Leto II HRASTNIK, 31. 12. 1966 Št. 12 Urejuje uredniški odbor: Cvelbar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. Ob zaključku 1960 V tem času zaključujemo tre- tjo fazo rekonstrukoije tovarne, ki bi morala biti po prvotnem programu izvršena do leta 1970. Ta pospešek je narekovato veliko povpraševanje po drobni embalaži za farmacevtsko industrijo, kakor tudi veliko povpraševanje po izdelkih hrastniške steklarne na in/omcskih tržiščih, predvsem po razs veti javnem steklu. Koit je bilo že večkrat poudarjeno, je program III. etape rekonstrukcije obsegal proizvodnjo lahkih pihalnih kozarcev na polnem avtomatu tipa Hartford in drobnega embalažnega stekla na strojih tipa IS, kakor tudi rekonstrukcijo talilnih peči v obstoječem obratu iz kurjenja s trdim gorivom na kurjenje z mazutom. V nadaljevanju bi Vas rad seznanil s potekom del te investicije in težavami, ki so nas spremljale in povzročile zakasnitev pri začetku obratovanja. Idejni program je bil izdelan leta 1963 in do julija 1964 so1 bili izdelani vsi načrti, nato pa sklenjene pogodbe. Takoj v juliju se je pričelo z gradbenimi deli na objektu vzdrževalni obrati, katerih rok za dograditev je bil po pogodbi predviden do konca leta 1964. V času izgradnje vzdrževalnih obratov je prišlo: do spremembe projekta talilnice, ki bi bila po prvotni zamisli zgrajena po načrtih obstoječe talilnice. Zaradi višine in razporeditve predvidenih proizvodnih strojev, ki niso dovoljevali postavitev nosilnih stebrov, smo se odločili za jekleno konstrukcijo talilne hale. Vse te spremembe so zahtevale nove načrte, katere nam je izdelalo podjetje »Slovenija-Projekt« Ljubljana, ki je ravno v tistem času formiralo oddelek za projektiranje jeklenih konstrukcij. Iz tega razloga je bilo z izdelavo načrtov veliko težav in velika zakasnitev. Tako je bilo šele v marcu 1965 možno skleniti po- jalca spravljalo v tako velike težave, da je skoraj moral prenehati z izdelavo konstrukcije. Šele na naše intervencije in prošnje v Železarni Jesenice smo uspeli dobiti zahtevani material, ki je in to vsi proizvodni stroji. Jugoslovanske banke so zahtevale inozemske komercialne kredite in to iz razloga, ker je bila oprema dobavljiva iz konvertibilnih področij. Postopek tega krediti- godbo z izvajalcem del na jekleni konstrukciji »Kovinarsko«, Krško. Rok dokončanja te hale je bil določen za julij 1965. Pomanjkanje odgovarjajočih kvalitetnih vrst materiala na trgu je izva- iHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii = Uredništvo »STEKLARJA« če- § stita in želi vsem članom ko- = lektiva kakor tudi vsem, ki § naš časopis čitajo, § srečno in veselo ter uspehov polno novo leto 1967 iimmiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiimimiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiii omogočil nadaljevanje izdelave nosilne konstrukcije. Problemi okrog kakovosti pa so ostali še naprej, saj je Institut za metalne konstrukcije strogo analiziral kvaliteto materiala in večkrat celo zavrnil razpoložljive materiale. Čas pa je tekel hitro naprej, rok dovršitve se je objektivno podaljševal in namesto julija 1965 je bila talilna hala pokrita šele januarja 1966. Da bi do tedaj zamujene reke vsaj delno nadoknadili, smo že med pokrivanjem talilne hale pričeli z gradnjo talilne peči, na kateri naj bi izdelovali. drobno stekleno embalažo. V naslednjih treh mesecih se je nadaljevalo z zaključnimi deli na talilni hali, gradnji steklarske peči in inštalacij. V programu predvidena oprema je bila po poreklu iz različnih dežel sveta. Največji del te opreme je bil predviden iz ZDA ranja je bil zelo zapleten in je povzročil bankam in nam mnogo nejasnosti in težav. V tem času pa se je pri nas začela gospodarska reforma, M je že tako zapleteno stanje še bolj zakomplicirala. To je povzročalo velike zakasnitve pri nakazovanju predplačil inozemskim dobaviteljem. Kljub temu, da so bile pogodbe s tujimi firmami sklenjene že do konca leta 1964, so te firme svoje dobavne roke računale šele od prejetih predplačil. Kot primer navajam, da je bil rok za dobavo stroja za izdelavo embalaže določen za maj 1965, .20%, predplačila je bilo izvršeno februarja 1966. V tej nesreči pa nas je spremljala tudi sreča, saj so se zakasneli dobavni roki strojev približno ujemali z zakasnitvijo» pri izgradnji talilne hale. Z montažo strojev smo pričeli takoj (Nadaljevanje na 2. strani! Tovariš Miha Marinko pri otvoritvi novega obrata Tovariš Miha Marinko, član čilo nadaljnjo aradnio. Podprli nosti se ie navzočim predstavni- naš izvoz. Že letos smo dosegli Tovariš Miha Marinko, član Izvršnega komiteja CK ZKJ, je leta 1964 zasadil prvo lopato ob svečanem pričetku III. faze rekonstrukcije našega podjetja. Danes pa je bil navzoč, ko daje ta pričeta gradnja že prve steklenice, kozarce za potrošnike. Ob tej priložnosti — na praznik Dneva republike — je bila krajša svečanost na katero so bili povabljeni. vsi, ki so kakorkoli pomagali, da se je ta rekonstrukcija lahko