NAČRTUJEMO KNJIŽNICO
Dr. Silva Novljan
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (silva.novljan @nuk. uni-lj.si)
Oddano: 16.01.2000 - Sprejeto: 03.04.2000
Pregledni znanstveni članek UDK 027.082:022
Izvleček
Članek prikazuje postopke načrtovanja knjižnice, ki mora uveljavljati svoje poslanstvo: zagotavljanje možnosti za svoboden dostop do informacij, izobraževanja, kulture za vsakogar v vsakem času. Cilj opisanega postopka je preverjanje uporabnosti in ustreznosti strokovnih priporočil za načrtovanje, ki naj bi podpirala racionalno organizacijo za maksimalni učinek. Postavlja se model za načrtovanje, ki naj bi omogočal ponovljivost in preverljivost postopkov na drugem vzorcu. Nastal je na osnovi opravljene analize stanja in po njej izbranega vzorca: krajevna samoupravna skupnost, ki po priporočilih standardov že lahko oblikuje knjižnico.
Ključne besede: načrtovanje, standardi, splošnoizobraževalne knjižnice
Review article U DC 027.082:022
Abstract
The article presents the procedures for planning a library, which must fulfil its mission: to enable free access to information, education and culture for everyone at any time. The aim of the described procedure is to test the usefulness and appropriateness of professional recommendations for planning, in order to support rational organisation for a maximal effect. A planning model is being set up which would enable the procedures to be repeated and verified on other local communities. It was developed on the basis of a performed analysis of a situation and a chosen case from that situation; a local self-governing community which already has, according to the recommendations of the standards, the necessary conditions to establish a library.
Key words: planning, standards, public libraries
NOVLJAN, Silva: We are planning a library. Knjižnica, Ljubljana, 44(2000)1-2, 35-56
1 Analiza stanja 1.1 Na pomoč, knjižnice ni
Pri nas je tak vzklik knjižničarjem, strokovnjakom za organizacijo knjižnice, kot posledica analize družbenih razmer pravzaprav redek. Ne zato, ker ne bil potreben, ampak zato, ker strokovnjaki drugih strok in služb v večini primerov še zmeraj ne sprejemajo knjižnice kot možen, potreben razvojni ali korekcijski element izboljšanja družbenih razmer. Tako preostane knjižničarjem, da pazijivo spremljajo družbene razmere, poročila, analize, usmeritve, cilje, jih razbirajo kot potrebe določenega okolja in časa, si določijo cilje, ki bodo opora tem potrebam, naloge, ki jih za to lahko ali mora opraviti knjižnica, in potem pozovejo/prepričajo skupnost, da ji s financiranjem programa knjižnice pomaga opraviti te naloge.
V časopisju razbiramo, da je Slovenija po ugotovitvah službe za makroekonomske analize in razvoj sredi razvojnih procesov, ki jo vodijo med gospodarsko, politično in socialno razviti svet. Slednji se nahaja v procesu postmodernizacije, za katero je značilna težnja po maksimalni kakovosti življenja, ki je opredeljena s posameznikovo svobodo in možnostjo izbire za njegovo samouresničitev in njegovo sodelovanje v družbenem življenju. Sredino, v kateri pa se nahajamo mi, med drugim zelo značilno opredeljuje stopnja vključenosti prebivalstva v formalno šolanje: po tem kazalcu smo med državami zahodne in vzhodne Evrope. Za prehod med države razvitega Zahoda bo potrebno še marsikaj izboljšati, Še zlasti pa možnosti izobraževanja po srednji šoli, kjer je enakost ogrožena, in učinkovitost izobraževanja. Nizka izobrazba je tesno povezana z brezposelnostjo, oba kazalca pa sta značilna za revščino, po kateri se naša država uvršča med evropsko povprečje. Naši prebivalci še zmeraj postavljajo na prvo mesto ekonomske vrednote. Materialne dobrine imajo prednost pred osebnim razvojem in svobodo, delo ostaja še zmeraj na najvišjem mestu med vrednotami. Beremo pa tudi opozorila, da povečanje ekonomske blaginje samo po sebi ne izboljša kakovosti življenja, če v razvojnem procesu niso opredeljeni cilji, komu in čemu je ta blaginja namenjena. Ce ima družba slabo definirane cilje, potem jih imajo lahko tudi njene javne službe, če pa so cilji javnih služb vseeno dobri, ustrezni njihovem poslanstvu, pa jih v taki družbi težje uveljavljajo.
Ugotovitvam in drugim poročilom o gospodarskih, socialnih, izobraževalnih in drugih značilnostih življenja sledijo tudi knjižničarji. Najprej pretehtajo učinkovitost svojega dosedanjega dela, kako so izkoristili svoje dane možnosti v prid potrebam okolja. Sledi analiziranje ustreznosti delovnih pogojev, ki so na voljo, da se (bolj) uspešno, aktivno vključijo v doseganje družbenih ciljev, a tudi v njihovo izboljševanje, saj tako kot pomagajo z lastnimi možnosti dosegati
družbene cilje, ki so vezani na sistem (osebnih in družbenih) vrednot, pomagajo s svojim delovanjem, z vsakomur dosegljivo informacijo, knjižničnim gradivom in storitvami tudi pri oblikovanju ciljev. Po ugotovitvah analize pripravijo knjižničarji predloge/programe svoje dejavnosti. Kjer knjižnice ni, jo načrtujejo. Ker je poslanstvo knjižnic splošno sprejeto (manifesti, zakoni ipd.), predlogom knjižničarjev, da je za izboljšanje kvalitete življenja v okolju potreben javni servis za splošno dostopnost informacij in njihovo svobodno uporabo, pravzaprav kar dom za ustvarjalnost, ker nudi možnosti in pomoč pri uresničevanju ciljev posameznika in skupnosti, nasprotuje malo ljudi. Hitro pa se zgodi, da predloge knjižničarjev za ustanovitev knjižnice, za izboljšanje knjižnic, potisnejo na stranski tir, ker so nižje uvrščene na lestvici hitrih in učinkovitih faktorjev za izboljšanje razmer okolja in svoj delež pri ustvarjanju bruto družbenega proizvoda na prebivalca težko izračunajo. Morda bi se morale dokopati tudi do tega argumenta v vztrajnem iskanju uspešnih poti pri uveljavljanju lastnih predlogov in lastnega dela.
Po podatkih Državne matične službe za knjižničarstvo sestavlja slovensko splošnoizobraževalno knjižnično mrežo 1998 leta 60 osrednjih knjižnic, upravnih enot, ki imajo 239 dislociranih enot: 230 krajevnih knjižnic in 9 bibliobusov. Bibliobusi imajo 519 postajališč v različnih krajih, knjižnice pa dopolnjujejo mrežo še s premičnimi zbirkami v 76 krajih. Skupaj 894 izposojevalnih mest (različne kakovosti) pa po podatkih osrednjih knjižnic ne zagotavlja uresničevanja že omenjenih pravic prebivalcev. Osrednje knjižnice poročajo, da je na njihovih območjih še 43 krajev z več kot 1.500 prebivalci brez krajevne knjižnice, ki naj bi jo po priporočilih knjižničarskih standardov imeli, in 869 krajev z manj kot 1.500 prebivalci, kjer bi bilo potrebno organizirati kraju primerno knjižnično dejavnost, skupaj torej 912 krajev. 31 osrednjih knjižnic namerava bele lise pokriti z bibliobusi, ki bodo obiskovali 555 postajališč. Če si za oceno količine potrebnih novih bibliobusov izberemo primerjavo obremenitve sedanjih bibliobusov, potem bo moralo v prihodnjih letih po Sloveniji voziti še najmanj 9 dodatnih bibliobusov. Poleg teh pa bodo morale osrednje knjižnice načrtovati tudi nove krajevne knjižnice in poskrbeti, da bodo lokalne skupnosti načrte tudi realizirale. To pomeni da bo morale v večini primerov lokalno populacijo prepričati, da je sama odgovoren lastnik lokalne tradicije in lastne prihodnosti, ki jo lahko uspešno uresničuje s knjižnico. Sodobno urejena in delujoča knjižnica postane lahko tudi eden izmed bistvenih razlogov, da prebivalci ne bodo menjali okolja bivanja, zato da bi si izboljšali kvaliteto življenja. Brez spektakularnosti in zaslužkarstva združuje ljudi, jim izboljšuje pogoje bivanja, ko na lokalni ravni omogoča približevanje nasprotij, globalnost z delovanjem znotraj in zunaj zidov.
