nuj»ki vaai Ml* rs 11 v distrlktu Ardebil. Kuga . v tem distrlktu j« v zadnjih la-I tih zahUvala 22 življenj. Devet Chingo. — Devet oseb, med njimi dve materi ki šest otrok, J« utonilo ni novega lata večer, ko je avtomobil, v katerem se sa veslli. sdršil po nasipu aa 107 st.Ja Muskegon avs. ter padel v Glasovi iz naselbin Frank Tehovnik. r K0 BVJT* PROSVETA V me ENLIGHTENMENT glasilo d» lastnina ilovbmu masodns rODPOE-ml jbdnotb Ofu ti mi | |drU*« CMaaes) to «»»»• d* «mf m* u h ii* - «« " CtoM« to CtMN 114« - Wto M«. •».» M P* WU» M to^ sms. *01 M( W KHto m im. k*r to« toto ' PBOSVKTA iut4i smui uvailu a*».. cm-—. MEVBEI Or THI TOMCSATED ..... D»tu« » •kkvAia. M pn^ tašem sa danes pripoveduje, da je ekonomsko krizo "poslal Bog, da na« potrdi v veri In nas ebme na pot pravih čednosti." Te besede je rabil reverend McClorey v katedrali sv. Patrlc-ka v New Yorku kakor čltamo v časopisih. Neki pastor v Bronzu Je pa rekel, da bo "sedanja krila aegrela svet, dia ae obrne od materlalizma k Bogu." Od tega pastorja predpisano sdravilo proti krizi je molitev ... Ce bi bilo res, da Bog pošilja krlse zato, da "nas potrdi v vari ln obrne k pravim Čednostim," tedaj ie danes v Ameriki dvajset milijo, nov* mol, žena in otrok, ki »o "potrjeni v vari ln žive čednost no življenje." Kaj pa Je s »morskimi bogatini? ' Njih kriza ni dosegla. S čim so oni "potrjeni?" Pred petdesetimi leti so ljudje ns sapad-nih prerijah videli to "potrditev." kadar je prišla suia, pa so molili za det. Toda povprečna količina dežja nI bila nič velja, če so molili aH ne. Današnji mistiki niso nič boljll. Vti bunk te vrste se fe od nekdaj paae ob elementarnih katastrofah In tistih nesrečah, ki jih ČloveAka družba sama povzroča s svojo atu-pldno ekonomijo in politiko; ob vsaki epidemiji nalezljive bolezni, potresu, suši In povodnjl ao humbugarjl zagnali krik "božje žibe" In terori. slrall nevedne ljudi; istotako ob vojni in ako. nomskl krizi. Revež, trpeč človek je bil vedno njiiiovs Žrtev. Ob nesreči revnega človeka se pasejo. Zato pa ao vsi slepilci ln teroristi te vrste smrtni sovražniki vsake zdrsve ideje, načrta ln programa. ki «hoče dvigniti najnižje plasti člove-fttva iz atrašnega blata praznoverja ln mu zagotoviti ekonomsko sigurnost. Oni hočejo, da je Človek beden, tanikern in neveden. Odtod njih ptokramarije, da ho beda vedno na svetu. Oni hočejo, da bol Njih eksistenca je v kaosu, razrednem boju, ignoranti, ob razstavah beračev In ostudnih tele« trajnih bolnikov ter pohabljencev in v sistemu privatne mtMčtne najbolje utrjena in zavarovana. Propagatorji mistike in splošnegs bunka sovražijo In pobijajo vsako misel, ki dviga človeštvo na stopnjo msterislne sigurnosti in u dovv ljnosti, kajti na tej socialni in ekonomski stopnji se razbline njih vpliv in moč. Dolžnost vsakega zavednega delavca j«, da vodi neizproanl boj proti največji mentalni epi-Jcmiji človeštva - bunku. Z detroitske "fronte" Detroit, Mlch.—Se malo o zakonu za registriranje tiijezfln-cev v Michiganu in odgovor John Jancu na dopis v Prosveti It. 296. Ne bi odgovarjal, če* bi se tikslo samo mene in J. Janea. Prostor v Prosveti r^ lahko porabi za kaj bolj koristnega kot odgovarjati na take neslanosti. Ali zadeva je za splošno javnost. J. Jančevi pojmi so tako zmešani, da je velika uganka jih razumeti in dišijo po osebnih ambicijah. Qn predbaciva, zakaj nismo prej pisali v Proletarcu in Prosveti. Ce bi bili vse liste napolnili o dotičnem zakonu, ne bi vse nlc pomagalo. Ponovno izjavljam, da je CLU izposlovala začasno prepoved mesecu juliju, da zakon ni u-staven in se je že trikrat dokazalo, da je imela CLU pravo stališče. Priporočam J. Jancu, da prečita ustavo države ali Zdru ženih držav, mogoče ae kaj nauči, kako se zakoni odpravijo, kadar so sprejeti v obeh zbor-nioah in podpisani pravočasno po governerju ali predsedniku Ni mu povolji, ker odobravam korak CLU. Gotovo, ge bi jaz pohvalil CFPFH in njega kot zastopnika dotične organizacije od društva št. 121 SNPJ, bi bilo vse* v redu, kar M prav radevo-lje storil, če bi mi on mogel dokazati eno najmanjšo fctvar v korist odprave zakona. Ce je CFP-FB kot organizacija imela namen aodelovati proti zakonu, zakaj ni šla v tesno zvezo s CLU ob času ustanovitve? Omenja, da nisem poročal, kdo je naprosil miss Parker, da se je udeležila seje dru&tva št. 121 meseca novembra. Pripeljal Jo je on. In kaj ga je privedlo do tega, bom pa tukaj pojaanil. Na redni seji društva št. 121 meseca okt. je poročal, da ae u-deležuje aej kakor je bil poob-laščen od društva, da sodelujemo za odpravo zakona. Priporočal ja, da društvo priatopi kot celota. Organizacija ja bila šele pred kratkim ustanovljena, da potrebuje finančno pomoč in mesečni prispevki so |1 ali več na mesec Stavljenih je bilo*več vprašanj, kakšna je dotlčna skupščina in kakšno Ime iifo. Nekaj članov je bilo mišljenj* in ao sa izrazili, da to je del komunistične stranka, da vodi propagando več v svoje koristi kot za odpravo zakona, drugi so zopet trdili, da se na bavi z ničem drugim kot z odpravo registracijskega zakona. In on je eden tistih. Pod pisani, F. Smerdu in M. Urbaa so zatrjevali, da je CLU iipo-alovala začasno sodnljsko prepoved ln da bo višje eodišče od-ločilo. Vedeti smo tudi hoteli, če organizacija CFFFB sodeluje ACLU. Kot ja bilo pojaanjeno na seji, b& Pecotich pritrdi, da sodeluje stoprocentno, kar aa je poaneje pokazalo, da ni resnica. J. Jane feot zastopnik se je priglasil, da bo on vaa poizvedel, kakšno je ime te organizacije, ker on se udeležuje sej, zraven se Je pa Izjavil, da sploh nI vedel, da taka organizacija obstoja v Ameriki kot ja CLU. Na nov. sejo Je Jane pripeljal mlas Parker. Ona je pojasnila dovolj natančno, kako se boriti proti temu zakonu. Po odhodu miaa Par. kerje se je fte dosti debatiralo. J. J. je zatrjeval, da njih organizacija nI delavska In da Ima miss Parker dvesto tisoč dolarjev (ne vem, kdaj jih je štel). Nadalje je sporočil ime organizacije (CFPFB) In da sodeluje sa raznovrstne dobre namene. Bojuje se zs črnce na jugu, sa Mooneyja v Kaliforniji, za politične jetnike in tako dalje. Vršila se bo tudi konvencija države Michlgan, in da na tej konvenciji se bodo spisale resolucija ln ImmIo posle ne na pristojna meata. V dec. je so pet poročal, da se je konvencija vršila in reaultai ja Ml deficit J. J. tudi omenja, da se Je governer Broucker u-strašil ter imkllcal sodnike v hotel, kjer ao ustavo pregledali it) zakon zavrgli. Ne vem. da bl vrhovna sodišča imela proeaeejr hotelih, mogoče je pa vse na tea svatu. Gotovo Je. da nI governer nič vplival na sodnika, da bl zakon zavrgli, ker on In drtavnl pravdnlk bosta še apelirala nji najvišje sodišče, ako bosta It količkaj slutila, da Je zmaga na njivi atranl. Tako je ln nR drugače. Vaa lajanje v Iti no ne pomaga nič. Ako mu je skupno delo tako pri srcu. zakaj ne so- deluje v tej smeri? Na članstvo apeliram, da ae malo bolj poglobi v take atvari, da boate potem znali soditi kaj je prav in kaj ni, (O njegovih spletkarljah napram socialističnemu gibanju v Detroitu se še pogovorimo po-zneje.)