MED TEORIJO IN PRAKSO Kako pri otroku razvijati pozitivno naravnanost na življenje? Ajda Bivic, vzgojiteljica za dodatno strokovno pomoč, Vrtec Črnuče Znašli smo se v negotovem času, ki prežema vse pore našega običajnega vsakdana. Naše življenje (no, vsaj nekaterih) je za določeno obdobje ustavljeno: prekinjeni so socialni stiki, izobraževanje in delo poteka preko računalniških zaslonov, omejeno je naše gibanje. Že dolgo časa, še posebej pa sedaj, moje zanimanje priteguje pozitivna psihologija. Zakaj? Kako so lahko nekateri ljudje kljub negotovosti v teh časih optimistični, z ravno držo in novimi cilji gledajo v nov dan? Zakaj nekatere že najmanjši spodrsljaj popolnoma zavije v temo, kjer ne najdejo izhoda? V članku sem se osredotočila na otroke, posebej na to, kako prepoznamo slog razmišljanja, s katerimi dejanji okrepiti optimizem pri njih. Nenazadnje, na mladih svet stoji in otroci so naše bogastvo. Ugotovila pa sem tudi, da če želimo spreminjati otroke, moramo vedno naprej začeti pri sebi. 1 OSNOVE POZITIVNE PSIHOLOGIJE Černetič (2016) opredeljuje čuječnost kot spre- »Vsak si mora sam ustvariti pogoje za radostno jemajoče zavedanje svojega doživljanja v seda- življenje, in ne zgolj slediti receptu drugih. Po- njem trenutku. Ko smo čuječi, smo v stiku s tem, membna so splošna načela, ki so podkrepljena s kar trenutno doživljamo in svoje doživljanje tudi konkretnimi primeri, kako so nekateri ljudje z upo- sprejemamo. Biti tukaj in zdaj je temeljno vodilo rabo teh načel svoja dolgočasna življenja spreme- čuječnosti. Na kratko lahko rečemo, da je čuječ- nili v življenja, polna zadovoljstva.« (Csikszentmi- nost sestavljena iz dveh komponent, ki nastopata halyi 2019, 11–12) hkrati: zavedanja svojega doživljanja v sedanjem trenutku, kar omogoča povečano prepoznavo no- »Psihologija se je predolgo in skoraj izključno osre- tranjega doživljanja, in zaznav iz zunanjega sveta, dotočala na temne sence človekove eksistence. Ko- ki se v posamezniku odvijajo v danem trenutku gnitivna psihologija je naredila preobrat. Razvila je – usmerjanja na doživljanje oz. nekritično spreje- učinkovito tehnologijo za spreminjane neprilagoje- manje tega doživljanja (z radovednostjo, odprto- nih navad mišljenja, v katere zapadejo številni lju- stjo, brez kritičnega ocenjevanja). Čuječnost po- dje, kadar doživljajo neuspeh« (Seligman 2011, 24). meni vzeti si čas zase, posvetiti se sebi in svojemu doživljanju v sedanjem trenutku, tukaj in zdaj s Pri pozitivni psihologiji »gre za sistematično razi- položaja nepristranskega opazovalca, ki svojega skovanje »pozitivnih« psiholoških vidikov človekove doživljanja ne poskuša spremeniti. To dvoje po- narave, vidikov optimalnega človekovega delovanja samezniku omogoča, da se zaveda subjektivnosti in doživljanja, torej za sklop psiholoških dejavnikov svojih misli in čustev ter dejstva, da so vsa občute- in sestavin psihičnega blagostanja in psihičnega nja v življenju prehodna in minejo. zdravja (zadovoljstvo z življenjem, optimizem, do- bro počutje, visok pozitivni in nizek negativni afekt, Žal naš izobraževalni sistem deluje tako, da bo sreča, življenjski smisel, upanje, zanos)« (Musek obravnavana snov služila naslednji in učencev ne 2007, 302). Že Aristotel je povedal, da tako moški in uči, kaj je pomembno v tem