realiznala. Tovariš predsednik CDS ing. Tušar Jože je v svojem kratkem izvajanju prikazal vso razvojno pot in vse težave, s katerimi se je kolektiv boril da mu je uspelo realizirati tako veliko investicijo. Predvsem smo imeli velike težave, ker smo izvajali dela ravno v času gospodarske reforme v naši državi. Predvidena investicijska vrednost 2,107 milijard starih dinarjev celotne vrednosti se je povečala s spremembo cen in tečajno razliko dolarja na 3.200 milijard starih dinarjev. Sama tečajna razlika je znašala 575 milijonov starih dinarjev. Zaradi tako velikih podražitev je bila investicija na robu, da se ustavi. Tovariš Tušar je nadaljeval, da je moral dati kolektiv vsa razpoložljiva sredstva, da je kril podražitve, vendar je bilo tudi tega denarja premalo. Razumevanje naših poslovnih partnerjev, ki so prispevali znatna sredstva, je omogo- čilo nadaljnjo gradnjo. Podprli so nas: »Hempro« Beograd s 50 milijoni, Neva Zagreb s 40 milijoni, Pliva Zagreb s 30 milijoni, Kemija Impels s s 36 miljoni, Tehnoimpeks z 72 miljoni, Steklo Ljubljana s 40 miljoni starih di- nosti se je navzočim, predstavnikov tudi tovariš Tušar v imenu kolektiva zahvalil za pomoč. Stroji, ki so montirani, so naj-na j modernejši, kolektiv pa ima še danes težave s proizvodnjo, po krivdi monterjev tujih doba- Tov. Miha Marinko se je zelo zanimal za težave pri izdelavi modelov za avtomate. tnarjev. Skupno 268 miljonov starih dinarjev. Tudi nekatera druga podjetja so nam pomagala z obratnimi sredstvi. Ob tej prilož- ob zaključku LETA 1966 (Nadaljevanje s 1. strani) po dobavi, opravili pa so jo v glavnem domači ljudje ob pomoči tujih monterjev. Sama montaža je bila opravljena v predvidenem roku, pri spuščanju v obratovanje pa so se pojavile velike težave, katerim tudi takratni strokovnjaki niso bili kos. Razumljivo je, da tudi od naših za upravljanje avtomatov določenih ljudi niso imeli primerne pomedi, saj je bila praksa teh zelo skromna. Kljub temu, da je bilo v inozemstvu nabavljenih 5 garnitur modelov in pospešena izdelava modelov v lastnih delavnicah, se je dotedanjim problemom pridružilo že pomanjkanje modelov. Dejansko smo s proizvodnjo na IS-avtomatih pričeli 1. julija 1966, po prvotnih predvidevanjih pa bi morali pričeti 1. januarja 1966. Naš letni plan je predvideval pričetek poskusne proizvodnje 1. maja 1966. Podobno stanje je nastalo z izdelavo kozarcev. Po pogodbi z banko bi morali' pričeti poskusno obratovati 1. julija 1966, po našem planu z ozirom na nastalo stanje 1. 9. 1966, dejansko pa smo pričeli s poskusno proizvodnjo v oktobru 1966. Pri tako obsežnem delu pa smo morali v obstoječem notranjem obratu izvršiti predelavo treh steklarskih peči za kurjenje z mazutom, kar predstavlja po obsegu del skoraj izgradnjo novih talilnih peči. Poleg tega pa smo v letu 1966 opraviti še redne remonte treh talilnih peči. Razum- ljivo je, da je ta obsežna problematika imela svoj velik vpliv na izpolnjevanje letnega plana in bo do konca tekočega leta obseg proizvodnje in realizacije za 10 % pod postavljenim planom. Stojimo na pragu novega leta 1967. Zadnje leto nam je povzročilo veliko skrbi in dalo mnogo izkušenj. Ustvarili smo nov proizvodni potencial, ki je dovolj močna osnova za nadaljnje programiranje. Na teh osnovah je že izdelan osnutek plana za leto 1967, k,i naj zaradi svoje obsežnosti dobi mesto v vseh obravnavah v kolektivu in v samoupravnih organih. V njem se ne predvideva nekaj nemogočega, zahteval pa bo od vsakega člana kolektiva dosledno izvrševane j nalog na svojem delovnem mestu. Tako bomo uspeli izvršiti zastavljene planske naloge, vsaj delno izpolniti želje članov kolektiva, dati svoij prispevek pri pokrivanju potreb komune kot celote An pokriti prevzete obveznosti do kredoitorjev. Za vse prizadevanje in sodelovanje v letu 1966 se zahvaljujem vsem članom kolektiva, posebno pa skupini, ki je delala na tekočih investicijah. Pri reševanju zastavljenih nalog pričakujem tudi v prihodnje plodno sodelovanje, vsem članom kolektiva pa želim srečno in veselo leto 1967. Direktor: Jože Klanšek viiteljev.^ Vendar upamo, da nam 'bo s prizadevanjem strokovnega kadra uspelo tudi te težave prebroditi. Vsi vabljeni predstavniki so si potem ogledali novi obrat, stari obrat in brusilnico ter dale zadovoljive in pohvalne izjave glede uspehov, ki so bili kljub težavam doseženi. Tovariš direktor se je tudi zahvalil za 'dosedanje sodelovanje; poudaril je, da smo se srečali dosedaj z raznimi težavami, katere smo. vedno obvladali in upamo, da jih bodo tudi sedaj. Preveč smo zaupali našim dobaviteljem, kajti ni se še realiziralo tisto, kar so nam obljubili ob dobavi novih strojev. To je povsem nova proizvodnja, ki ji v kolektivu še nismo dorasli — nimamo dovolj izkušenj. Dosedanja tradicija in strokovni kader so garant, da bomo težave čim preje prebrodili. Potrudili se bomo, da borno v prihodnjem letu našo farmacevtsko industrijo prav gotovo zadovoljili z embalažo. Celotna rekonstrukcija nam je v bodoče porok, da bomo povečali naš izvoz. Že letos smo dosegli za 1,700.000 $ izvoza dočim predvideva plan za leto 1967 za 2,080 $. S tem jamstvom se bo kollektiv lahko razvijal naprej in bo lahko svoje obveznosti izvršil. Tovariš direktor želi, da bi bilo 'Sodelovanje s poslovnimi partnerji tudi v prihodnje tako plodno kakor dosedaj. Zahvalil se je tudi tovarišu Mihi Marinku za dosedanje razumevanje, ki ga je ‘pokazal do našega delovnega kolektiva. SESTANEK MLADIH NOTRANJEGA OBRATA Na prvi redni seji sekretariata ■aktiva Zveze mladine notranjega obrata, ki je bila 8. 