—Peter Benedikt. Zenake v društvih Cleveland, O. — V Prosveti z *dne 26. decembra aem podal nekaj razlogov, zakaj ae ženske več ne zanimajo za društva kot nekdaj. Sedaj hočem navesti še nekaj vzrokov, ki ne odtujujejo da ni več tistega zanimanja za društva kot prej. Pred vojno ni bilo mnogo a v tomobilov. Lastovali so jih le bogatejši sloji. Delavci so se držali takrat bolj skupno po našel binah. Dobil si jih skoraj vedno doma ali pa v bližini doma. Zato so bila tudi organiziranja, agltiranja in prirejanja shodov pa so jim po 2 ali več otrok. Nekateri ao biU zavarovani, drugi le za pogreb. In te žene morajo skrbeti sedaj zase in otroke, kar ni lahka stvar. In vendar one^to skrb ložje prenašajo kot bi marsikateri močan mož. Seveda jim gredo včaaih tudi oblasti na roko, ali ne preveč, ker Amerika ne verjame v "dole," ampak "pomagaj ai sam." Ali naj kdo potem pričakuje, da bodo naše Slovenke bolj aktivne v. društvnem življenju? Saj se je čuditi, da še plačujejo bolj redno kot moftje svoj aaes-ment! Pa vendar se dbbijo tudi med nami očaki, ki kaj radi obsojajo Oba delavski stranki se morata skuftej združiti v eno, komunistična in socialistična. Vem, da t$ prišlo do tegfc prej ali slej. se bo pričelo delovati za dek>, bom jaz takoj pristopil zraven. Dokler bo pa vsaka stranka zase, je pa prazna fraza brez pomena. \ P. Benedikt me kritizira, da ae nisem udeleževal odborovih sej. O tem bom govoril, kjer je prostor za to stvpr. Piše, 4* 8em samo žensk, ampak tudi moške,, ženske kot nezmožne pri oprav in zabav bolj uspešna kot aedajv A1ien> £ot sodnico na najvišjem Ker aedaj, če je lepo vreme, se peljejo na izprehod kamorkoli. Ko so prišli "dobri časi" in je prosperiteta cvetela, dela dovolj, je pričela tudi ženska pohajati večjem številu v tovarne in na druga dela. Hotela je pomagati moža, da si čim prej postavita avoj dom in nabavita v stanovanju boljšo opremo. Zena je opravljala osemurne delo v tovarni, ko je prišla domov, je bilo treba še kuhati, morda tudi prati ali prijeti za kakšno drugo delO doma. Je pač enoetavno, da je bila preutrujena in se ji ni ljubilo na seje tega ali one^a društva. In danes je izostala že z druge, tretje ali več. Društveno življenje zanjo je postalo nezanimivo, In radi tega tudi ni bilo zanimanja za organiziranje nadaljnih ženskih društev pod okriijam SNPJ.| Depresija, ki nas tlači kot mora, je apremenlla precej tudi naš Življeneki standard. Prej ao v veČini le molje delali, žene so bile doma in ao opravljale hišna dela. In to tudi v "slabih časih." Danes pa je ravno narobe po velikih mestih. Mnogo mož jenoma že po mesece, njih žene pa hodijo na robijo ln preživljajo družino. Seve, ne služijo veliko, ampak toliko, da se rine naprej. Delo, ki ga opravljajo danea žen-Mce, tudi ni povsod lahko. Nekatere naše delavke bl lahko primerjali onim, ki delajo na Železniških progah v Rusiji. Tudi priganjajo Jih, da morajo ponekod še enkrat toliko dela Izvršiti kot pred krizo. In od takih žen pač ne more nihče zahtevati, da bodo aktivne delavke v društvih. Cltall smo v vojnem času koliko žen je postalo vdov, ker so izgubile može v vojni. Svetovna vojna ae je končala pred 13 leti, ali induatrialna vojna se nadaljuje—lir tudi ta je naredila mnogo vdov. 8eveda med Slovenci in Člani SNPJ ni izjeme. Mnogim mladim ženam ao tovarne Iztrgale soproge, pustile ljanju raznih del. Taki mo?icelJ ni še niso nikdar slišati, da so že tudi ženske vladale na svetu. Kot Katarina, ruska carica, Marija Terezija, avstrijska cesarica, Elizabeta, kraljica Britanije. Niso prav lepe pripovedke o teh damah, ampak pokazale so zmožnosti kot možje. Država Ohio ima žensko, miaa sodišču. Tudi Cleveland Ima sodnico in mestne odbornlce in najlepši "zravnik" na Dunaju je ženska. Zatorej, če so ženske rajši pri'molkih društvih SNPJ kot pri ženskih in če prevzamejo kakšen odbor in če ga upajo opravljati, je to njih zadeva in so do tega upravičene pb pravi lih in to ne da bi očancf koga dolžili, da je "delal za izvolitev" tega ali onega, če dotičnl v resnici ni delal. Človek se mora na svetu vsemu privaditi — in tudi fcen-h k um .—Frank Barbič. Da aa razumemo Detroit, Mlch.—Naj bo to moj zadnji odgovor tistim, ki me nočejo razumeti ln ki zraven še zavijajo. Kar ae tiče pomoči revežem, smo prišli do pravega zaključka na delničaraki seji dne 27. decembra. Izvolili smo odbor in ustanovili smo fond in že na seji zbralo čez |3fi in ae Še pobiralp okoli rojakov. Ti se bo pomagalo tistim družinam 'ako in samcem, kateri ao v resnici potrebni. Tudi prenočišča in kurjava je prosta za tiste, ki nimajo Mis dop kje spati, zglasiti se mora pa vsak, kateri potrebuje, pri odboru v Sfov. det domu. V Prosveti At. 297 se P. Benedikt spotika ob moje dopise im, da je prosta pot vsem pisovalcem, da lahko podajo svoje delavsko mišljenje v Prosveti. On hoče vedeti, v katero organizacijo spadam. Mu lahka odgovorim. V zadnjem dopisu me imenuje A. Jurca za velikega komunista in nekdo drugi me je pa abfcodil za velikega socialista. Od govor: ne spadam ne k prvi ne k drugI organ..... pa toliko, da moje m delavsko mišljenje, part»„ to je pa moja stvar. Nadalje onienja P. Benedikt, "z* kakšno skqpnost da jjfcz mi slim." Rečem, da je , žalostno zanj, ker večkrat opisuje o de-iavskl stranki, paše tega, ne ve. rečem j« je zaato- i ' SOBOTA, 2. JANUARJA az kritiziral oe mm z mojega dopisa je razvidno, da tem jaz podal svoje mišljenje od- IcriUziral Iz sem boru* to pa prišle kake Jaz se poga siromake ak vsi reveži. Za za. to stv bi atvar /v. sem zato orne! ostale mike. zaradi tega, da iM|bi neprilike pri Domu. am za Dom in za rato, ker smo bi pa morali ime-poseben odbor, da Zaradi samcev , da bi ae mogoče dobilo pri družinah, če bi ne bilo prostora za vae v delavskem domu. Kar si pa tiče mrčesa in nesnage, bi bilo za hišnika to preveliko delo, žito bi pa omenjeni da bi bilo vse tudi, da sem jaz odbor na tp a K. Omenj proti revfelen Naj mi dokaže, češem jaz proti Domu in proti revežem. It mo-ega dopisa je razvidno—kdor ga hoče razumeti. Koliko kdo koristi Domu? Vsak, kdor večkrat vanj zahaja, eni več, drugi manj. P. Benedikt pa v zadnjem dopisu kritizira ;&lo naselbino tukaj na zapadni strani, h koncu dopi-sa pa hvali nekatere, Ali je to delo socializma? Nadalje P. Benedikt piše radi skupnega dela, da bi jaz moral "veliko opisati." Mislil seth" še popred, da je on ti •ti čolvefc, ki se zaveda skupnosti delavstva, zdaj pa vem, da on še malo o delavskih organizacijah ve in rablja, k*ko da bi prišli do pravega cilja. Torej, rt* Yukon, Pa. — Mila zUna prav pride mnogim proletarcem, ki ao brez dela in brez sredstev. Ako bi kapitalisti "ronali" vreme, bi nam poalali hudo zimo, ker pra-da se nam šefll viJo,da predobro godi. Pa aaj imajo skoro prav, da nas zasmehujejo, ker je delavstvo še tako nezavedno. KapitaUsf dobro znano, da si bl mi pomagali, a a| nočemo. Naša ne->st jim omogočuje, da hodijo po nas in nas drže v suženjstvu. Ako si mi sami ne bomo pomagali, nam kapitalisti prav gotovo ne bodtf. Saj sloni njihova moč na navedi Kadarkoli svoje pravice, pitalisti ' " vedo, da bi svoje jevali. Zato novem letu 1 je Pouk (varatft je Ml O praktičnih di *as. delavci zahtevajo ' -**fc"eJb na nas ka-krepeljci, ker ranizirani, da s mm tudi lahko izvo-i se moramo 2, ki bo volilno leto, vsi zavzeti ln voliti za delavske kandidate soc. stranke. To je edino sredstvo, s Icaterim ae bomo lahko osvobodili suženjske- gs J44Q6 Tukajšnje angleško poslujoče društvo priredi veselico na jan. v Slovenskem domu. Priče-tek ob 7:30 zvečer. Vabijo aa vai rojaki U vseh okoliških naselbin, da pridejo na to veselico, ki bo kva prve obletnice. Za ples bo ifral slovenski orkester iz Clevelanda, postrežbah* bo seveda tudi najtptjša v vseh ozirih.