trenutku. Tako jih ne- ženske od vsega najbolj vedno iščejo srečo. Sreča je vede odslavlja od občutka tukaj in sedaj, torej od stanje, ki si ga mora vsakdo pripraviti, ga negovati in čuječnosti. osebno braniti. Ljudje, ki se naučijo nadzorovati svo- je notranje izkustvo, znajo oceniti kakovost svojega »V naši kulturi so bogastvo, status in oblast posta- življenja, to pa je najbližje stanju sreče, ki ga lahko li premočni simboli sreče. Ko gledamo bogate in izkusi vsak izmed nas (Csikszentmihalyi 2019, 18). slavne, si mislimo, da so srečni, a dokazi govorijo Sreče ne iščemo, ampak jo dobimo preko neposre- ravno nasprotno. Na koncu je pomembno samo, dne vpletenosti v vsako podrobnost našega življe- kako se počutimo v lastni koži in kaj si mislimo nja, pa naj bo ta dobra ali slaba. To dosežemo preko o tem, kar se nam dogaja. Če si želimo izboljšati tega, da imamo popoln nadzor nad dogajanjem. To življenje, moramo izboljšati kakovost svojih izku- je stanje zanosa, ki opisuje stanje, ko smo tako po- stev. Tudi raziskave so pokazale rahlo povezavo topljeni v neko dejavnost, da nam nič drugega ni med bogastvom in dobrim počutjem. Zadovolj- pomembno. Tej popolni zbranosti v sedanjem tre- stvo pa se krepi z gibanjem, občutkom novosti nutku rečemo čuječnost. in uresničitve.« (Csikszentmihalyi 2019, 80–81) To 41 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO nam pokažejo malčkovi obrazi, ko se vneto uči- Da um zaposlimo, je dovolj že, da se otroci na pa- jo in preizkušajo nove gibe in nove besede. Ko se met naučijo različne pesmi, rime ali deklamacije naučijo nove spretnosti, je zadovoljstvo pokaza- ter da se igrajo z besedami. Ustvarjalnost spodbuja telj otrokovega razvijajočega se občutka samega tudi pisanje, ki ga je v današnjih časih premalo in se sebe. otrokom tudi upira. Enako ugotavlja Seligman (2011, 22): »Dejanja, ki 2 DRUŽINA vzbujajo občutke obvladanja, so talilni lonec, v ka- Zgodnja varna čustvena navezanost in občutek terem nastaja predšolski optimizem. Naloga va- varnosti v družini je pogoj, da otrok razvije občutke šega otroka je, da mu preide v navado, da mora stanja zanosa. A hkrati je tudi zelo pomembno, da ob izzivu vztrajati in premagovati ovire. Pri dose- imajo starši določena pričakovanja do otrok in da ganju te naloge pa mu pomagate z vzgojo, ki te- bodo sledile specifične posledice, če otroci ne bodo melji na znanju.« Starši, otroku le pomagajte, da upoštevali navodil staršev (Csikszentmihalyi 2019, naredi sam. 273). Svojo starševsko avtoriteto vzpostavljajo preko sistema pohvale in graje (Apter 2020, 111). Najbolj naravna aktivnost oz. gibanje, ki nas iz- polnjuje, je po mnenju Csikszentmihalyi hoja. Po- Psihologi so si enotni (Seligman 2009; 2011 ;Apter membno je, da si pri hoji zastavimo cilje in pre- 2020; Csikszentmihalyi 2019), da ima vsaka družina vzamemo nadzor nad procesom. načine, kako uporablja negativne ali pozitivne be- sede. V nekaterih družinah se besede uporabljajo »Kadar pa nimamo česa početi in nismo psihično kot dokončne sodbe o drugem, spet druge besede aktivni, brez cilja, začne naš um slediti naključnim so lahko le napotki in opozorila ali pa so pozitivno vzorcem, občasno zastane in pomisli na kaj bole- usmerjene v prihodnost. čega ali skrb vzbujajočega. Če ne znamo urediti svojih misli, našo pozornost pritegne karkoli je v Pomembno je tudi vrednotenje čustev. V nekaterih danem trenutku najbolj problematično.