H g^ g H, © % © 3T10 ^ "fe X« — Milan Dragojevič, pedagogijska pripovest, priredil zanaš (hrv.) narod Mijat Stojanovič, v Zagrebu (naklada hrv. ped.-književnega sbora) 1882", je naslov tej zelo zanimivi knjižici, ki obsega v 32. kratkih poglavjih mično in jako vzgojno pripovest. Prišla je tudi ravno tii na svitlo ,,Savka i Stanko", izvorna pripovest, napisal Davorin Trstenjak. Ta knjižica namenjena je bolj zrelej hrv. mladosti. Čitateljem našega lista, ki so hrvatščine zmožni, živo priporočamo obe ti zali knjigi, ki se dobivati v knjižari Lav. Hartmanovi v Zagrebu. — Knjigo ,,Litur_ika ali sveti obredi pri vnanji službi božji" (spisal Anton Lesar), I. iu II. del, 2. natis 1881, natisnil Ign. Kleinmavr in Fed. Bamberg v Ljubljani, stane 1 gold., je ministerstvo za bogočastje in uk za rabo v srednjih šolah, kjer se kerščanski nauk po slovenski poučuje, odobrilo. — Pedagogično društvo v Galiclji imelo bode letos svoj potovalni shod v mestu Kolomeji. S tem shodom združena bode razstava vseh pedagogičnili in sploli v to stroko spadajočih časnikov, izimši jediuo politiene liste. Ta razstava bila bi ob jednem novo duševno vzbujalno sredstvo za posvetovanja v učiteljskih konferencah; dokazovalo bi pa tudi, koliko hasnijo strokovnjaški listi napredku in občnej omiki, in konečno je primerjajoča sestava vseh z umetnostjo, znanstvom, pedagogiko in leposlovjem bavečih se listov jako pučna. Odbor se tedaj obrača na uredništva vseh nepolitičnih listov, da mu pošljejo jeden iztis svojega časnika in sicer meseca majnika ali nadalje do 15. junija t. 1. izhajajočega pod naslovom: Das Comite der Ausstollung europaischer Zeitschriften zu Kolomea in Galizien. — Za zgrado češkl učiteljskl izobraževalnicl v Olomuci je dovoljeno 210.000 gold. Kaj pa na Kranjskem? — Drnštva ,,_atica školska" zahteva češkim šolam v Beriii lastue nadzornike. — Učiteljišča na Ogerskem. Leta 1880/1. bilo je na Ogerskem 70 učiteljišč, in sicer 53 za učitelje in 17 za učiteljice. — Učiteljsko osobje v Farizu dobilo jc nov zakon, po katerem se deli v deflnitivne in pomočne učitclje. Pomočne učitelje imenuje nadzornik akademije, a definitivne ravnatelj na nadzornikov predlog. Učitelji in učiteljice dele se v 5 razredov, od kojih učiteljem prvega razreda pripada plača 2100 fran., učiteljicam pa 1800 fran.; učiteljem zadnjega razreda 1000 fran., a učiteljicam pa 800 fran. — Telovadbe v šolsklh sobah popolno zavržejo nFreie pad. Blatter" rekši, da se s tem pljuča kvarijo s slabim vzdiihom iu prahom, ki ga šolska mladost najvcč konec šolskih ur mora uživati. Telovadba v šolskik sobah ni nič kot vidczno bistvo (Scheinwesen). — Res je tako! — Nemško šolsko društvo na Dunaji kaže v pobotu (bilanci) za 1881. 1., da je imelo 44.797 gold. 43 kr. letnih doueskov, 2G.378 gold. 71 kr. daril in 2907 gold. 8G kr. obresti. Za podporo šolain se je pretcč. 1. izdalo 39.983 gold. 85 kr., od katerih se je dalo 4351 gold. 58 kr. za nakupovanje šolskih posestev na Kranjskem. — Stoletnico Frlderikovo Froebel-novo obhaja nemško učiteljstvo, kajti ta psiholog (dušeslovec) otroškega življenja porodil se je 21. aprila 1782. 1. Koliko bi take otroike odgojilnice koristile nam Slovencem, ko bi jib imeli po njegovem kopitu, ne moremo reči. — Na Angleškem Je umrl 20. preteč. m. najslavnejši natoroznanec tega stoletja, Charles Darwln. Njegova teorija o naravnem izboru plemen v boji za obstanek je našla mnogo privržencev ter hudo vpliva na vse družabne in državne razmere. Nemoralno je načelo Darwinove teorije, da le moč daje pravico in zato zavržljivo. Ponižati bi se moral človeški rod do živine, zavrcči bi moral vse vzore in ideale, pokopati vse upe, ako bi se poprijel Darwinovega uka. Mi smo prepričani, da božja iskra, iz katere se sveti pravica i ljubezen, nadvlada osorno načelo, katero stavi na prvo mesto surovo silo. (,,Edinostu.) — Osmi sploinl učlteljskl zbor bode letos 3., 4. in 5. avgusta t. 1. v Libercah (Reichenberg) na češkem. Odbor Dunajskih učiteljev vabi učitelje, da naj pošiljajo do 30. junija gradiva za obravnavo in tem primerne reke (Thesen); tudi naj se imenuje poročevalec. — G. nadučitelj A. Katschinka, V., Nikolsdorfer-Strasse, 18, Wien, vzprejema taka naznanila. — Solnčnl mrak v 17. dan maja t. 1. poznal se bo pri nas na solnčni svetlobi precej. Mesec se bode dotaknil solnca prvikrat ob 6. uri 47 minut in drugikrat ob 8. uri 33 minut zjutraj. V sredi mraka, t. j. ob 7. uri 40 min., bode 0.39 solnfinega premera ali 4.7 palcer pokritih. Mrak bode trajal tedaj 1 uro 46 min. Mesec se bode približeval solncn na spodnji desni strani in zadel vanj blizu tam, kjer stojf petka na naših urah, ako si namreč mislimo solnce kot sprednjo ploščo ure, kjer so številke zaznamovane in številko 12 kot sevenio piko na solnci, kjer se števanje prič_ja. (Po ^Zvon-u".)