—Rudolf FtadeL* U SaHe, HI. — V bližnjem mestecu Ottawl ja na božični dan neki starec ustrelil 81ovenko, Katarino Vidic, staro' let. Sta rac se je pisal Heary Boderman, star 78 let, ki je tudi «am končal svoje fthHjenje s strelom iz iste cevL Tragedija ae M dogodila v drugem nadstropju Harrison hoteli na m W. Main at, katere-vljaU pokojna Kata-je njen mož Joie VI-mnrl zadet od i je stanoval let. Streljal ljubosumja foraala. ony pa v večeml ih se spet School ada«£ Iz prejlnje če bo Svoboda je znak kulture Kultura in svoboda ^sta dva pojma, ki spremljata razvoj človeške družbe vedno skupaj. Nizka kultura malo svobode, visoka kultura mnogo svobode. Ni treba raziskovati dežele, mest in vasi, niti ne sanatorijev po visokih hribih in zakotnih dolinah. Dovolj je, če si naroČiš zakonodajo ih jo primerjaš z življenjem, pa tpft takoj vedel, ali imaš pred seboj kulturno in svobodno deželo ali pa nekulturno, zaostalo in nesvobodno. Zakonodaja je merilo splošne kulture in splošne svobode. Iz zakonodaje je razvidno, kako urejuje socialne in politične odnošaje med državljani. Iz zakonodaje je razvidno, ali so državljani enakopravni ali ne, ali niso morda gotovi sloji, opremljeni s privilegiji,'ki ustvarjajo iz dela prebivalstva državljane drugega reda, to je, da Ima del državljanov pravico in moč nad drugim delom državljanov. Seveda Je ta pojav znak, da splošna kultura v deželi še ni na primerni stopnji, zakaj, če bi bila splošna kultura na primerni stopnji, tedaj bi med državljani razlika ne bila potrebna in bi ai vse državljanstvo tudi znalo priboriti popolno enakopravnost. Predpogoj ža priborite v socialne in poli-enakopravnosti je zadostna splošna kultura, ki človeka že moralno opravičuje do enakopravnosti. V nekulturni državi tudi zakonodaja, če je tudi lepa, popolna, ne koristi mnogo, ker ni nikogar, ki bi vztrajal na nje izvajanju. Lahko imate tisoč zgkonov o svobodi, o enakopravnosti, toda, če nikogar ni, da bi te zakone jemal resno, so lahko državljani vsak dan prevarani ali z enostavno sabotažo ali pa z moralnim ali dejanskim pritiskom. * 'i » * * i • ... Pri izvajanju zakonodaje je potreben tisti, ki zakone spoštuj^ kot zakone in tisti, ki ve, da zanj veljajo zakoni In da se morajo izvajati. Za obe ti dve stvari pa je potrebna resnična in srčna kultora ha obeh straneh. Zakon mora biti za obe strani zakon, za obe strani pravna in moralna obveza. Tedaj je šele narod kulturen in zrel za svobodo. Narod v celoti, mislim; ne samo narod, ki deli pravico, ampak tudi narod, ki prejema pravico po zakonu.—D. P. Ji < i % -; . r . r v Ae . Z veliko smotrenostjo atremi tehnika za uresničenjem svojega bodočnoetner* ideala: da bi svetu otvorila nove vire energij. , - V njenih načrtih Ima premog, ta čas še_ prvak med energijskimi viri, le podrejeno vlogo. Tehnika hoče izrabiti energijo, ki je obsežena v valovnem gibanju morja, v viharjih, v toploti tropskih morij, celo v ledenosti polar-ij nih oceanov. Najvišje stremljenje pa gre za Izkoriščanjem neizmernih energijskih zalog, ki ao akrite v sestavi atomov. O tem nam poleg drugega poroča znani nemški učenjak in tehnik Hans Guenther v svoji knjigi: "V sto letih." TamTprav|: "Ein- ste eneri prav nam je pokazal, kako gij -i, J > je treba . V kap izraRnsnati ako vrednost snovi. V kapljici vode, Je dovolj sile, da bi lahko celo leto izvrševala delo 200 k. s." Gre torej za vrednosti, ki stotieočkrat in milijonkrat prekašajo tiste, Id ao nam na razpolago a pomočjo sežiganja in ironičnih reakcij. Le da ne poznamo nobene možnosti, da bi prodrli do teh sB. V radioaktivnih enoveh se ta nergija sprošča po naravnem potu, a te snovi , aolpteredka ali prelene, da bi Jih mogla tehnika izkoriatiti kot vire moči, kjer nam jih Je mogoče sproščati, n. pr. pri razdiranju aluminljeve-( ga atoma, je uspeh premalenkosten. Pred nekoliko leti je šla vest, da je uspelo sti vodik » helij — ta vest se je, žal, za neresnično. Toda nekega dne jo bo. tor pravi Guenther, znanoet vendarle oživotfriU. Ali bodo prešla med tem leta ali c?la pokolenja. to je vse eno. Takrat se bo človeštvo smehljalo našim mogočnim in predragim napravam za izkoriščanje vodnih in toplotnih sil. Novovrstni pritlikavi stroji bodo o-pravljali *isočkrst eflnejie dalo naših sedanjih velikih naprav. Takrat bo izginilo vae, kar rabi za prevoz kuriva od enega konca do drugega, kajti letna potreba takšne električne centrale po kurivu ae bo dala hraniti v navadni steklenici za vodo in vse bo uporabljalo le elektriko. Neomejene mnoilne energij bodo tedaj na razpolago človeštvu, za njegovo življenje In srečo, kakor za njegovo uničenj« to amrt. Ce človeštvo ne bo zrelo sa to moč, ko Jo bo prihodnost izročila njegovim rokam, tedaj bodo le Uudatva la dežele nad to močjo propadle—-Zis. Cepljenje proti davici Zdravstveni instituti vseh knltunrth dstol ae Ae dolgo intenzivno bavijo z vprašanjem lur najbolj oftnkavltefn pobijanja difterije aUda-ta bolezen čedalje več irtev. in zdravljenje bolnikov so zdaj Sčno viceČtMT Jls Slovenska Narod* Podpora« Jodnoti 17 )u«iU «»07 V dr*.* IpiM* 1657.5» Bo. Uwndate At»„ Cfcicafa, 111« T»L Rockwalt 4004 GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. UPRAVNI ODSEK t < VINCENT GA IN KAR, pradtadnlk. ...W57 S. Lawndala Av«., ChleafO, HI PEKD A. VIDER, fl. tajnik..........9087 8. Laamdal« A v«., Chlcafo, IU. BLAS NOVAK, tajnik bol. oddelka... .31007 S. LawndaU Ava., Chlcafo, I1L JOHN VOGRICH. gl. blagajnik......2067 S. Uirndala Ava., Chlcafo, III. F1UP GODINA, upravitelj glasila.2057 S. Uirndala Av«., Chicago. UL JOIIN MOLEK, uradnik glaalla......2«57 B. Lawndala Av«., Chicago, I1L ODBORNIKI: ANDREW VIDRIGH, prvi podpradiadnlk, 000 Rusiell Av«., Johnatown, Pa. DONALD J. LOTRICH, drogi podprtd»„ 1927 S. Trumbull Av«., Ohieago, 111. JOHN J. ZAVKRTNIK, gl. sdravnlk........2724 W. 20th 8t, Chkago, 11L OOBPODARSKl ODSEKI FRANK ALESH, pr«di«dnlk..........2124 8. Crawford Av«, Chloago, I1L JOHN OUP....................140 8. Pmpaet A v«., Clarandon Hilla, III. J08EPH SISKOVICH.................1000 E. 74th Street, CUvaland, Oblo. POROTNI ODBKK: JOHN OOE&EK, pred»«dnlk ............ 414 W. Hav St., SpHngflald, HL ANTON 8ULA&. .«•• t ,«•••,•,.< ••<«»• •»••<«,<<•*. .Bos 27, Anna, Kini. JOHN TRCEUJ,•«•.• ...,•»••.•••««••< .Bo* 287, Btruhan«, Pa. FRAN K PODBOJ, «•«.««•>,.,«««•«,....