« (Csi- družinah nekatera čustva veljajo za slaba, spet dru- kszentmihalyi 2019, 184–185) To tudi pojasnjuje, ga kličejo po razlagi in starši sprašujejo: »Zakaj tako zakaj toliko časa ljudje preživijo pred televizijo, saj čutiš?«. Ko otrok izraža nekatere stvari, ki jih starši televizija ne zahteva psihičnega napora kot npr. mučno poslušamo, se lahko hitro odzovemo z gra- branje knjige. jo. A prav čustva so tista, ki nas usidrajo v ta svet, nudijo nam oporne točke, kaj nam je všeč in česa Da si um lahko zaposlimo, je dovolj že, da sa- ne maramo (Apter 2020, 129). Starši so preveč po- njarimo, a žal tega ne usvojijo vsi otroci. Preko zorni na čustva in ne na vedenje ter tako svoja in vizualizacije in možnih potekov dogodka kom- otrokova čustva takoj podvržejo graji. Pri razvoju penziramo neprijetne dogodke tako, da si sami sistema vrednotenja pohvale in graje je izredno po- ustvarimo več možnih rešitev. Pri tem uporabimo memben zgodnji razvoj otroka, vse od rojstva dalje. našo domišljijo, izkušnje. Izberemo tudi najboljše A pomembno dejstvo je tudi, da ta sistem vredno- strategije za soočenje z različnimi situacijami ži- tenja lahko spreminjamo, saj se možgani razvijajo vljenju. celo življenje (Apter 2020, 135). 42 Didakta Pohval ni nikoli dovolj, s pohvalo otrok ne razvaja- Otroci, ki se oklepajo splošnega pojasnjevanja mo. Pomembno je, da so pohvale konkretne, ve- svojih neuspehov, doživijo neuspeh ne samo na zane na opis dejanja. Primer: Hvala, ker si danes enem področju, ampak dvignejo roke nad vsem. postiljal posteljo. Zelo si se potrudil, saj vidim, da Otroci, ki verjamejo specifičnemu pojasnjevanju, so rjuhe poravnane. Neprimeren način: Priden si. lahko postanejo nemočni samo na tistem podro- čju, vendar na drugih pogumno vztrajajo (Seli- Pri kritikah je zelo pomembno, da ne obsojamo gman 2011, 69). Otrokom, ki mislijo, da imajo dobri otrokove osebnosti in smo prav tako pozorni na dogodki splošnejše vzroke, gre na več področjih vedenje. Izhajamo iz sebe. Primer: Ni mi všeč, ker življenja bolje. si tako glasno kričal na brata. V naši hiši se pogo- varjamo tiho. Neprimeren način: Joj, spet nagaja- Osebno: notranje v primerjavi z zunanjim ta in kričita, dovolj vaju imam! Kadar se otrokom zgodijo slabe stvari, otroci za dogodke krivijo sebe (notranje) ali pa lahko krivijo 3 KAKO RAZVIJAMO OPTIMIZEM PRI OTROKU druge ljudi ali okoliščine (zunanje). Na samospo- Pri pojasnjevanju slabih dogodkov v otrokovem štovanje vpliva, koga krivite. Otroci, ki navadno življenju otrok dogodke pojasnjuje skozi tri vzro- krivijo sebe, kadar doživljajo neuspeh, imajo nizko ke: koliko časa bo trajal slab dogodke, kdo je kriv samospoštovanje. Otroci, ki krivijo druge ali okoli- in ali dogodek posplošuje na več stvari v svojem ščine, se počutijo bolje v svoji koži, kadar jih priza- življenju. denejo slabi dogodki. Taki otroci se bolje počutijo v svoji koži, a so tudi bolj jezni (Seligman 2011, 70). Trajnost Otroci, pri katerih obstaja največje tveganje za Zgornje trditve sta že davnega leta 1958 Haider depresijo, menijo, da so vzroki za slabe dogodke, (v Musek 2007) in leta 1967 Kelly (v Musek 2007) ki se jim