12. 1966 v •mladinskem klubu, so mladi izvolili organe sekretariata ter sestavili program dela za naslednji mesec. Sekretariat aktiva ZM notranji obrat je sestavljen takole: Predsednik — Cigler Janez; sekretarka — Paradiž Greta; blagajničarka — Milič Janja. Ostali člani sekretariata; Oplotnik Jožica, Bobneč Anton, Tosič Dane, Tosič Nikola, Karabegovič Sul jo, Kališnik Rado, Medvešček Marta, Rupnik Cvetka, Krašovec Drago in Abram Alojz. Na tej seji je bila izvoljena tudi komisija za reševanje mladinske problematike v (notranjem obratu. Program dela aktiva za naslednje obdobje pa je naslednji: 1. V mesecu decembru se bodo mladi notranjega obrata vključili v akcije, katere bo organiziral TK ZM. 2. 12. I. 1967 bo .sekretariat povabil širši krog mladih na razgovor o proizvodni problematiki in planu podjetja za leto 1967. Na ta razgovor bo sekretariat povabil direktorja podjetja in vodjo plansko-anahtske službe. 3. Sekretariat je razpravljal tudi o vključevanju mladih v Zvezo komunistov in že podal 5 predlogov Sekretariat aktiva se bo še pred novim letom sestal in obravnaval tekočo problematiko. Greta Paradiž Vsem članom in članicam kolektiva Steklarne Hrastnik želijo srečno in uspehov polno novo leto 1967 Pododbor sindikata — notranjega obrata Pododbor sindikata — brusilnica, slikamica Pododbor sindikata — profesionistov Pododbor sindikata — transport, skladišče in splošna služba Obračun plodnega dela strelcev SD »Steklar« za leto 1966 Zanimalo vas bo ! Trud ni bil zaman, zato je žetev še toliko lepša in misel, da se je nekaj naredilo, kljub velikim težavam, med katerimi so v prvi vrsti vprašanje denarja ter objekti. Zato je uspeh strelcev še toliko večji. Tu imajo posamezni člani velike zasluge, saj so s svojo trdo voljo in požrtvovalnostjo vzdržali tudi takrat ko so morali marsikdaj vložiti tudi svoj denar, ko ga družina ni imela. Veliko tekmovanj je bilo, pri katerih smo sami vložili denar, razen kadar je tekmovanje organiziral rekreacijski odbor pri Steklarni Hrastnik. Na tem mestu se temu odboru zahvaljujemo za vso pomoč, saj nam je pomagal v trenutkih naj večjih težav. Upamo, da smo se tudi mi strelci primerno oddolžili rekreacijskemu odboru s tem, ko smo se trudili za čim boljše rezultate in dosegali prva mesta. Tudi upravni odbor ter tovarniški odbor sindikata sta naše težave razumela in nam po svojih močeh pomagala. To pa ne moremo trditi za odbor telesne kulture pri Občinski skupščini Hrastnik, ker nismo dobili toliko, kolikor hi potrebovali za najbolj nujne potrebe. Ne vem, morda ne znamo in ne prikažemo dovolj naših potreb ter uspehe, ki jih dosegamo, ali pa se na to vrsto športa gleda še z nezaupanjem in z mislijo, da ni potrebna. Najtežje nam bo zvesti sklep letne konference, da se lotimo gradnje novega strelišča za MK puško in strelišča za zračno puško. Sedanji je premajhen in v izredno slabem stanju, saj se je bati, da se nam bo streha sesula na glavo. Prosimo kolektiv steklarne, da nam te težave pomaga premostiti tako, kot nam je že neštetokrat. Prisiljeni smo, da to prosimo, saj rezultati, ki jih dosegamo, to opravičujejo. Med letom smo izvedli in se udeležili 31 tekmovanj in bili samo trikrat poraženi. Navedel bom 'Samo nekaj naših najbolj vidnih rezultatov. Steklarske športne igre v Skopju I. skupno mesto I. moško ekipo I. ženske ekipno I. mesto moški posamezno — Brglez Franc; II. mesto moški posamezno — Poboljšaj M. III. mesto moški posamezno — Barakini F. II. mesto ženske posamezno — Jelčič Jad. III. mesto ženske posamezno — Projič V. Občinsko prvenstvo MK puške I. mesto posamezno — Vidmar Vili II. mesto posamezno — Puller Edi Sindikalne športne igre Hrastnik I. mesto skupno I. ekipno moški I. ekipno ženske I. mesto moški posamezno — Brglez Franc II. mesto moški posamezno III. mesto moški posamezno. I. mesto ženske posamezno — Jelčič Jadranka II. mesto ženske posamezno — Grohar Ivica III. mesto ženske posamezno — Šumej Vera. Za svoje uspešno delo so med letom prejeli priznanja tile tovariši: Družinsko zlato puščico je dobil Barakini Ferdo; Občinsko zlato puščico je dobil Brglez Franc; Republiško zlato puščico IV. mesta je dobil in dosegel Brglez Franc. Iz teh uradnih tekmovanj je bilo odlikovanih že 24 strelcev, od teh 3 odlični in 21 dobrih, med njimi tudi 8 žensk. To so naši uspehi in simboli, na katere je lahko tudi kolektiv Steklarne ponosen. Za boljšo