<•< ,B<>* 01, Park 11111, Pa. FRANGE8 ZAKOV&EK..................1010 Adami St., No. Ghlcago, IU. OKROŽ>Jf ZASTOPNIKI« GEORGE SMREK AR, prvo okroftja......187 Matn Ava„ W. Allaulppa, Pa. JOHN LOKAR JR.. drugo okroftja........000 E. Itttn* 8t„ Clovoland, Ohto. FRANK K LUN, trttja okroftj«...................Bo« 060, Chliholm, Minn. J08EPH BRATKOVICH, Oatrto okrolj«..........K. R. 0, Pittabufg, Kani. FRANK KLOPCIO, pato okrolj«,.............Bo« 118, Ročk Bprings, Wyo. NADZORNI ODSEK i FRANK ZAITZ, predudnik.................8020 W. Mth Bt., Chleaga, IU. ALBERT HRAST.....................101B W. Plirc« 8t., Mllwiuk»e, Wli. FRED M ALG AI...............................85 C«ntral Park, Paru, IU. roSUN! -XirM»MiMM« I |Uv«ImI MUralkU ki Mi v it mh, M nll totetol via m0ma. m w BMMliJe m *»»• «1. |irfwi«l>i. mj m mlm al »riliilnlltm rta |)KNA«N» Mllllilt« la MtlH. M M tMita «1. »wt»h> Omk* to MmU »ekta, mJ n MUJiJ« M ■>• taJilllfi. x VH Ntoa Utojele m bilnllli a*4«et*» nI n p>|g|>|> m M, li JaUlu Vn m4hi »ihd « mi-tatlfctod «mn, mJ m «»4tifcj« m hmtomle«, ^vli ratTOlaa itograili e «1. onn« e«mf« m) m 9*wm» -^pVr^ «M^al Umk m Ml Hllltata ai J*a OeeMu. pt«4 "***v»l IKjmtoJraal .»M. MMiaalh^MhM^ ^ ^UlM fcorbi »namilili «ita ta« i«»n«< orttJ anm to h* **<»-»< to M«. to tatoa Jabolko v varstvih la vraiih ___ V Dane« Jo dokazano, da »o h-dlli Jablane v srednji ln severni R v r«pl še v kameni dobi, drugo aadno drevje, ki ga gojimo da« nn pri nas, pa so nam prlnooll šele Rimljani, Današnje Številno aadno vrste pa no izvirajo nara-vnoot od moatlčarjev, temveč oo EUUo k nam tudi po Rimljanih. i številni pregovori In najrazličnejše vrate, ki opletajo jabolko I« It pradavnlne, dokazujejo njegovo vlaoko starost. V starem veku je bilo Jabolko anamenje rodovitnoatl. Jabolka ao bila t na menja boginje Deme-tre, rodna aemlje. Tudi v drugih veratvlh jo bilo Jabolko tnak rodovitnoatl. Številne oo bajke Ip pripovedka, ki pričajo, da daje u-Aivanjo jabolk zašeljeno rodovJt-noet. Pri Klrglalh a« valjajo nerodovitne ženake pod kako na as* mlm itojofo Jablano, ds bi dobile otroke. Pogoeto ae uporsblls Jabolko tudi aa tnak Jjubeanl. Ze iju* Silo v ataram veku Je enačilo ta napo- M * m$ ved ljubeaeni, de Je vrglo d fantu Jabolko. Pri Grkih in Rimljanih Je bilo jabolko poaveeeno boginji JJubeoni Veneri. Zato naj* demo pri vaeh paganrtlh narodih boftanatva l)ufeeaM upodobljena i Jabolkom v roki kot ona* man jem lepote, Ijubetnl In greS-ne IJubeoenake naelade, Pripovedujejo, da Je Imsl kip garmsnake boginja IJubesnl KreJa, ki gs jo raabU Karel Veliki v Magdebur-gu. v levkl troja xlat!h jabolk, aa boginjo ao pa »tale tri deklic« a Jabolki v roki. Tudi boftlca ljubezni »tarlh Hlovanov Z Iva Je U mula v roki Jabolko. Pri vaeb Ju-ftnih Slovanih Je Jabolko anamenje ljub«anl In Js opevajo v tej vlogi tudi narodne peeml. Jabolko Je im«lo le v grškem bajaalovju liraalto erotičen pomen. Znameniti grški piaatelj ko-medij" ArfstofetM** avarl v nokl Igri rojake, naj ne hodijo v hišo pUaalk, da Jih blodni«* ne pričnejo obmetavati « Jabolki in jih tako ne avodljo v nečlntovanie. Biblija In njana agodba o raju, ki h aveaana a Jabolkom, potrjuj« erotični pomen Jabolka. K-va J« grešila e tem, da Je Jedla Jabolko in ga Je dala še Adamu, kar ee tolmači a grešno ljube-sen«ko naalado. Prav v aveai a V- evtopiaemeko acodbo •navijajo narodne bajke rasnih naro-dov Jabolko v aveao a eamim vragom, aapaljlveem v grešno IJubeaen. Tako pravi lltovek! pra-vor: "Kdor gre a vragom Jelka obirat, ga bo opeharil vrag Jabolka in košaro.* Kar aamo po aeU umevno Je, ds ot jo oprijela tega priljubljenega aadu tudi Ijudatva vrata In ao asto taveeani na to drevo In njegov aad mnogollkl običaji. Prav kakor atara goadna drtveaa ao opletll tudi Jablano še agoduj paganaki običaji. Tako ao biU navajeni raanl narodi, du ao Jemali jablano ta drevo ftivljonja In roj-itva In ao jo gaaajali ob url o-trokovega rojatva. Taka Je bila njihova vera, da otrok prav tako uopeva aH hJra kakor njegova Jablana. Jabolka In orohe ao upo-m&m paganaka ljudatva pri pomladnih pratnlklh In avatbah kot inske rodovitnoatl aamlje In tanek. Neveeta vrle v Boani med otroke jabolka, na Hrvatskemx vrle Jabolko Šonlnu čea glavo, v Sloveniji Je pa da šeninu kar v roko. Tako Je naš običaj najbllš-Ji prvotni blblljekl agodbl. Dal-matinaka neveeta al pa vtakne na poročni dan par jabolk celo v ne-drlje kot blagoalov aa radovlt-noet. Jabolka ae uporabljajo prav pogoato tudi sa preroka IJubesnl. Splošno Je raašlrjen obifaj, da lupijo na a veti večer fantje in dekleta jabolka tako, da ae ne pretrga olupek In mečejo te olupke preko ramen, la lege olupkov čl-tajo potom aačetnice evojih "bodočih", Ce preretemo Jabolko in preštejemo peške, pravi naša narodna vrata, je ensko število v obeh plateh dobro anamenje. Drugod drsijo jabolčne peške na Igli nad plamenom: čt peške a preaketom počijo, ae lepolnl Se-Ija, ki Jo gojimo. Dekleta ispui-čajo med kaaaleem in palcem apolake peške fn verjamejo, ds bo prišel bodoči moš od ttete strani, kamor Je peška aletela. Ts-ko prorokovanje je bilo običajno še v staram veku in ae še danea drli po Ameriki in Angliji. ■Jabolko ao amatrall še v dav->\ nih časih aaradl njegove okrogle oblike ta snemanje popolnosti in podobo aemeljaka oble. kralji ao dajali atatai Ma kot anamenje a ti. H fttevllnl ao pregovori ki ae nanašajo na jabolko no keftejo, kako Je še dan« ^ aka govorite naveaana na ta pi aad. Vaak p«č potna pregovora : Jabolko M p«!« daleč od dre-veaa; tudi f najlepšem Jabolku šdl črv ali priepodobe kakor: 11-ea, rdeča kakor Jabolki; v klalo Jabolko is ufriintl is mnogo drugih. Menda Je ssjbotfšo prt-■SSdrl netnsn pesnik, ki Je "^Ce hočeš Jabolko tgrabltl stsiTiSi««. ušfi prej v stari ogesj." TA; 2. JANUARJA V (liviraa Žrtve avtobusne kata-strope Dvanajst mrtvili, soden nevarno, pet late ranjenih Ljubljana, 11. dec. 1981. Oblasti in rasni sorodniki po- nesrečencev, ki so dospeli v Celje, ao pomajrali do ugotovitve i-dentitete vseh mrtvih in ranjenih oseb jjri avtobusni nesr*čl 9. decembra* pri Levcu. ^ Dvanajst je mrtvih In aicer so \o: Ivan Krajnc, 70-letni taaeb- - nik iz Žalca In njegova 66-letna žena Ana Krajnc; Ivan Krefl, 60-letni posestnik in krojač iz Brasiovč; Frančiška Pristovšek, 46-lftns posestnica iz Drešinje vasi pri, Petrovčah; Filip Pose-del, 60-lelni vinogradnik is Bre-iic; Ana \ Strahovnik, 50-letna mizarjeva ^*na iz Žalca, mati še-sterih otrolv starosti od 1 do 17 let. Teh oseb je obleialo taikoj na menu mrtvih. Njih trupla leže v p^ovizoričnih preprostih krstah nk mrtvaškem o-dru v mrtvašnici okoliškega pokopališča v Celju. "Obleke in cvetje ter prt — to je pokrilo groe-ne rane in zmrcvarjena trupla, katerih mnogo sploh ni bilo mogoče spoznati. Na mrtvaškem odru celjske bolnice pa ležijo ostale štiri smrtne žrtve, ki so umrle med prevozom in v bolnici. To so: .foton Dobnik, 30-letni posestnikov in lesni trgovec iz Cepelj p Vranskem; Marija Zupane, 9S-letna gostilničarja in rudarjeva žena iz Migojnic pri Oriftah, ki zapušča troje otrok; Otilija Do-belšek, 33-letna tovarniška delavka od St. Pavla Preboldu, po rodu Cehinja in mati dveh o-trok. Na posebnem odru pa leži 40-letni* tajnik Kmetake posojilnice v Celju Ivan Krajnct ki ga pozna vse celjsko mesto. Zapušča 17-letnega sina in vdovo, ki pa o moževi smrti še ničesar ne ve, ker loži v'ljubljangflci bolnici po u-' speli operaciji in bi jo ta vest lahko potrla do smrti. Zato ji prikrivajo nesrečo. JV Kdo ao ranjenci? V celjski bolnici ležijo te-le ra-rnjene osebe: • Matilda Potočnikova, 24-letna učiteljica iz Griž, doma pa iz Le-tuia. Ima počeno lobanjo in pretrgano žilo na levem sencu ter se le redko za nekaj hipov zave. Njeno stanje je Še vedno kritično. Helena Fonda, 58-letna posestnica od St. r upe rta prKGomil-skem, ima hude poškodbe uTrO-' kah in nogah ter na glavi. Njeno stanje ni nevarno. Marija Janežič, 38-letna poee-stnikova žena it Prekope pri Vranskem, je poškodovana na levem licu. Stanje ni nevarno, le eno oko bo najbrž izgubila. Andrej Sepec, 82-letni trgovec iz Dolge Pušče pri Zagrebu ima notranje poškodbe in poškodbe na glavi in desni roki. Anton Oblak, 31-letni posestnikov sin iz Vrba pri Žalcu ima izblte