zgodijo, trajni. Sklepajo, da se bodo slabi potrdila v skladu s teorijo atribucije. Pravita, da dogodki vedno ponavljali, ker bo vzrok trajal več- bomo boljše volje in bolj zadovoljni z življenjem, no. Nasprotno pa otroci, ki si opomorejo, ko nale- če bodo naše atribucije pozitivnih dogodkov glo- tijo na oviro, in so odporni na depresijo, menijo, balne, stabilne in internalne, in manj, če bodo glo- da so slabi dogodki začasni. Čeprav se nam zdi ta balne, stabilne in internalne naše atribucije nega- razlika komaj opazna, ima velik pomen na poču- tivnih dogodkov. Raziskave že dolgo kažejo, da se tje vašega otroka (Seligman 2011, 65). pri depresivnih osebah pogosteje pojavljajo glo- balne, stabilne in internalne atribucije negativnih Primer trajnega videnja dogodka: Korona bo tra- dogajanj. Depresivne osebe vidijo svet in življenje jala moje celo življenje, za večno. v bolj sivih in mračnih barvah in ga zato temu pri- merno tudi emocionalno negativneje doživljajo, Primer začasnega videnja dogodka: Korona bo primanjkuje jim zlasti pozitivnega afekta. Naše trajala le do iznajdbe cepiva. kognicije nam lahko ojačijo ali oslabijo emocio- nalno reagiranje: to, kako intenzivno bomo emo- Bodite pozorni na rabo besed kot: nihče, nikoli, cionalno reagirali, je odvisno od tega, kako misli- najbolj, največ, večno ipd. Otrok pri opisu dogod- mo o stvareh. Različne predstave, tolmačenja in kov uporablja superlative. Pomagajte svojim otro- mišljenja lahko spremenijo emocionalno doživlja- kom videnja dogodkov spreminjati. nje (prav tam). Stavek: »Nina me sovraži, nikoli več ne bom nje- 4 PERMA MODEL POZITIVNE PSIHOLOGIJE na prijateljica.« spremenite v »Nina je imela da- Martin Seligman, utemeljitelj pozitivne psiholo- nes slab dan, jezna je name. Danes ne želi biti z gije, meni, da psihološko blagostanje posame- menoj.«. znika temelji na petih ključnih področjih oziroma elementih. Teorija PERMA zajema naslednje ele- Splošno in specifično mente psihološkega blagostanja (Vir 1): Če menite, da je vzrok trajen, pričakujete, da bodo njegovi učinki dolgo trajali. Če menite, da je vzrok - prijetna čustva (P – pleasant emotions): Pozi- splošen, pričakujete, da bo njegov učinek vplival tiven pogled na življenje pomembno prispeva h na veliko različnih situacij v vašem življenju (Seli- kakovosti življenja, odnosov in dela, navdihuje k gman 2011, 66). večji ustvarjalnosti. Vsak človek doživlja v življe- nju vrhunce in padce. Osredotočanje na neprije- Primer splošnega pojasnjevanja dogodka: Učitelji tne dogodke povečuje tveganje za razvoj tesno- so vsi nepravični. be, depresije in drugih neprijetnih stanj. Osre- dotočanje na pozitivne plati življenja pa lahko Primer specifičnega pojasnjevanja dogodkov: pomaga lažje in hitreje prebroditi manj prijetna Gospa Novak je nepravična. obdobja; pozitivna perspektiva lahko pomaga 43 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO vztrajati in premagovati zahtevne izzive.  Raz- - smisel (M – meaning): Občutek smisla je te- iskave kažejo, da lahko optimizem in pozitiven melj našega razumevanja tega, kdo smo, kam odnos do življenja vplivata na boljše počutje in spadamo, kakšen je naš namen, kaj nam daje zdravje. Pogostejše doživljanje prijetnih čustev smisel. Ljudem, ki se počutijo izpolnjene in ak- pa ima pozitivne posledice na različnih podro- tivno počnejo stvari in aktivnosti, ki so jim po- čjih življenja, od šole do dela. Pomembno je, da membne, občutek smisla obenem vliva tudi otrokom omogočamo priložnosti za doživljanje upanje v prihodnost. Ljudje, ki čutijo občutek in izražanje prijetnih čustev in občutkov.   