1.2 Na pomoč, knjižnica je premajhna
Kaj rado se zgodi, da že nekaj let po svečani otvoritvi novih prostorov knjižnice knjižničarje zajame preplah, hodijo od lokalnih do državnih oblasti ter s pomočjo svetovalnih služb dokazujejo, da je knjižnica potrebna prenove, več prostora. Pri tem pav večini primerov navajajo podobne razloge kot jih srečamo v priročnikih o načrtovanju prostora knjižnice, le da pri nas bolj pogosto kot knjižnični delavci v razvitih knjižničnih sistemih. Poseg v prostor knjižnice zahtevajo, ker:
-	je izgubila prepoznavno podobo,
-	je prvo mesto zasedlo knjižnično gradivo namesto ljudje, se knjižnično gradivo uničuje,
je ureditev knjižničnega gradiva nepregledna,
-	knjižničarji ne morejo vzdrževati reda,
-	ni prostora za komunikacijsko opremo, računalnike in reprodukcijsko opremo,
-	knjižničarji nabavljajo le gradivo, ki se (z gotovostjo) izposoja na dom,
-	knjižničarji ne morejo pripraviti prireditev,
-	bralci nočejo izbirati gradiva z natrpanih polic in iz papirnatih zabojev, čakalni čas pri izposoji gradiva se povečuje,
-	je prostor odbijajoč, tudi zanemarjen, zaduŠljiv,
-	se članstvo ne povečuje, celo pada,
-	se knjižničarji ukvarjajo pretežno s preurejanjem prostora in vzdrževanjem reda,
-	uporabnikova pravica do zasebnosti ni upoštevana,
-	so knjige v knjižnici prepogosto izgubljene,
-	knjižničarji ne morejo izobraževati uporabnikov,
-	je pri izposoji na dom poudarjena kvantiteta namesto kvaliteta,
-	je potrebno tudi osnovne informacije naroČiti v sosednji knjižnici,
-	težko sodeluje v medknjižnični izposoji,
-	težko sodeluje z drugimi knjižnicami,
-	se uporabniki pritožujejo,
-	obremenjene police ogrožajo varnost ljudi,
-	je menjavanje kadra prepogosto,
-	govore, da imamo zastarelo, neprivlačno podobo, ko moramo zaradi pomanjkanja denarja in slabe infrastrukture ravnati kot da bivamo v 19. stoletju, naš občan pa krepko občuti zahteve 21. stoletja!
Živahno prizadevanje za posodobitev delovanja knjižnic, ki je ta čas prisotno tudi v Sloveniji, marsikje ovira prostor, ki ga ni ali pa ga je potrebno prenoviti in povečati. V večini primerov uporabniki niso v pomoč knjižnici, ko se poteguje za sredstva, da bi izboljšala prostorske razmere. Navajeni so podobe lastne knjižnice in sprejemajo brez večjega negodovanja, kar jim knjižnica nudi. Boljše navadno ne poznajo, zmeraj tudi ne vedo, kaj več bi jim lahko nudila. Medtem ko še z razumevanjem vzrokov sprejemajo slabšo ponudbo in izboljševanje lete prepuščajo stroki in politiki, pa so zmeraj bolj zahtevni pri poslovanju. Zavedajoč se, da je knjižnica javna ustanova, ki jo sofinancirajo, so postali bolj kot kdaj koli prej občutljivi za obnašanje knjižničnega kadra, od katerega pričakujejo prijaznost, profesionalnost, vzdrževanje reda. Slednje zanje pomeni predvsem, da je knjiga, ki je v katalogu označena kot prosta za izposojo, tudi resnično dosegljiva. Ni jim zmeraj lahko pojasniti, da so vsa ta njihova pričakovanja bolj ali manj posredno povezana s prostorom in da premajhen, nefunkcionalen prostor ovira tudi uporabo obstoječega knjižničnega gradiva ter posodabljanje le-tega in storitev.
Knjižnice s težavo in prepočasi sledijo spremembam v družbi, kijih med drugim opredeljuje količina informacij in kompleksnost sveta, kjer je potrebno vzdrževati red, ter novo delo in drugačen način dela. To lahko razberemo tudi iz poročil o kadrovskem stanju v knjižnicah. Naj omenimo eno značilnost kadrovske politike v naših knjižnicah, ki morda (poleg razlik v obravnavanju termina strokovni delavec) vpliva tudi na visok odstotek strokovnih delavcev, zaposlenih v naših knjižnicah po podatkih LIBECON 2000, Ta prikazuje, po podatkih za leto 1997, Slovenijo med državami srednje in vzhodne Evrope, ki imajo med kadrom 67% strokovnih delavcev, medtem ko jih imajo članice EU 34%, EFTA38%, povprečje vseh pa je 42%. Organizacija in delo knjižnic sta pri nas Še precej tradicionalna, o čemer priča tudi profiliranost dela. Strokovni knjižničarski delavec mora pogosto, tudi zato, ker je le-teh premalo, opravljati vsa dela, od del vodenja in upravljanja knjižnice do tehničnih del in samega strokovnega knjižničarskega dela. V sistemu imamo tudi nizko stopnjo centralizacije določenega dela, ponavlja se opravljanje enakih strokovnih knjižničarskih opravil, npr. nabava, obdelava ipd. Za naše knjižnice je značilna tudi nizka stopnja tehnične opremljenosti in nesodobno vodenje knjižnic. V razvitih knjižnicah zahodne Evrope narašča prav kader, ki zna uporabljati, servisirati, predstavljati rabo tehnologije in uveljavljati knjižnico s sodobnimi prijemi v okolju. Malo delavcev, nizka stopnja profiliranosti dela in slaba tehnična opremljenostv premajhnem prostoru imajo svoj vpliv na sodobnost in kvaliteto dela.
Če to ne velja za vsa naša izposojevališča, velja za večino. Državna matična služba za knjižničarstvo je za leto 1998 zbirala podatke po Unescovem vprašalniku, da bi preverila razvitost izposojevališč določene velikosti.
Tabela 1: Povprečja elementov knjižnične dejavnosti po velikosti izposojevališč (1998)
Vrsta podatka	Izposojevališča				
	Do 5000 enot	Od 5,000 do 10.000 enot	Od 10.000 do 20.000 enot	Nad 20.000 enot	Skupaj .