zobe, pretresene možgane ter poškodbe na glavi in rokah. Njegovo stanje je kritično in bo le težko okreval. Franc Bučar, 30-letni šofer it Gaberja pri Celju, šofer usodnega avtobusa. Njegove poškodbe v trebušni votlini niao teHkega značaja in bo kmalu lahko odšel v domačo oskrbo. Naslednjega dne pa ao pripeljali v celjsko bolnico š* enega ranjenca, 63-letnega Franceta Lešarja. Ta ae Je vrsčal it bolnice, kjer se je tdravll, t usodnim avtobusom proti avojemu domu v Ruše pri Petrovčah. Pri trčenju ga je vrglo na travnik, kjer je obležal nekaj hipoir nezavesten. Ko pa ae Je zavedli, je planil pokonci ter zmeden a krvavo glavo začel teči proti Ar-ji vasi, kjer ao ga vaščanl ustavili, mu izprali rano na glavi ter spravili do zdravnika in potem v bolnico. Lešar ima veUko rano na glavi in notranje poškodba. Triko ranjenih je torej sodem. - Pet pa jih Je bilo laše poškodovanih In so Jih po ohvoaaaju odpustili domov, kjer ae adraviio. To so: mesar Anton Turk od Bt. Petra v Savinjski dolini, Marija Tomše od ftt. Pavla, Vinko Ari-atovšek; krojač ia A rje vaal in še ntkdo. Od vseli 24 oeeb, ki ao ae vocfle t torej niti la J«t*davi|fc) Kaj je a pretekavo? Očividci pripovedujejo, da je avto voci) počasi, da je neprestano trobil, da je imel radi goste megle prižgane luči — vlak jih nI imel — fn da je glavna krivda v tem, da križišče ni tavaro-vano t zapornicami. Na istem križišču se je pripetila nedavno nesreča s nekim vozom, ki ga je vlak adrobil na i-stem mestu, kjer se je adaj pripetila ta atraŠna nesreča. Žrtev tedaj ni bilo, toda občina celjake okolice je tedaj že vložila na u-pravo železnic prošnjo, naj postavi tamkaj tapornice. Uprava ae ni tgenila — dvanajst smrtnih žrtev opominja znova! U-prava železnic in tudi prometno ministrstvo pa v svojih poročilih^ trdita, še preden je zaključena preiskava, da je nesrečo zakrivila šoferjeva nepazljivost, gosta megla, nerodni avtobusni, voani red in zamuda avtobusa. Železnica pa je le vicinalna — pravi ministrstvo — in zato nima zapornic. Verjetno je, da pojde preiskava preko vseh resničnih vzrokov tako brezobzirno, kakor je šel Vlak preko dvanajstih trupel. 2006 DELAVCEV BREZ KRUHA OfSSfča socialna tragedija na Je- je. V podjetjih ustrijske družbe na Javorniku in Blejski je bilo razglašeno, da 8e obrati ustavijo. Delavatvo bo čez teden dni brez posla. Jeseniške tovarne so največje kovinsko podjetje v banovini, kjer je nastavljenih več tiaoč delavskih rodbin, ki Žive od tovarniškega dela ali pa kot oibrtnlkl ln trgovci. Ta industrijski kraj atojl pred katastrofo, da propade, če Ima karteliran! kapitalizem namen, tovarno za daljo dobo ustaviti. Kapitalizma' Vaa ta katastrofa delavstva in k*ajeVii4 intereslra. Ne zmeni se ta družba, če je v povojnih letih dvakrat ali trikrat valorialrala svoje podjetje, ne briga je, če Je kljub temu imela milijonske dobičke ter danea dela po racionalizaciji ob manjših stroških vendar z večjim dobičkom. to ni vprašanje, ki bi prišlo v poštev. Premalo se še obrestuje inozemski kapital, več tdra-vega aoka še koče izaeaatl ne le ia delavstva, ampak iz državo, iz našega narodnega goepodaretva. Svoj namen hoče doseči na dva načina. Prvič naj se znižajo mez~ va in drugič zniža naj carina na uvažane surovine ter zviša na konkurenčne proizvode. Da te avoje zahteve dovolj krepko poudari, je naročil kartel družbi, da v skrajnem slučaju, de ae ji te zahteve izlepa ne posrečijo, itpre delavstvo t odpovedjo. Ta naklep pa ima daleko-sežne posledice v aocislnertt po-gledu ter obenem tudi v gospodarskem ta velik del gorenje savske doline. Danes še ni jasno, kako bo ta borba med državo in. družbo iztekla. Obetajo sicer, da pride do poravnave, ki pa bo nedvomno zadela težko le delavstvo. To je drugi zgled v zadnjih letih, kako ailno je potrebna atroga javna državna kontrola nad karteli. In ne le nad karte-li, marveč nad vao industrijo je potrebna javna kontrola ter atro-go kaznovanje vsakršnih oderuških špekulacij *v cenah, kakor tudi zaradi socialnega zatiranja. Dunea je gospodarsko nekontrolirano, zato se lahko vrši v povojnih letih oderuška špekulacija in obenem se vsak dan slabšajo socialne razmere delavstva. Najprej .je napravila podoben poizkus Trboveljska premogo-kopna družba, sedaj ponavlja i-sto Kranjska industrijalca družba. Obe velepodjetji sta inoaem-ski, obe karteliran! in obe razra-Čunavata na račun delavstva svoje račune t državo. Skrajno neprimerno je, da se v zadevi pušča javnost povsem ne informirano. Za nas pa stoji eno, da namreč hoče družba imeti svoj račun visoko preplačan in kakor vse kaže, na račun — delavstva. Molk je znak slabe veati. Jubilej dežnika Letos je dvesto let, kar nsm dežnik zvesto izkatuje svojo u-slugo. 1731 je začel delovati Anglež James Harwey prve tgib-Ijive dežnike, ki p* niso bili njegova Ideja, marveč jih je posnel po Kitajcih, ki so že zdavnaj poprej nosili dežnike it papirja. Ko je Harwey potoval po Kitajskem, so ti dežniki napravili nanj neizbrisen vtis. Ko se je bil vrnil v London, je sklenil obdarovati ovoje rojake s to prekoriatno pripravo, ki je baš zs angleško vreme dvakrat priporočljiva. Name-stu papirja je izbral lahko bombažno tkanino, ogrodje pa je itr deloval iz lesa. Prvi njegovi dežniki ao bili sila nerodni in so vzbujali mnogo smeha in d pov. Prodajal jih je po dva ovti-fiin- ta komad, kar je bilo za tiste Čase odločno predrago in se že zaradi tega njegove zgibne strešni-ce niso mogje udomačiti. In izumitelj je umri, kakor le mnogi pred njih v veliki bedi ln revščini. Šele, ko ao njegovi naalednlld zamenjali leseno rebrje t železnim, se je začel zmagoslaven razmah dežnikov po vaem avetu. Večkrat ao že poskušali spreme^J tn nifcf sedanjo konstrukcijo dežni-Jso mnenja, ka, toda bret uspeha. Moderni naki prvnim modelom pred 200 leti. Kemik Wlllstaetter vpraša pri skušnji: "Kaj je As Or -...... Študent jeclja: "A a O... čakajte, da ae spomnim ... saj Imam na Jeilku, gospod profesor." Willstaetter pa sarkastično odgovori: "Potem pa ae le brl poslovite od tvojih dragih — to je arte- nlk." rHOBV»T* JMpkii Mi ka) "smisla"? Edino, kar je atalnega v modi, je večna sprememba. Ce so bile obleke včeraj kratke in ozke, so danes široke ln dolge, Če so bile včeraj priljubljene rdeče ln višnjeve barve, Je danes moderna črna in bela, če se je bilo včeraj treba oblačiti kot "glrl,M tri-umfira danes dama itd. Itd. Lahko stavimo eno proti tisoč, da bo jutri spet vse drugače, aakai te^ meljni zakon mode je, da grč njen razvoj le nekaj časa v eni smeri in se potem okrene narav-nost v nasprotno smer. Moda je torej nekako podobna nlhalu, ki atalno niha med dvema ekstre-moma. (Dolgo — kratko, primitivno — komplicirano, enobarvno — pisano in podobno). Nehote ae človek vpraša, kakšnim zakonom se neki pokorava to nihanje in kaj je torej prav za prav "smisel1' mode. Ali ima moda sploh kak globokejši "smisel," ali obatojijo kake razumljive razlage, lakaj je moda ob določenem času prav taka, kakršna je, ali obstoji kaka tajna ves med ratyojem in vaakokratnlmi duhovnimi in kulturnimi etrujaml? Vprašanje je dovolj aanlmlvo, da se bližjo ukvarjamo t njim, in res so o tej temi napisali že oelo vrsto več ali manj učenih in duhovitih razprav. Z najrazličnejših vidikov so že skušali najti v nepravilnem nihanju modnih struj kak "konkreten smisel," seveda ne da bi pri tem imeli