namena in smisla v življenju, so bolj srečni in zadovoljni. Občutek smisla je tudi pomemb- - angažiranost (E – engagement): Angažiranost no varovalo pred depresijo. Za razvoj občut- odraža aktiven pristop k življenju in zanimanje ter ka smisla je pomembno, da energijo in čas predanost stvarem, ki se jim posvečamo. V naj- posvečamo stvarem, opravilom, dejavnostim, bolj pristni obliki jo prepoznamo kot preplavlje- ki se nam zdijo smiselne in pomembne. Ena- nost (ne najbolj posrečen prevod za izraz »flow«, ko velja za otroke: bolj kot občutijo stvari, ki verjetno bi bil bolj primeren prevod tok) pri otro- jih počnejo, kot smiselne in pomembne, bolj cih med igro ali pri odraslih, ko je nekdo tako za- bodo te dejavnosti pozitivno vplivale na njiho- topljen v neko prijetno in vznemirljivo aktivnost, vo psihično blagostanje in na razvoj občutka da popolnoma izgubi občutek za sebe in čas. smisla. Vsak človek potrebuje dejavnosti, ki ga v celoti posrkajo vase, ko nas zunanji svet ne more zmo- - dosežki (A – achievement): Jasni cilji, četudi titi. Ko se zatopimo v te dejavnosti, nas preplavijo majhni, pomembno prispevajo k občutkom prijetni občutki. Za kakovost življenja in občutke psihičnega blagostanja, sreče in zadovoljstva zadovoljstva v življenju je izjemno pomembno, v življenju. Naši dosežki, uresničeni cilji, kre- da čim več časa preživimo v dejavnostih, ki nam pijo samovrednotenje in samozaupanje. Tudi omogočajo občutke angažiranosti. Še posebno majhni osebni dosežki so lahko pomembni in pomembno je, da omogočimo otrokom dejav- vztrajni gradniki, ki krepijo našo samoučinko- nosti, ki nudijo priložnosti za tovrstno angažira- vitost. Pomemben vir zadovoljstva je že napor, nost, saj lahko prav dejavnosti, ki sprožijo polno ki ga vlagamo v uresničevanje posameznega angažiranost, predstavljajo najboljše priložnosti cilja. Tudi če cilja ne dosežemo takoj, lahko že za razvoj njihovih kompetenc, veščin in čustvenih poskušanje vzbudi občutke zadovoljstva in zmožnosti. Za vzdrževanje angažiranosti potre- krepi pomembno lastnost, ki jo Carol Dweck bujemo dejavnosti, ki nam predstavljajo izziv in imenuje razvojna naravnanost (»growth min- so zahtevne (preprosta in rutinska opravila so na- dset«). Otroci, ki odraščajo med odraslimi, ki ravni sovražniki angažiranosti). Raziskave kažejo, si aktivno zastavljajo (in uresničujejo) cilje, da ljudje doživljajo preplavljenost in angažiranost razvijajo veščine, ki jim pozneje pomagajo za- na delovnem mestu kot energijo, predanost in stavljati in dosegati lastne cilje. Posebno zani- zatopljenost v trenutne naloge. Če želimo razvi- mivo je opazovati otroke in njihovo zadovolj- jati in krepiti angažiranost pri otrocih, za to potre- stvo pri doseganju ciljev, ki se odraslim lahko bujemo predvsem zanimive in zahtevne izzive. včasih zdijo banalni. Notranje zadovoljstvo v kombinaciji z zunanjim priznanjem krepi otro- - medosebni odnosi (R – relationships): Odnosi kovo samozavest in zaupanje v svoje zmožno- in povezave