kvaliteto strelstva je dala družina z svojih vrst 2 člana v trenerski tečaj in usposobila 8 članov za strelske sodnike, ki so položili tudi ustrezne izpite.1 Mislim, da smo dostojno dvignili naš prapor, na katerem se vije ime »STEKLAR«. Janez Grohar V mesecu januarju bodo praznovali svoj rojstni dan: Avflič Antonija, Babič Jožefa, Blatnik Vilma, Brečko Ivana I., Bregar Pavla, Brglez Neža, Ciglar Neža, Cvetko Marija, Češek Eva, Češnovar Ljudmila, Dremel Antonija, Drenik Julijana, Gerhard Breda, Golouh Neža, Golouh Ivanka, Guzaj Marija, Hen-dija Marija, Holešek Jožefa, Igričnik Frančiška, Jamšek Nada, Jamšek Pavla, Jančič Jožica, Jelenc Pavla, Johant Antonija, Kambe-r Zdenka, Klajn Marija, Klanšek Ana, Knežak Milena, Kocjan Irma, Kosem Frančiška, Kovač Ana I., Kovač Matilda, Kramar Antonija, Kreže Pavla, Laharnar Nada, Laneger Jožefa, Majcen Majda, Matek Vera, Mekše Marija, Milič Janja, Mlakar Angela, Močnik Marija, Mo-kotar ALojzija, Mokotar Antonija, Možic Olga, Novak Marija II., Ostojič Vera, Paradiž Greta, Perline Antonija, Pilli Darinka, Pilih Zvonka, Pivec Marija, Pod-menik Antonija, Polak Ivana, Požin Neža, Prašnikar Karolina, Premec Jožefa, Rancinger Silva, Rižnar Veronika, Rugelj Ana, Savinec Marija, Savkovič Margareta, Sedlar Berta, Stradar Marija, Strehar Hedvika, Strehar Jožefa, Škladner Ana, Škrubej Jožica, Štajner Rozalija, Tošič Jožefa, Učesanek Pavla, Užmah Ivana, Videnšek Frančiška, Vučko Zofija, Zagozda Vera, Zdovc Pavla, Zidar Ana II., Železnik Jožefa, Bajda Matija, Barič Jože, Bevc Ivan, Boršič Albin, Božič Jože, Brglez Henrik, Brilej Jože, Črešnovar Franc, Dimitriijevič Milorad, Doberšak Franc, Dolanc Mihael, Dolinšek Stanislav, Dov-jak Franc, Džukič Vaso, Gnjidič Mile, Haberl Adolf, Halcer Robert, Hrovat Jože, Hrup Stanislav I., Hrup Stanislav IL, Jakovljevič Milan, Janc Franc, Jeršin Ignac, Jovan Ivan, Kavšek Alojz, Kekič Ilija, Knez Bogomir, Knez Franc I., Knez Franc II. Koritnik Karl, Kovač Leopold, Kralj Anton, Kraus Adolf, Kraus Anton, Kreže Mihael, Krsnik Franjo, Kuhar Henrik, Kurent Vinko, Luknjanovič Jovo, Maurer Oskar, Mihalič Friderik, Mišmaš Franc, Najdenič Franc, Pap Edvard, Pavlič Friderik, Peklar Franc, Peklar Jože, Pivec Franc, Poboljšaj Marjan, Povše Viljem, Prašnikar Franc, Pušnik Franc I., Rački Bruno, Rancinger Ludvik, Ravnikar Albert, Ribič Jože, Rot Jože, Salobir Drago, Salobir Vinko, Senica Stane, Smešnik Jože, Smešnik Vinko, Šmid Anton, Šmid Ivan, Špajzer Adolf, šulja-gič Ranislav, Šunta Anton, Ter-šek Ivan, Tošič Nikola, Trbovc Ernest, Tržan Franc, Tušek Jože, Učesanek Ignac, Urbajs Ludvik, Valjak Stjepan, Vavtar Feliks, Volfand Alfred, Volfand Rudolf, Žižek Janez, Brečko Marjeta, Kraus-Rizmal Jošefa, Poljšak Elizabeta, Jelenc Mihael Kapelan Albert, Kopušar Drago, Poljšak Franc, Sihur Anton, Vovk Eri h, Žagar Anton, Pilih Drago, Sihur Zvonko, Koritnik Hubert, Poboljšaj Alojz. Vsem slavljencem iskreno čestitamo! Prišli v podjetje: Jager Franc, odnašalec; Lasnik Urban, odnašalec; Sebasu Marjeta, odnašalka; Železnik Judita, odnašalka; Bruček Jože, odnašalec; Gričar Ivan, odnašalec Odšli iz podjetja: Ing. Tofant Zvonimir, Grabnar Marija, Verk Vinko, Vodišek Marija, Sofovič Šemsudin, Runovec Karolina, Mihoci Milana, Reden-šek Maks. Invalidsko upokojeni: Jesih Marija in Lipar Anton. i Upokojen: Petrin Alojz. » Poročili so se: Abram Ida, delavka v brusilni-ci in Zupan Marjan, vzdrževalec go rilcev; Novak Anica, skladiščna delavka — Ledinek; Košler Verena, uslužbenka — Isentič- Prirastek v družini: Sopar Matilda sina, E kič Ab dulah hčerko, Marjanovič Rafa-jil sina, Arsenič Gojko hčerko. Upravi Steklarne Hrastnik Oglašam se bolj pozno in se vam vsem skupaj prav lepo zahvaljujem, da sem bila sprejeta na prakso v vašo tovarno. Delu sem se kmalu privadila in tudi teorija o izdelovanju stekla in steklenih izdelkov mi je bila poznana že iz šole. Takratnim sodelavcem, posebno pa celotnemu kolektivu Steklarne Hrastnik» želim srečno in uspeha polno novo leto 1967. Hvaležna Ručman Vilma •učenika-ESŠ Celje ira njena mama Ručman Gabrijela VSEM PREBIVALCEM OBČINE OBILO OSEB- NE SREČE IN DELOVNIH USPEHOV V NO-(' VEM LETO 1967. KRITIČNE BESEDE NA Dne 20. novembra 1966 je bila v sejni dvorani v upravnem poslopju Steklarne Hrastnik redna letna konfemca mladinske organizacije Steklarne Hrastnik. Konferenci so poleg mladih prisostvovali tudi naslednji gostje: Franček Rogel, sekretar CK ZMS, Elvira Maurer, predsednica ObK ZM Hrastnik, Kovač Franci, se- Predsednik TK ZMS Strgaršek Janko kretar ObK ZM Hrastnik, Tone Prosenc, politični sekretar ObK ZK Hrastnik, Rački Viktor, politični sekretar TZ ZK Steklarne, Jože Gerhard, organizacijski sekretar TK ZK Steklarne ter predstavnik nekaterih mladinskih aktivov iz Hrastnika in dva predstavnika mladinske organizacije »Save« iz Kranja. Konferenco je začel predsednik TK ZM Steklarne Strgaršek Janez, pozdravil navzoče ter predlagal delovno predsedstvo Konferenco je vodil delavni predsednik