preveč sreče. Zakaj vedno, kadar ao ravno postavili prelepo novo teorijo, je modni razvoj naredil nepričakovan preobrat, ki ga teorija nikaktk nI mogla predvideti in ki je nenadno preobrnil vao umetno smiselno agradbot Nemara najbolj eklatantnl primer za to amo doživeli prav v zadnji dobi. Se*pred dvema letoma ao povaod poudarjali, da j# preprosta, kratka, športna obleka sa zdaj ln vekomaj "edina mo-goča," In da ne bo nobeni ženski nikdar prišlo na misel, da bi ae iznova podvrgla neprijetnosti dolgega krila, ki le pobira t**ah ln ovira gibanje; trdili so, da je naša doba -t- doba dela ln strojev ln "od glave do noge" atvar-na in da tudi Žefteka obleka ne ame biti izjema, Z razumom ni močl tej logiki njčeaar oporekati, in vodar je dejatvo, da je dolga obleka vaaj za večer v zelo kratkem čaau apet izmšgala na voej črti. In ljudje oo mnenja, da je "nova moda", ki zahteva apet prave obleke, 4e- dežniki ao v bistvu popolnoma e-f ni prav za prav mnogo bolj pri- kladna kakor "moda krpic," ki jih je bilo povaod premalo" izginilo je vae navdušenje za amotrenoet. t Stališče amotrenofiti torej menda ni prava podlaga, na kateri bi bilo moči najti v nihanju modnega razvoja konkreten aml-eel. Poglejmo, če bomo Imeli s drugim atališčem več sreče. Kako Je na primer z lepoto? Saj je znano, da je lepota nekaj relativnega ln se tekom časa spreminja, tako da Je teoreteko popolnoma nemožno, razumeti •psdsj) v iaMt vsakovrstno modo kot trealo o-kusa, ki je ravno v veljavi. Ce pa bliže pogledamo, tas tudi tu obhajajo upravičeni dvomi. Zakaj prvič al skoraj ne moremo mialiti, da bi ae ženakl čut ta lepoto' stalno tako hitro in radikalno spreminjal, kakor bi morali sklepati po nenadnih skokih mode; drugič je bila moda pri-mano grda in neprivlačna in jo Je tudi veČina šensk občutila tako; in vedno so se ji te ženske brezpogojno pokorile. Omenimo le preozka krila ln toliko aasme-hovani "cul de Pariz" — naštevali bi lahko v brezkončnoat. Kakor vidimo, res ni tako lahko pripisati muhastemu in nestalnemu modnemu rasvoju kakega kongretnega "smisla". Toda ali je to končno neobhodno potrebno? Ali ae to ne pravi, po znanem pregovoru, atreljati a topovi na vrabce? Zakaj se ne od-rečem vseh globokumnih poizkusov raalag ln se ne zadovoljimo z ugotovitvijo: moda se spreminja, ker ae Šene veselijo vsega novega, ne glede na to„ ali je to "novo" lepše ali grše, bolj prikladno od prejšnjega ali manj prikladno? S tem, bi človek rekel, je vae povedano, kar je moreči o "smislu" mode. — r.i^riUd fMvm. M las Jane Addams it Chleaga In dr. Nicholaa Murray IJutler, predsednik, univerze Columbla v New Yorku, prejemnika Noble-ve mirovno nagrade ai leto 1SS1. *t-. M&lk'* | RAZNE VMTI Nogsvlčaraka firma tslšala mezde Brooklyp, N. Y. — The Jullua Kayaer Hoslery Co„ ki ima avoje tovarne v Brooklynu ln Ban-gorja, Pa., je reducirala metde od 20 do 25 odstotkov. Več kot pet tleoč delavcev je prlaadetih. _ . „ H. V. M*y*U japen-Akljsmovs svakinja Bedake OUefcee 8409061 DrŽava omejila gradnjo eost Boston, Masa. — Državni do-partment ta delo Je naznanil, da li* moral prenehati t gradnjo neki terlh cest vsled pomanjkanja eredatev. Krog dva tiaoč delavcev Je itgubilo delo. KAKO HE VHTVARJA VOJNO RAZPOLOŽENJE Francoski »orisi 1*4i razkrinkali podkupovanje javnega mnenja t Japonskim denarje« "Populaire," glasilo francoeklh socialistov, objavlja sentacional-na odkritja poslanca Paula Fau-reja. Največja franroska tvrdka ts itdsiovanje vojnega materiala, ftchnelder-Creutot, Je prejela od Japonska veliko naročilo aa nabavo orožja in munlcije pod pogojem, da ratvlje v francoskem Javnem mnenju živahno propagando sa upravičenost japonskih sepiraclj na Mandžurijo. Tvrdka as Je cbvezala to prsps* gando prevzeti, kar JI nI bilo pr«-vel težko, ker Je veliko število vodiisih francoskih llatov od nje odvisnih V le svrbo Je organizirala posebno novinarsko službo, sa katero je tudi Japonska pri-apevala 500,000 Jen. MedaJ Je šele ratumljivo, zakaj ee f ran ko-fHeko javno mnenje tako čudno obnaša In zakaj ae Društvo narodov tako pečaš! obrača. Čeprav A mošt Adami* ROSENBERG NATAN ciklft Kotil 428 Iz PK08VETA V jutranjo mračino furlanskega avgusta seka desetorica propelerjev. Odmeva v nižino i ozračje do tirolskih obronkov, vsetja na vipavsko dolino in Kras zamolklo brni. Pred jmtrnki travnik šelestne granata in se beano razče-»ne... Ko zamre odmev za Gabrijelom, se zopet oglsse jekleni ptiči, v»e bliže:, črne, skoro negibne pike v zelenilu to»#ga neba. V strelskih zakopih, od morja na Kras, Gorico, bogve kod in" kam, se zdriza življenje; straie se stiskajo ob zakope, legajo na hrbte in topo »trme v letala. Nizko hrume in 0 skritimi pogledi otipavajo razdejanje pod seboj. . . Prostovoljec Rosenberg leti kaj tisoč korakov za postojankami in na trebuhu leže obira grozdje zapuščenega vinograda. Zdaj pomoli raz-mrieno glavo med rozgami trte in se zagleda v nizke količave pred seboj. Prvi slepeči žarki umitega jutrsnjegs solnca tlatijo plešaste gorice, kjer se v rjavinl trite zemlje previju mreža strelskih jarkov. Pogled um zamišljen ob-stane na koti 428. Najvišji vzpon doline. V italijanskih rokah, a vse okoli lastni, av»trijski zakopi. Drobni prostovoljček z očmi utrujenega sanjača se opira na komolca In z razboljenl-mi čuti begt po rasriti koti kakor Izumrlem svetu. — 'Torej jutri osorej takle čat^herrgott, bom poginil nekje na onem breg«. Seveda bom —crknil, bom... — Da — M*nje—vse zamre v Eosenbergovlh možganih, koder se plazi topa vdanost, smrt duha ... Mladiča sedemnajstletnega so potrdili, ga vtaknili v vojaške cape ln ga telovadili po dvo-rit^ih, gonili skoti šume, po nočnih marših, ra-portih, dokler niso Ittlanill it njega poslednjo svobodno misel ln mu vlili atroja, ki je pokoren rekli takrat moški s poslednjim vijakom. Temu so pogum. In na tem pogumu je umiral rod v pričetku dvajsetega stoletja. Tik nad »otesko Mandra bučijo in klepečejo motorji. Vojaške lope, prhle leanjače so dobro skrite, pod skalno steno stisjenih ne opati sovražni letalec—pekam nad Komen se j<* pognal in se stopil v žaru slepečoga dne. Nekoliko vstran |H>d skalni pomol Je stlačena baraka četnega poveljnika stotnika Straška. S pijano roko odriva vrata, t zarlplimi očmi blede v ozračje, prisluška in se nenadoma zadere v sotesko: * — "Tagsarfl Hornlst!l,".ln ker se ta hip ne javita, plane v barako, pograbi pištolo, že strelja tjavendam — "Svinje, prasci zaspani, strahopetni. Tag-saržtl Hornist!!! . , ." Tamle koncem soteske tečeta trepetajoča vojaka. "Laufschrltt Gesindell Jaz vam že dam riechen Pulver, jazi" Cetovodja Nagllč in trobentač Habe prldirjata pred pištolino cev. Pijani stotnik rine roko za hlače, surovo in jezno "napihuje špehatl obraz, okoli ust in oči trepeče okrutna poteza. "Psal Mar ni moje povelje: po soteski ae gibljlte, kakor da vas stalno opazuje der ver-dammte Romer, a Laiifschrltt nazaj l Gedeckt; plaziti se ... Ne takol Se bolj! Kakor kačal Le plazita se moja gada ... Hk .. ." Stisnjenih zob se plazita po trebuhu do konca soteske; ko se ozreta, vidita, da Strašek bru" ha, ob vratih se pa reži taborska, oficirska Vla-čuga Leja v kombineži, piska t visokim .glasom, grozi s pištolo mesto bruhača: "Hitro, hitro, moja ljubčka! Lepo po trebuhih kakor na bordelskl procesiji ..." Tudi to mine.; "Aufl", »e dere še ves solzan in penast nad