z ljudmi so eden od najpomemb- sti, to pa ga spodbuja k dodatnemu trudu in nejših vidikov življenja. Kot družabna bitja dosežkom. Takšno samozaupanje pomaga vzcvetimo v okolju, ki omogoča povezovanje graditi odpornost na izzive in krepi veščine, ki in močne čustvene in drugačne vezi z drugimi, jim bodo pomagale, da v prihodnosti ne bodo ljubezen, intimnost. Trdni in iskreni odnosi nam popustili ob morebitnih neuspehih, pač pa nudijo oporo v težavnih časih, krepijo zadovolj- vztrajno premagovali izzive v življenju. stvo z našim socialnim življenjem, povečujejo pa tudi vključenost in skrb ter podporo s stra- Po raziskavah Martina Seligmana so to ključni ni drugih. Zato ljudje v skupnostih s prevladu- elementi, ki lahko pomagajo ljudem doživljati jočimi pozitivnimi odnosi pogosteje občutijo in živeti srečno, zadovoljno, osmišljeno življenje. pozitivna čustva. Altruizem in nesebična skrb Obenem pa je PERMA model osnova za razvoj za druge, ki izvira iz takšnih odnosov, pa krepi pristopov in orodij, ki krepijo življenjske veščine in psihično blagostanje vseh vpletenih. Pomemb- vodijo do občutka zadovoljstva v življenju. no je, da otrokom omogočamo priložnosti za navezovanje in vzdrževanje zaupljivih, pristnih 4.1 KAKO KREPITI OPTIMIZEM PRI OTROCIH? in trdnih odnosov z drugimi ter razvoj socialnih Pri otroku kaj prehitro opazimo odklonsko, neza- veščin in kompetenc, ki jim bodo pomagale želeno vedenje in ga nevede z našo pozornostjo graditi in ohranjati takšne odnose v zrelih letih. tudi krepimo. Branka Jurišić in Jana Kodrič (2014) 44 Didakta predlagata naslednje strategije, ki jačajo pred- so del naše genske dediščine in predvideni so za vsem pozitivno vedenje pri otrocih, ki imajo teža- to, da se zlahka vživimo v čustva drugih. Lahko so ve pri vključevanju v oddelek, razred … tudi zaščita, če dojamejo hudo jezo nekoga in se zato pravočasno odmaknemo. Zrcalni nevroni do- Najbolj pomemben element vzgoje je vsekakor kazujejo, da smo ljudje povezani in da vplivamo pozitiven odnos, ki ga starši morajo vzpostaviti z drug na drugega. Zelo hitro se nalezemo razpo- otroki. V tem vzdušju otroci razvijejo pozitivno sa- loženja ljudi, ki nas obkrožajo. S tem se lahko po- mopodobo, zaupanje in občutke varnosti. To dej- jasni pomen vzgoje s pozitivnim zgledom. Pred- stvo je prinesla tudi pomembna raziskava. Granto- vsem imam tu v mislih pozitiven odnos do različ- va raziskava, najstarejša in najpomembnejša tovr- nih življenjskih situacij, s katerimi se soočamo, in stna študija, ki že več kot 75 let spremlja življenje naših rekcij nanje. Otroci nas vedno opazujejo in skupine 268 diplomantov Harvardske univerze, črpajo naša vedenja, odzive. je pokazala, kaj je najpomembnejši dejavnik za- dovoljstva v življenju – toplina odnosov z drugimi 5 ZAKLJUČEK ljudmi (Vir 1). Med brskanjem za literaturo o aktualni pozitivni psihologiji sem naletela tudi na knjigo z naslovom Pozitiven odnos morajo vzpostaviti tudi vsi po- Odloči se za srečo (Šinigoj 2015). Je knjiga, ki na membni drugi, s katerimi se otrok srečuje: vzgo- kratko obnovi zgornje sestavke, vseeno pa bi iz- jitelji, učitelji … Povzela bom le nekaj dejavnosti postavila naslednje elemente, ki vodijo do sreče: (Jurišić in Kodrič 2014): zanimamo se za igro in interese otroka, damo mu več pozornosti (npr. ko - V življenju moramo imeti cilj. se peljemo na tabor, sedimo zraven njega), poslu- šamo njegovo najljubšo glasbo, imamo skriven - Ozaveščanje vsakodnevnih aktivnosti, ki so pozdrav z otrokom, razstavimo njegove izdelke, postale preveč rutinske. poslušamo njegove zamisli … - Nehajte biti v vlogi žrtve in stalnega razočara- Dejavnosti, ki krepijo pozitivno vedenje pri vseh nja, prevzemite odgovornost za svoja dejanja. otrocih, so naslednje: - Spremenite svoje misli in spremenilo se bo - plakat s skupnimi pravili razreda, kjer so napi- vaše življenje. sana le pozitivna pravila (Hodimo po razredu. Smo prijazni drug do drugega.). Prepričana sem, da smo že mnogi izmed nas na- leteli na podobne dobronamerne misli in jih do- - Spodbujanje pričakovanega vedenja v vsaki bro poznamo. Ko to preberemo, si mislimo, pa saj rutini: to so slikovni/besedni opisi v vsaki rutini: ni tako težko. Spreminjanje sebe in svojih navad malica, umivanje, jutranji krog … je nekaj najtežjega in ne prinese rezultatov takoj. Ampak, če bomo začeli pri sebi, bomo te dobre la- - Podajanje usmerjenih, realnih, pozitivnih po- stnosti prenesli na svoje otroke in tako omogočili hval – na listek, v beležko (Danes si spoštljivo razvoj optimističnega pogleda trdi pri njih. poslušala in počakala do konca, da si prišla na vrsto pri pogovoru. Bravo!). In ne pozabite, edino, kar je resnično, je sedanjost! - Izvajanje joge med odmori. VIRI IN LITERATURA Apter, T. (2020). Moč pohvale in graje. Presojanje in obsojanje v - Kozarec dobrih misli/dnevnik dobrih misli za vsakdanjem življenju. Ljubljana: UMCO. posamezen dan: otroci vsak dan na list nariše- Csikszentmihalyi, M. (2019). Zanos. Psihologija optimalnega izku- stva. Ljubljana: UMCO. jo, zapišejo misel, kjer opišejo neko dejavnost, Černetič, M. (2016). Mehanizmi delovanja čuječnosti: Primer an- ki je bila za njih tisti dan pozitivna oz. za kar so ksioznosti. Kairos, 10(3–4), 55–82. Jurišić, B. in Kodrič, J. (2014). Spodbujanje želenega vedenja je bili hvaležni. zmanjševanje motečega. V (ur. Jurišić, B. in Kodrič, J.) Podpora pozitivnemu vedenju: 7. strokovni posvet. str. 57–71. Ljubljana: Društvo za downov sindrom Slovenije: Pedagoški inštutut: Cen- Na tem mestu bi omenila še to, da vzgoja nasta- ter Janeza Levca. ja z našim pozitivnim odnosom do življenja oz. z Musek, J. (2007). »Pozitivna psihologija.« V Anthropos, letnik 39. številka 1/2 , str. 281–323. zgledom, posebno vlogo pa tu odigrajo zrcalni Seligman, E. P. M. (2009). Naučimo se optimizma. Ljubljana: Mla- nevroni. Eva Škobalj (2017) pravi, da nas prav zr- dinska knjiga. Seligman, E. P. M. (2011). Optimističen otrok. Preizkušen program calni nevroni povezujejo v skupnost. Kadar samo za varovanje otrok pred depresijo in ustvarjanje odpornosti za opazujemo srečnega ali jeznega človeka, v naših vse življenje. Ljubljana: Modrijan. Šinigoj, A. (2015). Odloči se za srečo. Šempeter pri Gorici: Zema. možganih delujejo enaki predeli kot takrat, kadar Škobalj, E. (2017). Čuječnosti in vzgoja. Maribor: Ekološko-kultur- smo sami srečni ali jezni. Omogočajo nam, da se no društvo za boljši svet. Vir 1: Kaj je pozitivna psihologija. Pridobljeno 18. 11. 2020, https:// zlahka vživimo v misli drugega. Zrcalni nevroni www.abced.si/kaj-je-pozitivna-psihologija 45 Didakta