Izposojevališča	113	53	56	77	299
Knjižnična zbirka	2.432	7.579	13.657	69.088	22.612
Prirast knjižničnega gradiva	133	560	921	3.937	1.336
Naročeni naslovi periodike	2	8	38	150	48
Obiskovalci knjižnice	919	3.236	10.548	65,008	19,638
Obiskovalci prireditev	90	140	788	4,118	1,267
Prireditve	3	10	32	104	36
Tedenska odprtost (ure)	3	9	21	55	21
Račun, mesta za uporabnike	0,03	0,32	0,57	2,90	0,91
Izposoja	2.276	8.661	30.500	171.117	52.175
Zaposleni	0,109	0,501	1,092	8,674	2,590
Honorarni delavci	0,260	0,400	0,670	1,500	0,680
Večina naših izposojevališč ne ustreza niti pogojem obstoječih standardnih določil za organizacijo in delovanje splošnoizobraževalnih knjižnic, in to kljub temu, da se vsa leta po vojni posveča knjižnicam, ustanavljanju novih knjižnic, posodabljanju obstoječih, veliko pozornosti. Prav gotovo bi je rabile manj, če bi bili njihovi pogoji že od začetka ustanovitve primerno razviti. Knjižnice so se (pre)pogosto selile, redke od njih pa so s selitvijo in s povečanjem ter preureditvijo prostora dosegle tudi po standardu določene prostorske zmogljivosti. Sprejele so, kar jim je bilo dano po načelu: bolje nekaj kot nič, ker niso mogle prepričati ustanoviteljev, da so po standardu izračunane prostorske površine normalne strokovne zahteve (včasih so bile še same začudene) in začele takoj ob vselitvi razmišljati o ponovnem posegu v prostor. Na postopno reševanje prostorske problematike pa so pristajale tudi zaradi postopnega razvijanja ostalih pogojev dela. Skoraj vseh 113 najmanjših izposojevališč ne moremo opredeliti s pojmom knjižnica, saj podatki iz tabele 1 kažejo, da ne izpolnjujejo pogojev za to. Tudi 53 izposojevališč v drugi rubriki posluje slabo zaradi slabih pogojev dela, na kar opozarjajo podatki o izposoji oziroma obratu knjižnične zbirke. Na to tudi kadrovska zasedba in dostopnost računalnikov. Slednja pa je pravzaprav značilno nizka za vsa izposojevališča. Če bi ugotavljali uspešnost knjižnic z doseganjem standardnega določila o številu včlanjenih prebivalcev in po obratu knjižnične zbirke, potem bi z veliko verjetnostjo med uspešne uvrstili le osrednje knjižnice, na pa tudi njihove enote.
Knjižnice so imele 1998. leta 52.352 m2 prostora, ne vselej primerno in funkcionalno urejenega. V povprečju vsako od 290 (brez devetih bibliobusov) izposojevališč meri 180 m2. Od tega pripada večina prostora 60-tim osrednjim knjižnicam (v povprečju meri vsaka 582 m2), preostanek pa si razdelijo njihove enote, vsaka v povprečju 73 m2. Najmanjša krajevna knjižnica pa mora imeti po standardu najmanj 100 m2 oziroma 150 m2 po novem predlogu standarda! V osmih letih so knjižnice prostor povečale za 7,251 m2 (indeks 116, indeks Članstva je 148, izposoje knjižničnega gradiva pa 197). Knjižnice same ocenjujejo, da potrebujejo za popolno funkcioniranje mreže izposojevališč na svojem območju okoli 112.000 m2. Po novem predlogu slovenskega standarda br samo za 400 manjkajočih knjižničarskih delavcev rabile v povprečju 2.400 m2. Za primer drobnjakarskega poseganja v prostor navajamo podatek za leto, ko je 14 knjižnic praznovalo otvoritev preurejenih prostorov. Skupaj so pridobile 2.087 m2, v povprečju 149 m2 vsaka. To bi bilo Še sprejemljivo za najmanjša izposojevališČa, vendar moramo dodati, da je eni izmed njih uspelo pridobiti 1,020 m2 in se je tako povprečje za ostale zmanjšalo na 82 m2.
Koliko izgubljenega časa, energije, porabljenega denarja so povzročili postopni, nepopolni posegi v izboljševanje prostora, ni bilo izračunano. Reševala so se krizna stanja, v večini primerov pa se je ravnalo predvsem v skladu s finančnimi možnostmi okolja in z razumevanjem poslanstva knjižnic. Prostor najpogosteje ni uresničeval zahtev knjižničarjev. Se zmeraj se dogaja, da je knjižničar pri načrtovanju knjižnic potisnjen na rob, pa tudi to, da ne pripravi natančno opredeljenega programa, ker nima časa, znanja, volje, ker nima strokovne svetovalne pomoči. Zato srečamo v mreži slabo urejene knjižnice, ker jim je ustanovitelj sam določil lokacijo, izbral arhitekta, mizarja (ki je pogosto tudi načrtovalec notranje ureditve prostora in opreme). V sedanjem času se zgodi tudi to, da skušajo prostorsko stisko knjižnic v novih samoupravnih skupnostih reševati z združevanjem splošne knjižnice s šolsko, srečamo pa tudi primer, ko se splošna knjižnica spremi v županov urad, klub za amaterske dejavnosti pa je kar v nekaj primerih. Take knjižnice so drage glede na učinek in niso, kakršne bi morale biti po standardu, ki pa upošteva potrebe naše družbe in posameznika v njej.
2 Načrt razvoja knjižnične dejavnosti
Naravno je, da tem ugotovitvam analiziranega stanja (ugotovljene družbene potrebe, možnosti knjižnic) sledi drugi korak načrtovanja: izdelava programa. Poskušali bomo pripraviti program za prostorsko ureditev knjižnic, in sicer na primeru knjižnice v manjši samoupravni lokalni skupnosti, ki bi bil zgled za oblikovanje knjižnice kot osnovne celice sistema družbenega informiranja in splošne
dostopnosti kulturnih dobrin. Osnovne zato, ker je tudi pri nas nastopil čas, da v knjižnični mreži uveljavimo obrnjeno piramido organizacije (kakršno poznamo v domoznanski dejavnosti), kjer bodo na vrhu in najgosteje posejane strokovno primerno razvite krajevne knjižnice. Te krepijo lokalne skupnosti in bogatijo razvoj večjih mestnih osrednjih knjižnic. Pri oblikovanju programa bomo izhajali iz:
-	potreb domačega okolja,
-	predloga posodobljenih nacionalnih standardov za splošnoizobraževalne knjižnice,
-	rezultatov proučevanja knjižnične statistike,
-	uporabnikove pričakovane ravni delovanja knjižnice (izposoja gradiva, vračanje gradiva, listanje po knjižničnem gradivu, iskanje odgovora na vprašanje, pomoč knjižničarja, branje časnikov in časopisov, uporaba neknjižnega gradiva, preslikovanje, udeležba na prireditvah, uporaba računalniške opreme).
Za vzorec načrtovanja bomo uporabili navidezno tipično novo ustanovljeno občino, imenovali jo bomo Idila (Ideja-Delo-Individuum-Lepota-Aliruizem), ki po številu prebivalcev in organiziranosti opravičuje ustanovitev krajevne knjižnice, imenovali jo bomo Ideal (Informacija-Demokracija-Etika-Aktivnost-Ljubezen), kot enote bližnje samostojne osrednje splošnoizobraževalne knjižnice, ki je v sosednji občini. Zanjo bomo predvideli vse osnovne pogoje, ki bodo v pomoč pri delu z uporabniki: strokovno organizirano knjižnično zbirko, urejenost knjižničnega prostora, tehnično opremo, sekundarne in terciarne knjižnične informacijske vire, propagando in informacijsko gradivo, izobraževalno gradivo in kader.
3 Program razvoja knjižnične dejavnosti v lokalni skupnosti
3.1 Podoba lokalne skupnosti in njene razvojne značilnosti
V letu 1998 se je lokalna skupnost z večinsko odločitvijo prebivalstva po petdesetih letih ločila od sosednje občine in se tako odločila nadaljevati tradicijo samostojnega upravljanja, ki je zaznamovana z ustanovitvijo prve občine pred 150-timi leti. Kraj se počasi razvija.
3.1.1 Poselitev: Na 48 km2 prostora, ki ga opredeljujeta gozd (50%) in obdelovalna zemlja (50 %), živi v tridesetih naseljih 2.690 prebivalcev, 600 (22%) mladih do
15. leta starosti in 2.090 (78%) odraslih prebivalcev. Najmanjše naselje šteje 28, največje pa 960 prebivalcev in je hkrati središče občine, od katerega je najbolj oddaljen kraj 8 km stran. Število prebivalcev se počasi povečuje, in sicer predvsem v središču občine. Večina prebivalstva živi v individualnih hišah, le v občinskem središču je 15 stanovanj v dveh blokih.
3.1.2	Struktura prebivalcev. V občini je 10% predšolskih otrok, šolajoče se mladine je 19% (od tega 61% osnovnošolcev, 33% srednješolcev in 6% študentov). Delež aktivnega prebivalstva obsega 53% populacije (od tega je 38% delavcev s končano osnovno šolo, 40% delavcev s končano srednjo šolo, 4% delavcev z višjo in visoko šolo, kmetov je 12%, gospodinje pa zajemajo 6% zaposlenega prebivalstva). Med vsemi prebivalci je 18% upokojencev. Prebivalstvo živi v 780 gospodinjstvih. Eno gospodinjstvo združuje v povprečju 3,4 člane.
3.1.3	Gospodarstvo: Kmetijska dejavnost zajema 20% gospodarstva, industrija 65%, 15% obrtna dejavnost. Večina delavcev je zaposlena zunaj občine.
3.1.4	Komunikacijska infrastruktura: Pošta (od 1890), digitalna telefonska centrala, telefon imajo vse vasi, skupaj je 576 telefonskih naročnikov; železnica (od 1894), avtobusna povezava s sosednjima občinama (od leta 1974). Kraje v občini povezujejo asfaltirane ceste, v bližini je avtocesta. Vsa naselja imajo elektriko (javna razsvetljava središča od letal996), vsa naselja, razen Štirih, imajo tudi vodovod.
3.1.5	Šolstvo: Vrtec in osnovna šola (od 1858).
3.1.6	Kultura in družbeno življenje: Kulturni dom od leta 1919, sedanji zgrajen 1953, dvorana s 168 sedeži.
-	Kulturno umetniško društvo, gasilska društva, lovsko društvo, rdeči križ, turistično društvo, društvo kmečkih žena.
-	Prireditve: predstave domačih in gostujočih društev, športne, rekreacijske in turistične prireditve, družabna srečanja, izobraževalne prireditve.
-	Knjižnična dejavnost: Šola ima šolsko knjižnico. Bibliobus bližnje pokrajinske knjižnice obiskuje vsakih Štirinajst dni tri večje kraje v občini.
3.1.7	Občinsko središče: sedež županstva, mizarsko podjetje, obrat tekstilne industrije, trgovini, nekaj obrtnih delavnic, ambulanta, banka, gostilne, osnovna šola, vrtec, kulturni dom, župnijska cerkev.
3.1.8	Razvojne značilnosti: Odločitev občanov za ustanovitev lastne občine je hkrati večinska odločitev za izboljšanje kvalitete življenja s kvalitetnim izkoriščanjem, obnavljanjem ter vzdrževanjem in razvijanjem danih naravnih možnosti (človeka in okolja). Zato bo potrebno več sredstev vlagati v skupno dobro, tja, kjer se bo vložek vračal (javne službe: informacija, kultura,
izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, nevladne organizacije, urbanistična ureditev okolja, komunikacijske povezave). Potrebno bo dvigniti izobrazbeno raven, (informacijsko) pismenost, povečati zaposlitvene možnosti, poskrbeti za možnost prodaje izdelkov, pridelkov in storitev.
Naravne danosti okolja spodbujajo razvoj ekološkega kmetijstva, turizma za aktivno preživljanje prostega časa (lov, ribolov, pohodništvo, nabiranje gozdnih sadežev, kmečki turizem), priseljevanje mestnega prebivalstva iz bližnjega, 10 km oddaljenega pokrajinskega središča, pri čemer se prebivalstvo v središču lahko povzpne na okoli 1.500 prebivalcev (kar pomeni povečanje gospodinjstev za približno 150 in gradnjo individualnih hiš), povečalo se bo število vikendov z ohišnico, število obrtnih dejavnosti in v prihodnosti morda tudi gradnja nakupovalnih centrov, domov za starejše občane, ustanavljanje izobraževalnih centrov za učenje na daljavo in podobnih ustanov. Z razvojem tehnologije se odpirajo možnosti povezovanja izobraževalnih in kulturnih področij, kjer se s selekcijo lahko primerno predstavi tudi ponudba velikih mest, predstavlja in uporablja globalno znanje. Za izboljšanje znanja, kulture in pismenosti oziroma kvalitete življenja je v tem okolju potreben javni servis kot možnost in pomoč pri uresničevanju ciljev posameznika in skupnosti, to je splošnoizobraževalna knjižnica - dom za ustvarjalnost.
Naša lokalna skupnost po navedenih podatkih potrebuje stalno izposoje val išče, krajevno knjižnico (enoto osrednje, 10 km oddaljene pokrajinske knjižnice) v občinskem središču, saj bibliobus ne zmore zadovoljiti njenih obstoječih in razvojnih potreb. V letu 1997 so knjižničarji izposodili 747 obiskovalcem (587 mladim in 160 odraslim) 2.969 knjig (2,263 knjig mladim in 706 knjig odraslim obiskovalcem), kar predstavlja v povprečju 1,1 knjigo na prebivalca (slovensko povprečje je bilo 7,2 enoti). Pred leti ustanovljena krajevna knjižnica, enota pokrajinske knjižnice je tako rekoč zamrla zaradi premajhnega prostora in neprofesionalnega delovanja.
3.2 Vzrok za načrtovanje knjižnice: vpliv knjižnice na razvoj lokalne skupnosti
Knjižnica naj bi s svojim vplivom:
-	okrepila gospodarstvo (kmetijstvo, drobno gospodarstvo, storitvene dejavnosti, turizem, rekreacijske dejavnosti),
-	povečala kvaliteto življenja posameznika in skupnosti,
-	okrepila pripadnost lokalni skupnosti,
-	povezovala različne stile življenja,
-	zmanjšala izseljevanje (beg mladih),
-	povečala število gospodinjstev (priseljevanje),
-	zmanjšala socialne razlike,
-	okrepila kulturno življenje,
-	dvignila izobrazbeno strukturo,
-	razvijala pismenost.
Poslanstvo/namen knjižnice:
-	Povzdigniti podeželje iz periferije kot problematične cone v kulturno, izobraževalno in informacijsko kvalitetno bivalno okolje,
-	Razvoj globalne vasi: povezovanje mesta z vasjo, s poudarkom, da prihodnost mest leži v vaseh.
-	Omogočiti demokratično dostopnost informacij in knjižničnega gradiva s približevanjem različnosti pod isto streho.
-	Doseči renesanso življenja majhne občinske skupnosti.
-	Predstaviti moč in ugled domačega okolja za domačine in turiste, tudi z ohranjanjem značilnosti ustvarjanja in spreminjanja okolja skozi čas.
-	Predstavljati sorodne ustanove in povezovati dejavnosti.
-	Povezovati občinski sistem z informacijskimi, izobraževalnimi in kulturnimi sistemi zunaj občine, podeželske ustanove 2 mestnimi.
-	Omogočiti udobno, varno, aktivno in uspešno življenje vsakomur v skladu z njegovimi potrebami, sposobnostmi in zmožnostmi,
3.3 Cilji knjižnice: knjižnica kot demokratično središče lokalne skupnosti
Strateški cilji
3,3.1 Maksimalna učinkovitost: izkoristiti lastno knjižnično zbirko in informacije s pregledno in vabljivo ureditvijo knjižničnega gradiva v prostoru in informacij na spletni strani knjižnice ter z ustrezno tehnično opremo in znanje velikih knjižničnih sistemov in dostopnost v njih obdelanih in shranjenih informacij za doseganje kvalitetnih storitev (hitro, poceni, z malo psihičnega napora in energije omogočiti dostop do identificirane informacije) na naslednjih področjih opredelitve krajevne knjižnice:
3.3.1.1 Informacijsko središče za podatkovno, bibliografsko, usmerjevalno, tematsko informiranje (zbirka aktualnega drobnega tiska, brošur, fotokopij, člankov, dnevnikov, posameznih (številk) revij, zemljevidov ter bibliografij, katalogov, adresarjev, imenikov, enciklopedij, leksikonov, vodičev in elektronsko organiziranih informacij na spletni strani knjižnice):
-	Splošne informacije o lokalni skupnosti in za lokalno skupnost (aktualna domoznanska zbirka: kraji in ljudje-včeraj, danes, lokalna uprava, komunikacije, promet, podjetja, storitvene dejavnosti, javne ustanove, svetovalne službe, društva, šport, prehrana, prireditve, dežurstva, obvestila občanov ipd.).
-	Splošne javne informacije (človekove pravice, varstvo pravic, varstvo potrošnikov, socialne službe, pravne službe, podporne ustanove, zdravstvo, zavarovanje ipd.).
-	Specialne informacije (šole, delo in zaposlitev, nezaposleni, študij, poklici, izbira poklica, pravice iz dela, izobraževanje ob delu, učenje na daljavo, poslovne informacije, posebna pomoč za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami, zdravje, okolje).
3.3.1.2	Kulturno in sprostitveno središče (revije, knjige, videokasete, zgoščenke ipd. s področja umetnosti in njenega razumevanja, doživljanja ter ustvarjanja): razstave, predstavitev avtorjev z različnih področij ustvarjanja in njihovih del, tematski pogovori, okrogle mize, poustvarjalne prireditve, recitali, dramatizacije, bralni večeri, poslušanje glasbe, video produkcije in podobno.
3.3.1.3	Izobraževalno središče (popularne strokovne revije, slovarji, jezikovni tečaji, popularna strokovna literatura, učbeniki, študijska literatura, strokovna literatura za poklicno izobraževanje, priročniki za učenje in opismenjevanje, biografije, strokovni priročniki in sekundarna literatura za vsa strokovna področja ipd.): osebnostno in poklicno izobraževanje, samoizobraževanje in izobraževanje ciljnih skupin v povezavi z izobraževalnimi ustanovami, ki so lahko tudi od drugje, učenje na daljavo.
3.3.1.4	Komunikacijsko središče: poleg kulturnih prireditev tudi sestanki interesnih skupin, okrogle mize, razgovori, tribune, svetovalni razgovori o aktualnih temah z vseh področij življenja, sprostitev, knjižnične informacije in nasveti, rezervacije, podaljšanje izposoje po telefonu, internetu, faksu, elekronska poŠta, elektronske diskusijske skupine, prodaja izločenih knjig.
3.3.1.5	Socialno središče (priročniki, svetovalna literatura za področja pismenost, delo in poklici, šolanje, štipendiranje, dopolnilno izobraževanje, iskanje zaposlitve, pripravništvo, delovne pravice, socialne ustanove, nevladne organizacije): brezplačno poizvedovanje na internetu na temo delo in poklic, socialna pomoč, brezplačna uporaba računalnika za pisanje prošenj: Word, Excel, Powerpoint, mikročitalec, pomoč knjižničarja, občasno svetovanje zunanjega strokovnjaka.
Operativni cilji
3.3.2	Oblikovati fizični prostor knjižnice kot dom, ki ga opredeljujeta varnost in udobje, in skrbeti za to, da v ureditvi sledi razvoju človekovih potreb.
3.3.3	V petih letih delovanja doseči povprečje uporabe splošnoizobraževalnih knjižnic v Sloveniji, izračunano za leto 1998, kar pomeni 11-kratno povečanje obiska bibliobusa in 7,6-kratno povečanje izposoje:
3.3.3.1	23% članov knjižnice: 674 prebivalcev (med njimi je 40% mladih do 15. leta starosti ali 270 mladih prebivalcev, 404 pa so odrasli člani),
3.3.3.2	14 kraten obisk dana v letu: 9009 obiskovalcev knjižnice v letu (7,000 v knjižnici, 2.009 v bibliobusu),
3.3.3.3	34 enot letne izposoje knjižničnega gradiva na člana: 22.916 izposojenih enot v letu (v knjižnici 18,550 enot, kar predstavlja 3,5 kraten obrat knjižnične zbirke, nad 4000 enot pa v bibliobusu),
3.3.3.4	3,5 enot knjižničnega gradiva na enega prebivalca: 9.500 enot knjižničnega gradiva, od tega: 5.300 enot v krajevni knjižnici v zbirki, ki je oblikovana v skladu z namenom in cilji te knjižnice in nad 4.000 enot pa v bibliobusu,
3.3.4	Dolgoročen cilj je vključitev vsaj vseh gospodinjstev (780 sedanjih in 150 načrtovanih, približno 30% prebivalcev) med članstvo knjižnice; s povečanjem delovnih pogojev za 30% pa 40% prebivalcev med članstvo (okoli 1.300 prebivalcev), ki bodo z uporabo knjižničnega gradiva in informacij omogočili 5 kraten obrat knjižnične zbirke. To pomeni, da moramo že sedaj izbrati tako lokacijo knjižnice, ki dopušča povečanje prostora za 50 m1.
3.4 Naloge knjižnice
3.4.1 Naloge, ki jih bo opravljala knjižnica sama in v sodelovanju z drugimi knjižnicami:
-	Ugotavljanje potreb po knjižničnem gradivu in informacijah.
-	Sodelovanje in povezovanje z vsemi dejavniki lokalne skupnosti.
-	Pridobivanje, urejanje, predstavljanje in posredovanje informacij.
-	Sodelovanje pri nabavi knjižničnega gradiva in urejanje le-tega v knjižnični zbirki.
-	Predstavljanje knjižnice in knjižničnega gradiva.
-	Motivacija prebivalcev za uporabo knjižnice in njenega gradiva.
-	Organizacija kulturnih in izobraževalnih prireditev za mladino in odrasle.
-	Izposoja knjižničnega gradiva na dom.
-	Izposoja knjižničnega gradiva v knjižnici.
-	Svetovanje in pomoč pri izboru in uporabi knjižničnega gradiva in informacij.
-	Izobraževanje za uporabo knjižnic, njihovega gradiva in informacij.
-	Merjenje uspešnosti in učinkovitosti delovanja knjižnice, priprava poročil in programov.
-	Sodelovanje s knjižnicami v knjižničnem informacijskem sistemu, tudi s šolsko v lokalni skupnosti, in z drugimi informacijskimi sistemi,
3,4.2 Naloge, ki jih bo za krajevno knjižnico opravljala pokrajinska knjižnica: Nabavo (predvsem tehnično) in obdelavo knjižničnega gradiva,
-	Vzdrževanje katalogov in drugih knjižničnih informacijskih virov, tudi domaČe stani.
-	Obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva.
Strokovno svetovalno dejavnost za razvoj knjižnic in spremljanje razvoja knjižnic.
-	Upravljanje in strokovno vodenje knjižnice.
-	Poizvedbe po specialnih informacijah.
-	Izdelava in razširjanje tematskih informacij.
-	Spremljanje in uvajanje novosti v dejavnost knjižnice.
-	Medknjižnična izposoja.
-	Dopolnilno izobraževanje kadra.
-	Občasno dopolnjevanje knjižnične zbirke z menjavanjem gradiva.
-	Izbor in izposoja gradiva za posebne skupine prebivalcev in za posebne potrebe.
-	Opravljanje knjižnične dejavnosti v manjših krajih in zaselkih z bib lio busom.
-	Vzdrževanje računalniške in komunikacijske tehnologije.
3.4. 3 Naloge, ki jih bodo opravljale zunanje službe oziroma strokovnjaki
-	Občasno svetovanje na področju izobraževanja, izobraževanje na določenih področjih, svetovanje na področju socialnega varstva, zdravstva, zavarovanja, človekovih pravic in podobno,
-	Sodelovanje z upravnimi službami, vrtcem, šoio, šolsko knjižnico, javnimi in zasebnimi službami, društvi pri oblikovanju in izvajanju programa knjižnice.
3.5 Ciljne skupine
V začetku bo knjižnica nagovarjala vse prebivalce za brezplačen obisk in uporabo knjižnice, zato bosta ciljni skupini pri oblikovanju, ureditvi in predstavitvi knjižnične zbirke klasični: otroci in odrasli. Postopoma, z rastjo Članstva in s pridobivanjem članstva, pa se bodo v teh skupinah oblikovale cilje skupine za prireditve, ob katerih se bo pripravljal tudi poseben izbor knjižničnega gradiva in informacij ter storitev, ki bodo po potrebi 1 a liko enkratne, ponovljive ali celo stalne.
3.5.1	Otroci: Zbirka knjižničnega gradiva za otroke bo sestavljena iz vseh vrst knjižnega in neknjižnega gradiva različnih vsebin z leposlovnega in poučnega področja in s poudarkom na kvaliteti. Pozornost bo posvečena cicibanski starosti in vzgojiteljem kot posrednikom med knjižnico, bralnimi viri in otrokom. Na prireditve (ure pravljic, igralne ure ipd.) bodo vabljeni otroci osebno najmanj enkrat mesečno, pri čemer bo staršem ponujen vzporedni program (prebiranje časopisja, priročniške literature, gradivo o vzgoji, razvoju in varstvu otrok, pogovori o vzgojni in izobraževalni problematiki s strokovnjaki, klub staršev ipd.), lahko pa se bodo vključili v aktivnost skupaj z otroki (branje pravljic, pripovedovanje zgodb, izražanje doživetij o prebranem z besedo, gibom, sliko, modeliranjem ipd.). Za ostale starostne skupine otrok bodo prireditve prav tako redne in najmanj enkrat na mesec.
Ciljna skupina med mladimi bodo lahko otroci z bralnimi težavami (reševanje problematike skupaj s šolo), izrazitejša pozornost pa se bo namenjala otrokom na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Za to starostno stopnjo se bo med sodelavce prireditev vključevala pokrajinska knjižnica, občasno pa tudi starejši mladostniki.
3.5.2	Pridobivanje odraslih uporabnikov knjižnice in njenega gradiva bo potekalo z osebnim nagovorom in s prireditvami, ki bodo predstavljale ustvarjalnost domačinov (ročne spretnosti, duhovno ustvarjanje, dosežki na strokovnem in znanstvenem področju, predstavljanje domoznanskega gradiva, posameznikov povezanih s krajem ipd.), jo povezovale s širšim okoljem in drugimi ustvarjalnimi rezultati. Na drugi strani pa bodo prireditve namenjene spoznavanju najboljših ustvarjalnih tujih dosežkov. Posebna pozornost bo posvečena mladostnikom in njihovim interesom. Prireditve izobraževalne vsebine bodo sledile potrebam okolja in ciljem razvoj a lokalne skupnosti. Kulturna, izobraževalna in sprostitvena funkcija prireditev se bo tako povezovala s cilji povečanja Članstva, uporabe knjižnice, njenega gradiva in storitev. V program dejavnosti bo vključena tudi pokrajinska knjižnica (npr. organizirani redni mesečni obiski čitalnice, potujoče razstave ipd.) in nevladne organizacije, ki lahko prispevajo k razvijanju branja in uporabe knjižnic.
3.6 Pogoji za delovanje knjižnice
Pogoji za doseganje ciljev knjižnice so načrtovani v skladu s planiranim gospodarskim in demografskim razvojem lokalne skupnosti in ob upoštevanju standardov za organizacijo in delovanje knjižnic. Tako bomo krajevno knjižnico načrtovali kot enoto osrednje knjižnice, ki je v 10 km oddaljeni sosednji občini, in hkrati kot krajevno knjižnico občinskega središča, ki se bo v prihodnjih letih povečalo za okoli 500 prebivalcev. Število prebivalcev za načrtovanje knjižnične zbirke in dejavnosti v občinskem središču bo 1.500. Poleg planiranega povečanja števila prebivalcev pa bomo upoštevali tudi funkcijo krajevne knjižnice kot občinskega središča, kar pomeni povečanje uporabnikov knjižnice iz naselij, ki jih povezuje občina, in temu primerno prilagodili posamezne pogoje. Predvidevamo pa tudi povečan obisk v pokrajinski knjižnici, kamor bodo z isto izkaznico prihajali tudi uporabniki knjižnice Ideal.
Vzporedno s krajevno knjižnico pa bo še naprej deloval bibliobus, ki bo imel postanke v odroČnejših krajih, ki so več kot Štiri kilometre oddaljeni od središča ali pa z njim slabo komunikacijsko povezani, po potrebi pa bo dopolnjeval tudi knjižnično zbirko krajevne knjižnice z izborom gradiva iz osrednje pokrajinske knjižnice. Pogoji delovanja so vezani na strokovno povezavo krajevne knjižnice z osrednjo pokrajinsko knjižnico, posledica te povezave pa na svoboden dostop in pretok informacij in knjižničnega gradiva med knjižnicama. To pomeni, da je član krajevne knjižnice hkrati član bibliobusa in osrednje knjižnice ter uporabnik njihovega gradiva, informacij in storitev in so zanj osnovne storitve knjižnične dejavnosti v tem sistemu brezplačne.
Po standardnih določilih so za delovanje knjižnice potrebni naslednji pogoji:
3.6.1	Komunikacijsko omrežje, ki povezuje krajevno knjižnico s pokrajinsko knjižnico, kasneje naj bi bila podobna povezava z drugimi informacijskimi in izobraževalnimi centri,To bo v prihodnosti omogočalo uporabo knjižnice od doma pa tudi izobraževanje na domu, delo na domu ipd., pri čemer bo knjižnica še zmeraj središče za pomoč, svetovanje in izobraževanje pri iskanju, izboru, uporabi in predstavitvi informacij.
3.6.2	Knjižnična zbirka v knjižnici: vsebuje 60% strokovne vsebine, 40% leposlovja, pretežno v slovenskem jeziku, vsaj 10% gradiva priporočamo v tujih jezikih; v našem primeru bo 50% naslovov v dveh izvodih, kar pomeni, da se lahko posamezen naslov z dvotedenskim izposoj evalnim rokom izposodi približno 50-krat, {To je pomembno tudi za novosti. Član bo prišel do tega naslova v približno desetih letih. Hitrejši dostop do novosti bodo omogočale premične zbirke iz pokrajinske knjižnice, približno 4-krat letno 250 enot, in medknjižni-čna izposoja, ki je seveda knjižnica uporabniku ne zaračunava). Pri oblikovanju vsebine knjižnične zbirke mora biti poudarek na potrebah lokalne skupnosti in na kvaliteti knjižničnega gradiva. Vsaka stroka od 0 do 9 naj bi bila predsta-
vijena kot celota, ki ima svoj teoretski in praktični del, svoj zgodovinski razvoj, svoje jezikovne in slovarske značilnosti in kjer naj bi uporabnik našel primarna in sekundarna dela, dejstva, mnenja, poglede, nasvete, poročila, podatke, razlage.
Skupaj: 5.325 enot knjižničnega gradiva (približno 3.550 naslovov, za mladino 30% naslovov =1.100 naslovov v 1.650 enotah; za odrasle 2.450 naslovov v 3.670 enotah).
Od tega:
10% gradiva v referenčni zbirki: 532 enot.
-	10 do 20% AV gradiva: 532 enot, in sicer 300 enot zgoščenk in 200 enot videokaset in 30 CD-ROM-ov.
3.6.2.1	3 knjige na prebivalca: (3x 1.500) = 4.500 enot.
3.6.3.2	0,3 enote neknjižnegagradiva na prebivalca (0,3x2.688; šteti sovsiprebivaici občine, ker ima bibliobus samo knjižno gradivo) = 800 enot (532 AV gradiva, 200 drobnega tiska, 70 igrač in družabnih iger).
3.6.3.3	Najmanj 20 naslovov periodike: 30 naslovov.
3.6.2.4	Vzdrževanje knjižnične zbirke
-	Letni prirast za vso knjižnično dejavnost v občini (za knjižnico in bibliobus): 300 enot knjig na 1.000 prebivalcev = 800 enot knjig in 30 enot neknjižnega gradiva na 1.000 prebivalcev = 80 enot neknjižnega gradiva.
-	Letni odpis: najmanj 5% knjižnične zbirke = 266 enot.
3.6.3 Knjižnični delavci: 5 strokovnih delavcev na 10,000 prebivalcev, 1 manipulativni delavec za 10.000 prebivalcev: Skupaj 1,80 delavcev.
-	1 bibliotekar (izobrazba VE. stopnje in strokovni izpit iz knjižničarstva) za vodenje enote in za pripravo na delo z bralci ter neposredno delo z bralci v knjižnici Ideal in v bibliobusu na postajališčih občine Idila.
Delovni čas: najmanj 4 dni v tednu po 5 ur za neposredno delo z uporabniki, in sicer najmanj 20 ur za izposojo (8 obiskovalcev na uro in 16 izposojenih enot knjižničnega gradiva) in 4 ure za prireditve ter 16 ur za priprave na delo. Vsak drugi teden pa se ta čas zmanjša za 8 ur, ki jih bo bibliotekar porabil za izposojo v bibliobusu.
-	50% delavca s povprečno VII, stopnjo izobrazbe v pokrajinski knjižnici (nabava, obdelava, vodenje, domoznanska dejavnost, strokovno svetovanje in vzdrževanje informacijskega sistema).
-	30% delavec: čiščenje prostorov, voznik.
3.6.4	Odprtost knjižnice: V povprečju 5 ur na teden na 1.000 prebivalcev in ne manj kot tri dni v tednu: Skupaj 24 ur na teden.
Tedensko najmanj 4 x 5 ur in 4 ure za prireditve. Urnik se prilagaja načinu življenja prebivalcev, predvidevamo odprtost tudi v nedeljo. Izven rednega urnika odprtosti se lahko izposojeno knjižnično gradivo vrača, prostor in oprema pa se uporabljata v dogovoru s knjižnico (varovanje, odgovornost, plačilo stroškov) za delo ciljnih skupin ali posameznikov (učenje na daljavo ipd).
3.6.5	Knjižnični prostor in oprema: Stalno izposojevaliđče ne sme imeti manj kot 150 ml in 10 čitalnidkih sedežev. Skupaj 164 m2 in oprema: telefon, faks, preslikovalni stroj, mikročitalec, AV oprema za samostojno individualno uporabo in tudi za skupinsko poslušanje in gledanje (TV, videorekorder, kasetnik, CD predvajalnik), 4 PC, tiskalnik, 1 terminal.
3.6.5.1	Postavitev knjižnične zbirke
-	postavitev 1.000 knjig v prostem pristopu 15 m2: (4,500x 15): 67,5 m'
-	postavitev 1.000 enot referenčnega gradiva 10 m2: (0, 250x10): 2,5 m2
-	postavitev 100 naslovov serijskih publikacij 25 m1: (0,25x25): 6,25 m2
-	postavitev 1.000 enot avdio gradiva 10 m2: (0,300x10): 3
-	postavitev 1.000 enot video gradiva 10 m2: (0,230x10): 2,3 m2
-	postavitev 1.000 enot igrač 10 m2: (0,07x10): 0,7 m2
-	postavitev 1.000 enot drobnega tiska 3 m2: (0,200x 3): 0,6 m2
Skupaj: 83 m2 za postavitev knjižničnega gradiva na primerni opremi in z opremo
3.6.5.2	Uporabniški sedeži (približno 8 uporabnikov na uro):
-	postavitev najmanj 10 čitalniških sedežev (1 sedež 3 m2): 30 m2
-	postavitev 1 računalniškega delovnega mesta za 1.000 prebivalcev (1 mesto 3,5 m2): (3 računalniška mesta, od tega 2 internet, 1 CD-ROM, lWord, Excel, Powerpoint): 10 m2
-	postavitev sedežev v večnamenskem prostoru (1 sedež 1,5 m2): (20 sklopnih sedežev x 1,5 m2): 30 m2
-	postavitev mikročitalca: 3 m2
-	Skupaj: 73 m2
3.6.5.3 Delovno mesto zaposlenega (2 delavec 4 mz v izposoji, 8 m2druga strokovna dela: izposoja in strokovno delo z uporabo telefona, fax, računalnika, tiskalnika, fotokopirnega stroja): 8 m2.
3.7 Podoba notranje organizacije knjižnice
Prostor knjižnice je del druge stavbe in ima z njo skupno avlo, toaletne prostore ter dvorano, ki jo bo knjižnica uporabljala za prireditve z več kot 30-imi obiskovalci. V enem samem prostoru knjižnice se bodo s primerno postavitvijo opreme oblikovali potrebam uporabnikov in njihovi starosti primerni tematski otoki knjižničnega gradiva in informacij, prostor za uporabo gradiva v knjižnici, prostor za prireditve in razstave:
-	Vstopno območje z garderobo ter splošno informacijo o knjižnici, ureditvi knjižničnega gradiva in uporabi: 2 m2.
-	Vpis, izposoja, vračanje knjižničnega gradiva in strokovne informacije, 1 sedež za uporabnika: 8 m2.
-	Splošna informacijska zbirka: 200 drobnega gradiva za uporabo v knjižnici in priložnostno gradivo za zasebno last, 1 terminal: 2 m2.
-	Avdiovizualno gradivo: 372 enot za izposojo na dom in poslušanje ter gledanje v knjižnici, glasno in tiho, 8 sedežev: 17 m2.