njima. "Kje je sanjač, oni nedolžni Rosenberg? Takoj ponj! Na tla in ponj 1 Marš!" "Pes prokletll" sika Nagllč, da ga «1M le steptana temlja ob njegovih ustih. "Strahopetno prase, le počaj, tudi tvoja ura bo prišlar-hudlč!" Trobentač si Je odgrnil roko; potrpežljivo kreše tla in odplhava potne srage, ki mu pobe Čet nos ifa ustnico. Strašek se krohota, stiska Lejo ta grudi, jo bije po zadnjici, da odmeva meseni plosk v barake, kjer tišči zobe peta Četa. "Dragi moj. sladki moj stotnik" ga poljublja na ponesnažene ustna, "Meto Zutkerl, Bonbon-chen" se privija obenj. "Rosenberga, tega sanjača bi res rada videla . . . Komm mit-" mu prigovarja . . . Dosti kasno s^ Javila.odposlanca, da ne moreta stakniti Rosenberga. * "Preiskala sva vso okolico Mandre . . "Kam je tglnlla bestlja?" "Ne vem." "Ich melde gehorsamst—ne vem " Strašek. ftf . "Ich melde gehorsamst, ne vem." "TI butelj! Kje bi bil; kam st Je udri?" (Dalje prihodnji«.) v troj i V TEMNI UUCI . Oster tlmski mrac je vladal v sobi, ko se je Marija »budila it težki omotice. Odkar Ja bila ra-zodela svojemu moftu, da ni več sama s teboj, še ni Imel« tako čudnih sanj kakor to ndč, ko je no-kaj svtnčenoslvega leglo vanjo ia jo tako tiščalo do Jutra. Glavs JI je bila teftka, v očeh Jo Je tiralo in vsa bleda se je.obrnila na sosednjo posteljo in poklicala: Jote!" Odeja na moževi postelji se je zganila* šume Je zaškripalo in že Je pogledal zaspan obraz Izpod rjuhe ln ta njim roka, ki so se pretegnlle, da so se tadele ob stranice. Mož se je tbudll, ta-zehal je In se za*pano otrl na ženo, ki se Je nagnila k njemu. "Ne sklanjaj se tako blltu k meni". Je zagodmjal. Vsako jutro v vseh treh zakonskih letih Je godrnjal In sam nI vedel, taka J. Včasih Je razmišljal, ksko to, In se J« čudil; saj vendar nI čutil tiste sitnobe, če se Je popeljal k svojim staršem, kjer je včasih prenočil. Tam se je tbndil zjutraj dobre volje. 2vt*gs! je, pel celo — tu pa je gomateio po njegovih milicah, vse mu Je bilo narobe In najrajAi bi videl, da bi bil popokn mir krog ajegs — saj ga je še Itgovorjena bmvda včasih ujezila. Morda, je včasih premišljeval in trdil samemu bi, nanten* vse ta is privede: pr*potrpežljlva ieaa Je. človek kar vtraste samega gospodstva, in se mu adi prav. da se pokaš«, kdo Je mogoče*. Nikotin, oj. ta 1>C. tudi • rna kava ni vmrok; pU Jo J* potrebno, stegnil je roko In prijel ženo, ki je jeoala v suhih soltah, aa lakt: "Beži, beti! Sanje t* 2ana Je pobožala moževo roko in Je rstodela: "Bojim se. Vse živo je V meni Premika se. Zdi m» mi, kakor da trka. Njegove re ke čutim". " "Tako Je, čas prihaja . . ." Je rekel mož in taprosil: "Prižgi luč pa časopis ml dajf" žena je umolknila, odgrnlla o-dejo In vstala. V polmraku je slutil mož njeno telo in ja mislil: Ko pride — pa bo splahnelo, prav tako bo. kakor včasih; drobno. Ali nI to čudno? In se Je nssme-hnil. Pri vratih je tašumalo; Žena Je potegnila jutranjik It špranje. "Sekaj ne prižgeš luči.. Je rekel mož. "Kar tako stikaš po temi". Pa se je domislil In dodal; "In boaa hodiš, aaj se boš vtn-dsr prehlad tla P Marija Je obrnila stikaj. 2e-lena tOČ ar Je vaula po vlažnih stenah ln p6 nji,, ki jO rarmrle- Ž ošet«. Vf<* ie na stala ob vratih a rtsoptmmi in to je bil tisti sahmiti slučaj nja bi bil človek živčao bo-zdravju dvajseto* mi h let? če Je kri .4 temu Jutra-grenak okus U uet, mastna koža na lwu — tnl to iKtsdb^O tedaj* Hm. ko so vtraette njenem obratu gubi I la vanj, ki Je segel po listu kakor da hoče zreti skozi njegove oči globlje, tja v lobanjo, pokrito t gostimi črnimi lasmi, in v srce, — je gledala vanj. Nena doma pa se je vrgla Čezenj, sti snilo jo je v grlu, tajokala je ln takllcala: "Jožo, Jože!" Mož je vtel jutranjik in ga razgrnil. "Potolaži se, saj ni tako hudo; pride in prestane, taka si v tem mrazu 1 Skrbi vsa. tanj, ki Je v tebi!" Pobožal je po roki; "In čas ne čaka. uro imam do službe 1" Marija se je počasi dvignila vzela je obleko, se ogrnila in bula, pa se Je napotila v soaednj prostor, kuhinjo s steklenimi vrati. Zasvetflo je; polena so padala po tleh, Jelo Je prasketati in ko Je mož čital najnovejše vest jo slišal vmes pritrkavanje posode in stekla > Da §4 je Jož«, uradnik, oten * "študentko Marijo, je bil slučaj eden izmed tiaočerih, ki se doga Jajo dan za dnem. Takoj le je b lo: Marija Je bila, kljub temu. da jo konča vala t late dni srednjo šolo, pri prosto kmetsko dekle ki še nI — bila je atara dvajset let takrat — ljubila nobenega moškega, pač pa je, kolikor jI bilo ftogoče, reinobno ratml la o življenju, Stanovala Je pri avojl seatrl. poročeni t nekim državnim uradnikom, ki pa je pri prvi svoji tjubeanl postala žena. saj se je govorilo, da se Je poro-čila bolj radt otroka kakor radi mota. Zavoljo tega Je biki Mariji struga varuhinja in vodnica. Pa-aila la na vsak njen korak, čuvala je nad njo In bog obvaruj, da bi šla kdaj kamorkoli hr*a njenega apremstva. Zgodilo pa as je— polno snovi za razgovorer poseb-10, ker je bil on socialist in se « dan za dnem pečal z mislijo, Lako bi »e najravf! nekak pravičen, red, kjer b\ ne bilo razlik. Smatral je kajpada za svojo največjo doKnost, da dokaže Msriji resnico svojih dokazov, za katere je bila ona silno spr*j«n.ljiva, saj do takrat še ol »lišala uikih *aed. Tako »ta tkaU podzavestno vez med s^oj, prijateljstvo — in hrepenela sta drug po dru-gem z vso silo. Čeprav si tega ni-rtta povedala. Žanimivo je, za primero, da je nekpč po dopustu Jože spet prišel na Marijino stanovanje. Začudeno je obstal v sobi, kjer je za pečjo slonela Marija vsa objokana. "Kaj tUeTje vprašal. Pa je odgovorila gospo^ dinja: "Ne veeje?" In res ni vedel Jože takrat^ da je to oeuteše-no hrepenenje — pravzaprav Iju-t>ezen, ki se je rodlfa kar tako, bret>prik)icanja ... Tako so tekli dnevi med pogovorom o Bogu, o SOBOTj JANUARJA proletarijatu, o bodečnosti in bo- gve kako M bilo, če V>e bi Marija srečno končala svojega šolanja ln ji ne bi njena sestite pisala pisma: "Pridi aem, rfužbo imam zate!" Marija* Je flbbrala svoje stvari in se izpeljala k materi po slovo, Jože pa Je ta Čas spoa-nal: — molčečo praznoto je Ču til v sebi, neuteŠljivo bolečino hrepenenja. — Hodilje s poveše-no glavo in za nič nI zgrabil za kako drugo Sek) kakor za ono, ki mu ga je odkazoval njegov gospodar. Nestrpno je čakal, da s* vrne Marija in dostikrat se je kar tako napravil na poatajo: — M o rti a pa le pride s tem vlakom. In takrat, ko se Je Marija vrnila, je Jože ratklenll roke, krčevito jo je objel, stiskal k seb in vse mehko mu je bilo v srcu ko je Marija naslonila $lavo na njegove prsi in zajokala. Tedaj se mu je zazdelo, da spoznava, kako silno jo ima rad. — Ne greš tja dol, ne, ne l ji je govoril, — tu ostaneš l Skupaj bova kakor do sedaj, pogovarjala se bova in delala za svoje nazore; nihče nama ne sm« biti v napoto. Marija je jokala: "Moram!" In tako sta HI»oznala, da nI druge rešitve, kakor poroka. Mlada sta bila, — morda neizkušena. Nikogar nista vprašala aa svet in ata ie vzela. Brez dotfe, navetana le na J0-žefovo ptotorV zakotni ulici sta si najela bodk> opremljeno sobo, it katere so vodila *rata v teman prostor,, bres oken in bret zraka. Tja sjta postavila na up kupljeno Mazno ognjišče in živela zakonski> življenje. In tako j« prišlo preienečenje. Nekega dneva je Jožeta objel rtrah: "Kje so tisti najini pogovaM; nenadoma so minuli Kje so točni: ni jih. Kje^o Marijine t>esmJ: Ion-cl poj o po ogitjiš^u. Marija v za- pri taki mladosti. — Talil dnevi, ko Je v Mariji poganjalo novo življenje. Dan je sledil dnevu, poln h k rbl in težav, do danes, ko je Marija imela trde sanje in je Jože mirno Čital v postelji. Na ulici se je vzbudilo jutro. Mlekarice so pozvanjale s posodami, koraki so tekali po tlaku, kmetski vozovi so škripaje vozili drva. Nekdo je zakričal sredi cetfte, glas J« udaril ob ši-$e — in Jože Jo pogledal na uro. Čas je I —r 'Zagnal je Časopis na sredo postelje in se dvignil. Smeje so se svetih na preprogi rjavi čevlji; zvečer jih je bila očistila žena. Jože je natikal in godrnjat: "Tako grem ta kruhom. »Do opoldne in spet do večera. Hudič! Ce bi bil sam, ne bi prenašal starca Šefa. V svet bi jo pobral, kamorkoli, saj še nisem ničesar videl, ničesar doživel. Tako pa je tu konec meja. Sedaj pride še otrok, sin seveda. Oče bom . .. Naglo se je spomnil: "Marija!" Marija je odgrnila zaveso na kuhinjskih vratih in pogledala skozi steklo. — Odprla je vrata na stežaj, toplota je udarila v nagilfri L ti!