Cigler Janez, steklar iz notranjega obrata. Po izvolitvi ostalih organov konference je podal poročilo o aktivnosti in problemih mladih kolektiva Steklarne predsednik TK ZM Strgašek Janez, ki ga priobčujemo skoraj v celoti. »Delo, uspehe in neuspehe, probleme ter težave in želje mladih našega kolektiva obravnavamo danes za izredno pomembno in živo razgibano obdobje na ekonomskem, političnem, samoupravnem in družbenem razvoju. Naša aktivnost se je gibala v mejah omenjenih sprememb, mladi smo o njih razpravljali, v okviru teh sprememb krojili svojo razvojno pot, krojili razvojno pot organizacije Zveze mladine v našem kolektivu. Po lanskoletni konferenci, ko smo vsi živeli pod vtisom še bolj ali manj svežih zaključkov reforme, smo v zvezi s tem v kolektivu razpravljali o nalogah in problematiki, kako uresničiti naloge, katere je prinesla gospodarska reforma. V zvezi s tem smo se trudili, da bi bila v kolektivu čimbolj ša delovna disciplina, da bi iz aspekta osebnega faktorja zmanjševali odstotek loma, razpravljali smo o investicijah, o vlogi mlade tehnične inteligence, o medsebojnih odnosih in še o nekaterih drugih problemih. A_" * 'Žft S sprejemom brionskih sklepov se je aktivnost poživila. Na več sestankih smo se mladi,ki smo se v celoti strinjali s temi sklepi, zavzemali za njihovo uresničitev v osnovni, to je delovni organizaciji. Na vseh sejah in razgovorih, ki so se nanašali na brionske sklepe, smo se mladi v glavnem zavzemali za naslednje: — demokratizacijo samoupravljanj a, — odgovornost na delovnem mestu, — uresničitev ciljev gospodarske reforme, —• izboljšanje medsebojnih odnosov ter —- za večjo vlogo mladega proizvajalca. Zaradi konkretizirani a prej navedenih sklepov želim spregovoriti naslednje: Vedno smo mladi trdili in aktivno delali na tem, da bi naše samoupravne organe pomladili, da bi v teorgane volil tudi mlade, toda ne zaradi tega, da bi imeli določeno število temveč zato, da bi te mlade vzgajali, najprej v komisijah organov samoupravljanja, katere so žal, razen nekaterih, samo zaradi formalnosti, nato pa bj s svojimi mladimi, večkrat zelo naprednim in demokratičnimi mislimi, nastopali v teh organih. Glede na to smo razpravljali tudi o demokratičnosti dela in volitvah organov delovne skupnosti. Menim, da ni pravilno in ne v skladu z brionskimi sklepi, da volitve niso bile izvedene v duhu demokratičnosti, da so se sestali pred omenjenimi volitvami forumi dmžbeno-političnih organizacij z namenom, da že vnaprej določijo kandidate za volitve v organe upravljanja, nato pa so se na zborih delavnih ljudi eden za drugim dvigali in predlagali omenjene kandidate. Pri tem tako imenovanem vsiljevanju že vnaprej določenih kandidatov so po navadi isodelovali sindikati, Zveza 'komunistov, enako pa tudi Zveza mladine. Menim, da je to vsiljevanje kandidatov hromilo naše samoupravljanje. Ko smo mladi razpravljali o tem problemu, simo prišli do naslednjih zaključkov: Volitve v organe samoupravljanja naj bj bile osnovane na širo- ki diskusiji delovne enote, katero pa naj bi vodil svet ekonomske enote. S tem bi dali večjo pristojnost svetom ekonomskih enot. V teh pripravah na volitve pa bi jasno morali v prvi vrsti sodelovati sindikati. Zveza mladine in ne nazadnje komunisti kot sestavni člani sveta ekonomske enote oziroma delovne skupnosti in idejni vodje vseh teh institucij Na ta način naj bi se predlagali kandidati za volitve v svete ekonomskih enot, oziroma kandidati za centralni delavski svet. S tem bi se rešili vseh poznejših diskusij, da ni tega ali onega v organih samoupravljanja, na drugi strani pa bi bili v organe upravljanja izvoljeni tisti člani kolektiva, ki so v kolektivu najboljši, najbolj priznani, katerim, člani kolektiva najbolj zaupamo. Enako velja za volitve v upravni odbor in komisije pri CDS. Upravni odbor naj bi brez predhodnih priprav vofil na prvem zasedanju CDS člane potrebnih komisij, za katere ni potrebno, da so člani CDS, pa naj bi izvolili na tistem področju, kateremu bo določena komisija služila. Na več sestankih in razgovorih smo razpravljali o subjektivnih napakah v proizvodnji in osebni odgovornosti na posameznih delovnih mestih. Osnovna misel teh razprav je bila: Kadar smo razpravljali v kolektivu o vplivu osebne odgovornosti na posameznih delovnih mestih na višino osebnih dohodkov, so vsi odgovorjali za vse; ko pa smo iskali krivca za nastalo škodo ni nihče odgovarjal za ničesar, ka rvelja še prav posebno za vodilna delovna mesta. Nekateri so trdili, da so to malenkosti, kar je bil le izgovor, da se izognejo resnici. Krivec za takšno stanje v kolektivu je predvsem izredno slaba organizacija dela. Rešitev je le v tem, da čim-preje nadaljuje delo komisija za ureditev in izboljšanje organizacije dela, da se predvsem vodilnim ulužbencem začrta točno določen krog odgovornosti. Mladi smo v zvezi s tem večkrat razpravljali o nekaterih nalogah, katere nam je nakazala gospodarska reforma Res je, da gospodarska reforma naš kolektiv zaradi specifičnosti poslova- nja ni mnogo prizadeva. Kljub temu pa smo se mladi trudili, da bi izpolnj evali sklepe, ki so jih v zvezi s tem sprejemali organi upravljanja Mladi smo se zavzemali konkretno za čimbolj šo delovno disciplino ter za povečanje storilnosti. Žal moramo ugotoviti, da smo se za izpolnitev takih sklepov z vsemi ostalimi borili le kampanjsko. Kampanjsko uvajanje discipline je rodilo negodovanje v kolektivu. Negodovali smo predvsem' zato, ker nismo bili vajeni na red in disciplino. Čim so se pokazati boljši poslovni uspehi, smo pozabil na sprejete sklepe in nadaljevali s starimi tradicijami. Menim, da bomo tudi ta problem rešili z boljšo organizacijo1, zavzemanjem vseh članov kolektiva za izpolnjevanje sklepov organov upravljanja. Na vse to so vplivali tudi medsebojni odnosi na delovnem mestu. Tu grč predvsem za nezdrave odnose med nekaterimi predpostavljenimi in njim podrejenimi v sklopu brigade. Najbolj boleče je to predvsem v oidnosih med brigadirji oziroma med pomočniki in odnašalci. Ne posplošujem tega problema, vendar že vrsto let postavljamo vprašanje, kako se naj mladi odnašalec upre predpostavljenemu, če ga ta zavaja na kriva pota, če ga ta usmerja v neizpolnjevanje sklepov organov upravljanja, če ga ta navaja na kršitev delovne, discipline, namesto da bi mu bil vzor in vzgojitelj. Razpravljali smo o tem sami in v prisotnosti nekaterih vodilnih uslužbencev, sklepali in o sklepih obveščali organe upravljanja, rezultat pa je še vedno isti. AM je samo (Zveza mladine kriva za takšno stanje? Kaj delajo brdgadirji-komu-nisti: Kljub vsemu pa lahko ugotovimo, da smo mladi v precejšnji meri soudeleženi pri doseganje proizvodnih uspehov. Mladi smo vedno podpirali 'investicijsko politiko za rekonstrukcijo tovarne, ker se zavedamo, da so nam nove kapacitete potrebne, da nam je le na takšen način zagotovljena eksistenca v bodočnosti. t i I ti- ♦ g t I t Tovarniški odbor sindikata Steklarne Hrastnik čestita vsem svojim pododborom srečno ter uspehov polno novo leto 1967 % s : $ I ♦ ❖ MAH JAN OROŽEN - član CK ZKJ na letni konferenci osno vne organizacije Nekaj misli razprav na letnih konferencah osnovnih organizacij ZK našega podjetja. Letne konference osnovnih organizacij so bile ravno v času najbolj razgibanega dela v pripravah plana za leto 1967, v času, ko se daje ocena poslovanja kolektiva. Predvsem pa v času,kopo-sameznd člani Zveze komunistov dajo oceno aktivnosti svoje osnovne organizacije im vsakega posameznega člana zveze komunistov. Vsa poročila sekretarjev osnovnih organizacij so nakazala vso obširno problematiko, katero so osnovne organizacije ZK obravnavale v teku leta. Konference so imele predvsem delovni značaj, kar pričajo tudi razprave članov ZK. Opazki je bilo, da so na nekaterih letnih konferencah sodelovali v razpravi skoraj vsi člani osnovne organizacije. Razprave so pokazale predvsem te-le probleme. V prihodnje bo treba bolj resno in sproti reševati nekatere probleme v proizvodnji, predvsem pa vprašanja, katera morajo člani ZK obravnavati med kolektivom, kakor so urejeni medsebojni odnosi, premajhna aktivnost pri sodelovanju v razpravah na organih delavskega samoupravljanja. Organizacija ZK se bo morala bolj resno lotiti vprašanja lastnega izobraževanja svojih članov tako, da bodo sposobni sodelovati v razpravah in potem tudi zaključke tolmački članom kolektiva. Potrebno bo več odkritih medsebojnih razprav, predvsem o proizvodnji tako, da se napake ki se pojavljajo sproti odpravljajo. Ko so člani ZK obravnavali problematiko in proizvodnje, je bilo razvidno, da niso vsem jasni odnosi pri realizaciji plana novega in starega obrata, kar je v zadnjem času povzročilo največ razprav, ki so v gotovih primerih bile precej neobjektivne nasproti problemom objektivnega značaja pri izvrševanju plana v novem obratu. Člani ZK so se premalo trudili za boljše delo vseh organov delavskega samoupravljanja. Precejšnja aktivnost članov je le v CDS in UO podjetja, dočim sveti EE so še vedno le na papirju in ne najdejo pravega mesta med organi upravljanja, če hočemo doseči vse, kar narekuje popolna decentralizacija, sodelovanje pri odločanju nekaterih zelo važnih problemov vseh članov kolektiva, bo potrebno v prihodnjem obdobju oimpreje naj ti, način dela svetov EE. Za slaoo delo teh organov nosijo del krivde tudi nekateri obratni vodje EE, ki ne nudijo dovolj pomoči samim svetom. V razpravah članov ZK je bila tudi poudarjena premajhna aktivnost sindiKanlih forumov v kolektivu.. Doseči bo treba, da bomo vsi člani kolektiva resneje obravnavali določene probleme, ki velikokrat vplivajo na boljše rezultate, predvsem pa vprašanje zmanjšanja materialnih stroškov s štednjo z materialom, znižanjem loma in boljšo organizacijo dela. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, kako preiti na 42-urni tednik v kolektivu, kako zagotoviti realne zaslužke kljub prehodu na 42-urni tednik. Vse osnovne organizacije so izvolile nova vodstva osnovnih organizacij in tudi predlagale člane, ki bi kandidirali za nov občinski komite ZK Hrastnika. Poleg ostalih gostov se je udeležil letne konference I. osnovne organizacije ZK tovariš Marjan Orožen, član CK ZK Jugoslavije, in v svoji razpravi doprinesel svoj delež in nakazal nove smernice dela članov ZK v prihodnjem obdobju. Videlo se je, da so bile konference na zadovoljivi ravni, kar priča predvsem velika aktivnost v razpravah. Predvideva se, da bo letna konferenca tovarniškega komiteja ZK Steklarne koncem januarja 1967. Ferijalci v Bohinju Člani Počitniške zveze našega kolektiva so ob Dnevu republike organizirali dvodnevni izlet v Bohinj. Izleta se je udeležilo 30 ferijalcev. V Mladinskem domu CK ZMS, kjer so prenočevali, so si ob Dnevu republike organizirali zabavni večer, obenem pa so si ogledali tudi nekatere naravne lepote tega kraja. Omeniti velja tudii to, da upravnik Mladinskega doma nima pravilnega odnosa do mladih ljudi iz neposredne proizvodnje. Čeprav nosi dom naslov »Mladinski dom«, imajo prioriteto tuji turisti. Sprašujemo se: Ali gre naš mladinski turizem po poti komercialnega turizma, ki nudi več tistim ljudem, ki so pred 20-timi leti ubijali naše matere, očete, brate in sestre? Strgaršek Janez Srečno in uspemo novo leto 1967 želi osenv f članom ZM Steklarne : ♦ X X ObK 7M Hrastnik | l Izgledi za izvoz v letu 1967 V mesecu novembru smo opravili službeno potovanje v Avstrijo, Zahodno Nemčijo in Belgijo z namenom, da se informiramo o tržni situaciji v teh državah, na drugi strani pa, da bi ugotovili potrebe naših kupcev po steklu za leto 1967. Potovanje je trajalo 19 dni in je bilo vseskozi delovnega karakterja. S kupci smo predvsem obravnavali naš pripravljeni plan prodaje za leto 1967, istočasno pa tudi, asortiman, ki pride v poštev za to leto. Pri nas planirane količine so bile pretežnemu delu kupcev premajhne, kljub temu, da vlada predvsem na nemškem trgu določena psihoza o bližnji gospodarski krizi, s katero se je spoprijela tudi naša konkurenca. S tem v zvezi so nemški proizvajalci stekla pričeli na vsakem koraku skrbeti za to, da bi z boljšo mehanizacijo in racionalizacijo v proizvodnji uspeli izriniti iz njihovega tržišča vso inozemsko konkurenco. Glavna zapažanja na vsej poti so nas opozorila na dejstvo, da bomo morali v bodoče polagati več pažnje hitri izdelavi novih orodij za proizvodnjo predvsem razsvetljavnega stekla. Prav tako važno bo delo našega oddelka za pripravo proizvodnje, kjer bo potrebno iskati novih možnosti za ceneno proizvodnjo. Vsekakor važno delo pa leži tudi na oddelku za oblikovanje, od koder pričakuje naš inozemski trg novih idej, s katerimi bi bilo možno tudi v bodoče dosegati enako dobre poslovne uspehe kakor doslej. Z dosedanjim poslovanjem so bili naši kupci zadovoljni, opozorjeni smo bili na delo v bodoče. Vse bolj bomo morali paziti na kvaliteto izdelkov in točno odpremo po dobljenih naročilih. V pogledu gostinskega stekla je situacija še kar ugodna. Res je, da je naša konkurenca predvsem v avtomatskih izdelkih zelo napredovala, toda kljub temu je še vedno dovolj dela tudi za nas. Cene temu steklu so sicer močno stisnjene ob tla predvsem zato, ker italijanski in francoski proizvajalci teh artiklov dobivajo iz državnih proračunov dotacijo za to proizvodnjo in se zato pojavljajo na trgu z zelo nizko ceno. Nemška proizvodnja takih dotacij nima ter je v istem položaju kakor mi. To nam narekuje vso skrb Ka kvalitetne avtomatske, izdelke, katere je možno še dokaj dobro prodati ter tako naše kapacitete trajno zaposliti. Ročno izdelani kozarci imajo še vedno dovolj močan krog svojih potrošnikov in se zato ni bati upadanja te potrošnje, ker skladno s porastom standarda v teh deželah raste tudi potrošnja te vrste kozarcev. Če na koncu povzamem vse vtise, ki smo jih dobili na naši. poti, bi lahko dal takle zaključek: Steklarna Hrastnik ima tudi v bodoče najboljše izglede za plasma svojih izdelkov v ta evropski del tržišča, ki postaja sicer zahtevnejši, vendar zanimiv zaradi količin, katere je v stanju potrošiti. Ob 'upoštevanju opažanj in zahtev glede kvalitete, oblik, točnih dobav ter vsestranskega zalaganja naših tehničnih služb kakor tudi kontrole, je, objektivno rečeno, mogoče naše ime še bolj utrditi na teh trdgih, kar je tudi pogoj za doseganje boljših cen in ugleda tovarne na sploh. Referent za izvoz Drago Kozole Kritične besede na mlad. konferenci (Nadaljevanje s 5. strani) družbenopolitične organizacije zavzemati za načrtno vzgojo mladega človeka, za uresničevanje začrtanih političnih ciljev naše socialistične družbe, za striktno izvajanje sklepov samoupravnih organov z enim samim ciljem, da realiziramo cilje gospodarske in družbene reforme. Po1 poročilih se je razvila izredno živahna razprava, v kateri so mladi nakazali konkretne probleme, kateri zavirajo našo hitrejšo razvojno pot. V tej številki našega lista konkretno analizo razprav še ne moremo podati, ker TK ZM še ni sprejel