-	Referenčna zbirka: 442 enot za uporabo v knjižnici: 4 nr.
-	Računalniška delovna mesta za uporabnike: 3:10 m2,
-	Strokovna literatura za odrasle :1.700 za izposojo na dom, prelistavanje v knjižnici, 2 sedeža: 25 m2.
-	Čitalnica: 20 naslovov za branje v knjižnici, 10 sedežev: 35 m2.
-	Leposlovje za odrasle : 1.136 knjig za izposojo na dom, prelistavanje v knjižnici, 2 sedeža: 22 m2,
-	Oddelek za mladino do 15. leta starosti: Skupaj 1.650 enot knjižničnega gradiva: približno 10 naslovov periodike in 90 enot referenčnega gradiva za uporabo v knjižnici, 70 enot igrač in družabnih iger, 160 enot AV gradiva, 120 slikanic v koritih, 1.200 enot knjig za vse starostne stopnje (od tega okoli 60% leposlovja) na knjižnih policah za izposojo na dom in za prelistavanje, branje in igranje, poslušanje in gledanje v knjižnici, 7 sedežev: 39 m2,
4 Zaključek
Idealni vzorec knjižnice lahko živi najbolje v idealni skupnosti. V skupnosti, kjer bodo poleg materialnega bogastva cenjene tudi vrednote, npr. zdravje, izobrazba, kultura, okolje, v kateri bo omogočena svoboda izbire načinov ustvarjanja in zadovoljevanja različnih potreb. Ker vemo, da je še ni, je toliko bolj pomembno, da ustanovimo knjižnico kot enega izmed virov možnosti za človekovo aktivno sodelovanje v družbenih procesih. Lažje jo ustanovimo s strokovno oblikovanim načrtom, kjer bo ustanovitelj razbiral učinke (svoje koristi) in stroške delovanja.
Pri našem modelu načrtovanja smo lahko koristno uporabili nov osnutek standardov za splošne knjižnice. Izkazal se je z racionalnostjo pri oblikovanju pogojev, ko uveljavlja neizbežno povezovanje knjižnic za doseganje ciljev in dobro poznavanje okolja in njegovih potreb kot izhodišče načrtovanja. Upoštevali smo, da je naša skupnost nova občina in smo zato za izhodišče načrtovanja uporabili vse prebivalce občine, v samem središču pa knjižnico povečali za opravljanje storitev, ki jih terja življenje samoupravne skupnosti. Tako se je površina povečala za posamezne vrste neknjižnega gradiva, ki ga ne bo zagotavljal bibliobus osrednje pokrajinske knjižnice, potem za tehnično opremo in za sedeže, ki bodo zagotavljali izrabo knjižničnega prostora tudi za skupinske oblike dela zunaj splošne odprtosti. Če ne bi imela naša skupnost v kraju večnamenskega prostora, bi se knjižnični prostor povečal še za ta namen. Prostorska zasnova bo omogočala opravljanje vseh funkcij knjižnice. Racionalnost v načrtovanju prostora smo ohranili, ker se knjižnična zbirka pogosto menja, dopolnjuje z gradivom iz osrednje pokrajinske knjižnice in ker se ta dejavnost krajevne knjižnice dopolnjuje tudi z bibliobusom. Knjižnični kader porabi za upravljanje zbirke v manjšem kraju načeloma več časa kot kader v večji knjižnici, Če želi zadovoljevati potrebe prebivalcev na enaki ravni kot velike knjižnice. Zato priporočamo, da se kader okrepi tudi za interno delo, katerega del lahko opravlja tudi v osrednji pokrajinski knjižnici, v skladu z rastjo uporabnikov pa se naj povečuje tudi odprtost.
Ta Ideal je potrebno strokovno preveriti, testirati po njegovi potrebnosti, učinkovitosti, ekonomičnosti z realizacijo v življenju. Življenje knjižnice zagotavljajo ljudje in zato je načrtovanje in oblikovanje knjižnice nedokončana zgodba, ki naj bi v določenem času in prostoru omogočala posamezniku in skupini življenje brez meja v varnem zavetju tega doma za ustvarjanje. Uspešnost in učinkovitost te zgodbe je potrebno redno ugotavljati, si postavljati vprašanja, ali učinkovito uporabljamo vire in opravljamo prave stvari za doseganje ciljev v naši sicer neoporečno zasnovani knjižnici. Za ugotavljanje lahko uporabimo primerjavo s standardi, doseženim slovenskim razvojnim povprečjem slovenskih knjižnic ipd., najbolje pa je, če rezultate dela preverjamo z lastnimi cilji, ki jih je postavilo naše okolje in čas. Pri ugotavljanju kvalitete
dela pa je dobro med vprašanja uvrstiti tudi prastara: ali je prava informacija, na pravem mediju dosegla pravega človeka ob pravem času, na pravem mestu.
Pri načrtovanju si lahko pomagamo tudi z literaturo:
1.	Ambrožič, M. (1997). Knjižnična statistika. Knjižnica, 41(4), 5-31.
2.	Cohen, A., & Cohen, E. (1979). Designitig and space planning for libraries. New York: Bow ker,
3.	Devadasort, F.jf., & Pratap Lingam, P. (1996). A metodology for the identification of information needs of users. V 52 IFLA general conference (str. 33-45). Peking, 25.-31. August. Booklet.
4.	Druckner, P.E. (1993). Managing the non-profit organization. Oxford: Butterworth, Heinemann.
5.	Kotler, P, (1996). Marketing management. Ljubljana: Slovenska knjiga.
6.	LIBECON 2000. (1999). European Commission: Directorate General.
7.	Medved, K, (1991). Se eno razmišljanje o marketingu in strateškem planiranju v splošnoizobraževalnih knjižnicah. Knjižnica, 36(1), 29-36.
8.	Nalirada, F, (1998). Globalno mesto in globalna vas. V Cultural heritage in the global village. Symposium und Ausstellung. Wien, 5.-11, oktober (Tipkopis).
9.	Novljan, S. (1998). Knjižnice za splošno dostopnost kulturnih dobrin. Knjižnica, 42(1), 23-44.
10.	Novljan, S. (1998). Načrtovanje in oblikovanje prostorov knjižnice. V Zbornik razprav. 10 let Oddelka za bibliotekarstvo (str. 135-150). Ljubljana: Filozofska fakulteta,
11.	Novljan, S. (1998). Načrtovanje bibliobusa v splošnoizobra zeval ni knjižnici. Knjižnica, 42(4), 165-180.
12.	Novljan, S. (1997), Še zmeraj knjižnice, čeprav drugačne. Knjižničarske novice, 7(10), 1-5.
13.	Novljan, S. (1997). Učinkovitost merjenja uspešnosti slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic. Knjižnica, 41(1), 7-17.
14.	Setnikar-Cankar, S. (1998, 4. marec). Menedžment in ekonomika v javni upravi. Razgledi, str.13-14.
15.	Splošnoizobraževalne knjižnice. Poročilo za leto 1998. (2000). Ljubljana; Narodna in univerzitetna knjižnica.
16.	Slokar, R. (1990). Razmišljanje o marketingu in strateškem planiranju v SIK. Knjižnica, 34(1-2), 39-44.
17.	Standardi za splošne knjižnice. Osnutek. (1998). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica (Tipkopis).
18.	Sutton, D, (1995). So you are going to run a library. Engiewood: Libraries unlimited.
19.	Umlauf, K. (1999). Leiten* Biiden=Leitbild. Buch und bibliothek (2), 98-105.
20.	Wood, E.J. (1988). Strategic marketing for libraries. New York: Greenwood Press.