\K sobo z "ČUJ otroka, ko pride? Kfe bo spal? Marija je poveš mazani obleki tmiva tla, čisti kljuke, se vrijt krog ognjišča, pomiva; — Na trata trka pismono-Ša, prinaša oitominjevalna pisma, L jubetan je zakon-sebi umevna; ni bi Marijo izgubil, nja po njej — aaj Hunkom. Kam pa bova dala m suk oči in ai brisala roke v raztrgan predpasnik: "Kupila bova!" >)Mož si je nataknil čevelj in vstal.. Nehoto se je ozrl na vrata, ki so vodila na hodnik kolikokrat je potrkala trda roka nanje in je pogledal surov obraz v sobo, mesarjev, trgovčev, pre-mogarjev: "Zadnji čas je, gospod, da plačate!" Udarilo je vanj, ko se je spomnil tega in je zakričal: "S čim, s čim, te vprašam! Sa| kmalu ne bo, ki mu no bi bila dolžna I" Mariji so omahnile roke. Naglo se je obrnila; nenamazana kuhinjska vrata so zaškripala. Jože je vstopil k oknu in ga odprl. Hrapava megla je lizala njegov obraz, ko si je zavezoval kravato ln se medlo ogledoval v steklu. — Obroki! Prokleti, ki jih-ni nikdar konec! Plačaj tu, plačaj tam! Kupuješ ln kupuješ; obleka je že zdrfvnaj raztrgala, glej, plačana pa je šele popovica. Kravate ba treba, zobje mi razpadajo. Ona se trga po kuhinji. Matura! Sevedfl, gospod uradnik! Goljufija! Potepuh sem; prej ali slej pride konec! • f^^.r-, . -f V kuhinji je nekaj zažvenke-talo. Jože se je zdrznil in prisluhnil. Zaslišal je Marijino ječanje, svoje ime je zaslišal vmes, iztrgano iz joka. Planil je in se zadel ob stol, ki je ropo-taje udaril ob tla. Naglo je odprl kuhinjska vrata. Marija je z vsem telesom slonela na mizi in sunkoma ihtela. Telo se je stresalo, morda je tajila jok. Z vseip obrazom se je obrnila proti njemu, v očeh vsa polna solz : "Ura je prišla — in — ni d«ftiarja!" "Marija, obleci se, kar hitro obleci! V bolnico boš šla, boš šla," da bi rad nekaj povedal, pa ni vedel kaj. "Daleč je, kajne, Jože?" je vz'dihovala Marija. "Na električni voz jo je potolažil mož. "Bom?" je vdano odgovorila in stisnila blede ustnice. * Na križišče je zavozil tramvaj. Sveži obrati in smehljajoče oči so gledale iz njega. Študent je božal roko deklici, ki je rdela; dete ob oknu je udarjalo z ročicami po šipah. Sprevodnik je stopil na cesto in se brezbrižno ozrl v Marijo, ki je stopila v zadnji del voza in se naslonila na ograjo. Jože ji je podal roko in naglo odšel v nasprotno stran ceste. Tam je obstal in gledal za vihrajočim vozom, ki se pognal po tračnicah. — Nato sj je privihal ovratnik in orlšel med hitečimi ljudmi protf pisarni ... 1 . / an l OGLAS se tam je tastonj." Pognal se je v sobo, premetaval obleko po omari in se vrnil s polnimi rokami: Hiti, Marija!" , Trudno si je Marija nadevala oblačilo, zapenjala jih in zavezovala in bilo ji ie, kakor da se vrti vsa borna kuhinja krog nje v divjih, sivih elipsah.__ Tudi Jože se je ogrnil: "Poj-diva! Saj se tudi meni mudi. Ne smem zamuditi službe!" Sla sta. Na ognjišču je kipelo, cvr-čalo je, jelo — težka sopara se je razgrnila po sobi. Po cesti sta Šla drug ob drugem in Jože je gledal v tla/Mor- Kje se nahaja Mary Krivec (roj. Bregar), nahajajoča se v Ameriki že 30, let. Njen mož Anton Krivec doma iz Trebnjega pri Mokronog«, se je v Mil-waukeeju svoječaano ponesrečil, v vodi je utbnil. Zanjo bi rad izvedel njen brat Anton Bregar iz Mislinje, Jugoslavija, drav. Banovina. V Uljudno prosim rojake široki Amerike, ako je komu znan njen naslov, ali pa če bo sama čitala ta oglas, naj ae javi na gornji naslov ali pa meni na naslov: Mary Ausich, Box 40, Woodward, Iowa. — (Adv.) RAD BI IZVEDEL kje se nahajata dve moji nečakinji, .prišli sta v Ameriko ie pred 10 leti, doma sta iz Gornjih Noyakov. Njihne matere ime je Marija Kobler. Išče jih John Peternell, 831 Marion Str., Ren-ton, Wash. —(Adv.) Sya 11,?- 4 « 1. jfpp ^ ^ • . 't ' >v y»• %'' * \,. *'* i t , , 1 ti-., M & ■■ t"; .y 't.h < • v •' 'ik+ai Z ^ Ji- .- '0! ja| 1 f f *. nI t V i ~c H? $4 J v" 1 % - ' V if■' '» . 1 w' M Cv j i ■ i 1 ilT ELjrro »■ - ■ .i '- vzeli v obzir vse okolnosti prišli bodete do žfckjjučka, da je vaš denar v istini siguren pri potrebe raato, 1 ska, sama ob, več strahu, ni več hr je vodno d Vse to se j« zgrudilo 7* Jožeta, ki se je zaptrl naaaj v tiste lepe čase, posUjal čemeren ln se jel obregovatf ob ženo, ki ni govorila več kakor včasih: "Jože, kaj hočeš ta;kosilo, mesarja bo troba plačati, cedila še nlmaVa." "Jože si je mislil: "Ali je sedaj konte mojegavivljenja ta vedno? Ali je to vse f AH se moram t zakonom sprenisnitl tudi jat? Stiskal je pesti m klel sam vase, ko je apoiznal, da'bo tako najbrže do smrti. Pa je nek# tajokala Marija: "Ne morem V*č! V službo bi ra da šla!" Pa ti j« delal: Ce bi ros dobila službo, bo prllla It tega življenja v svoj svA nataj. Spet bi s« razgov ar j ala t Večer, dolgov ne bi blk> več." ln res Je pričel trkati ns vrata. — 'JPoročena? O, to pa ne!" ao govoriti. "Saj Ima moža T In tako aefje Jote vdal, po-Mebno, ko jo prišel dan. da * je Marija vsa 4ardela' vzpela dp njegovega obfata in pofrpatala: "Nisem več sama . . * Radovedno jo je ogMpval ln ae čutil, kako se je aptofienlla ne samo te-leano. Strtgl^ mu je s »ilno vdanostjo, paalla je na vsako nJego» i Mm ' m •■>■-. ur. , State Bank 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS v roki. "Obuj sel" Jo mežikal mož. "Is prinest mi že vendar T >«hh*i j t* šla Marija proti po--teljš in njene široko, vdrte oči Mk orfprie na štela j. Vstavila te jeoMfcfe in se zagleda- li j«* čitala, njih ni- vo mu bilo Jo bolj A«- on aaj to MiJi prml «\ojo In jI 1 roke. d. ludno, i' pa P<» da Ja bil lpoi pruMavljen v Južne krajo. Iti jo bilo treba in Marija je ostala sama v ljubljeni pri I»ki oddaljeni t«rt>dnki. kjer jt bil Jc^r na hrani. «ta aa spoznala. Ker je KM Jkvl H »govoren. sU takoj našla vse jo Ml la zakaj naj vsakdo ve, da TELEFON ROCKWBLL 4804 TISKARNA S.N.P.J. spadajoča dela banOM. knjlc, koMarjc. teUk« VODSTVA TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJ4PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI * Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene smerne, unij ako delo prve vrste rišite po Informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTERY 2(57-69 So. Lawnd*fe Avenue CHICAGO, II.U TAM m DOBE NA kVUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA