PODMSTEK* Pozdrav (povodom otvoritve šentiljskega doma). i Iv. Baloh. Pozdravljeni bratje nam rodne krvi, pozdravljene vrle Slovenke, svet ogenj nam danes v srcih žari, kot roža na prsih mladenke. Prinašamo od triglavskih čeri iskrene bratske pozdrave, prinašamo vara poguma, moči v potujčen del očetnjave. Pač mnogo že zemlje naše odvzel Slovencem sovražnik je kruti, najrajše ves rod naš ubogi bi vjel in hotel ga v groblji zasuti. pdtrgal od matere sina, že hčer in v srca jim strupa zadal je, na zemljo se Vfgel kot lačna je zver, Sovraštvo do mater vsejal je. In otrok, ki kril ga je slamnati krov, zdaj matere ncfie poznati, tuj jezik rau matere zdaj je njegov, kot tujca se čuti med — brati. Vi bratje pa vrli in vrle sestre, svoj dom ste si tukaj zgradili, podali ste skupaj si bratske roke, da narod bi svoj ohranili. Ta dom vaS prelepi naj bode mejnik, domače naj bode ognjišče, in narodne bodi zavesti — pomnik, mladine šentiljske svetišče! Od tukaj polntel zaveden bo rod čez rožnate naše planjave, in zopet na naši bo zemlji gospod ponosen rod matere — Slave! Ne bratje, zdaj strah in trepet ne velja, poguma je treba vojakom, pravična vas \ojna le k zmagi pelja, spodobi se zmaga — junakom! Vsi ena smo četa, junaŠki smo voj, edini smo nepremagljivi, oj bratje naprej, nevstrašeni v boj, šentiljske Siovence Bog živi!