vseh sklepov. V ta namen je na prvi seji TK ZM Steklarne formiral posebno komisijo, katera mora do konca decembra predelati ves material letnih konferenc aktivov in konference TK ZM. Zaključke, ki se nanašajo na Zvezo komunistov, bo obravnavala posebna komis j a, katero je formiral TK ZM. Problematiko, ki se nanaša na direktno proizvodnjo, pa bo komisija predala organom upravljanja. Sklepe, ki se nanašajo na reorganizacijo Zveze mladine v našem kolektivu, pa bodo marali obravnavati in reševati aktivi in celotni TK ZM. Na prvi seji TK ZM Steklarne Hrastnik pa so bili izvoljeni naslednji organi TK ZM: predsed-nip Strgaršek Janez, politični sekretar Bohnec Anton, organiza-cijisk sekretar Žlindra Ema, blagajničar Radej Lidija; ostali člani TK ZM: Delpin Gerhard, Ciglar Janez, Karabegovič Suljo, Hočevar Dolfi, Paradiž Greta, Marinkovič Dino, Pufler Marija, Rancinger Silva, Barič Ogla, Bajda Vanda in Sihur Zvonko. Posebna komisija je bila zadolžena, da na osnovi predlogov posameznih aktivov izdela kadrovske predloge za naslednje komisdie in jih poda na drugi seji TK ZM: — kadrovska komis j a; — idejno vzgojna komisija; — komisija za rekreacijo in — klubski odbor. Na omenjeni seji so bili določeni tudi datumi sestankov aktivov in dveh sej TK ZM, ki bodo še v decemibm. V naslednji številki »Steklarja« pa vas bomo obvestili še o konkretnih sklepih vseh konferenc, v naslednjih številkah pa vas bomo obveščali, kako se ti sklepi izvajajo. Mladinski komite Steklarne Hrastnik UREDNIK ZA VAS MENJALEC KLEŠČ — PRI IZDELAVI OPAL PLAFONJER, KI SE IZDELUJEJO NA »LAJKA« STROJU DEDEK MRAZ BO TUDI LETOS OBDARIL PRIDNE MALČKE Srečno, veselo ter uspehov polno novo leto 1967 Čestita vsem svojim podpornim članom godba na pihala in pevski zbor »Svobode« PRVI TRIJE VOZIČKI IZDELANIH KOZARCEV NA AVTOMA TIČNEM STROJU HARTFORD GOSTJE KI SO PRISOSTVOVALI NA LETNI KONFERENCI ZM — STEKLARNE VSAKO LETO NA DAN REPUB LIKE SE POSLOVIMO OD UPO KOJENCEV, KI SO BILI TEKOM LETA UPOKOJENI. NA SLIKI: LETOŠNJI UPOKOJEN CI. Novoletni humor Profesor je vprašal študenta medicine na izpitu: — Kadar vas pokličejo k nekemu bolniku, kaj boste najprej vprašali? — Kje stanuje? • V gledališču so prikazovali novo premiero. Neki obiskovalec je zamudil in človek, ki je pregledoval karte, ga ni pustil noter. — Pa pustite me vendar noter, prosmi vas. — Seveda. Čim odprem vrata, bi vsi zbežali ven. Apotekar: »Tu je zdravilo za očeta. Preden ga bo vzel, ga dobro premešaj in pretresi.« Janez: »Nemogoče, moj oče ima preko sto kilogramov«. — Sprevodnik, ali se lahko tukaj kadi? — Ne, ne sme se! — Pa odkod potem tukaj toliko čikov? — Od potnikov, ki me niso vprašali? Sodnik: »Obtoženi, vam je torej kraja poklic?« Obtoženi: »Ne, temveč zabava«. Dva prijatelja sta sedela v operi. Eden reče, kažoč na ložo: — Vidiš, tamle v fistile loži sedi kneginja Esterhazi. — Toda kneginja Esterhazi je vendar že dolgo mrtva — reče drugi. — Ni govora! Dobro poglej, saj se premika! Zdravnik: »Za injekcije mi dolgujete pet sto dinarjev, a za obisk dva tisoč. Pacient: Tu imate pet sto dinarjev za injekcijo, obisk vam bom pa vrnil.« Pacient: »Oni trije umetni zobje, katere ste mi naredili pred nedavnim, mi povzročajo hude bolečine.« Zobozdravnik: »Saj sem vam vendar dejal, da se le-ti po ničemer ne bodo razlikovali od pravih.« Neki miličnik je ujel potepuha. V rubriki »posebne pripombe« je po daljšem razmišljanju napisal: »Posebne pripombe, katere je dal ujeti, so takšnega značaja, da jih ni mogoče zapisati«. Neka skopuška ustavi na ulici svojega poznanega zdravnika z namenom, da bi od njega dobila brezplačen nasvet, in ga vpraša: — Kaj delate, gospod doktor, kadar se prehladite? — Kašljam! — odgovori zdravnik. Dva francoska igralca, od katerih je bil eden zelo debel, a drugi suh, prideta v določenem času na dvoboj. — Moj dragi kolega, vest me peče, ker se z vami pretepam. Mojim napadom nudite veliko površino, jaz sem pa tenak kot trska. Glede mene ste v precej slabšem položaju, dovolite mi, da to izravnam. Po teh besedah je vzel iz žepa kos krede in narisal krog na velikem trebuhu svojega nasprotnika in rekel: — Vidite dragi, niti enega uboda, katerega vam bom zadal izven tega kroga, ne bova štela. Prisotni so se nasmejali, pa tudi debeluško ni mogel ostati resen, glede na tako dobro idejo. Dvoboj sta zato zamenjala z dobrim kosilom. 9 Po ulici je drvel kolesar. Nenadoma se je zaletel v drog in padel na pločnik. Ves krvav in z razbitim nosom je kolesar vstal. V tem času pa se mu je približala neka starejša ženska. — Za božjo voljo, ali ste padli s kolesa? — Ne, je odgovoril kolesar, — jaz vedno tako izgledam. Neki zdravnik je pripovedoval v združbi svojih kolegov: — Edem od naj zanimivejših primerov v moji praksi je tale: Zdravil sem mladeniča, ki si je zlomil nogo, pomislite, po treh mesecih pa je postal rekorder v teku! — Jasno, ko je videl vaš račun! • V neki šoli je profesor dal dijakom pismeno nalogo, da opišejo potek ene nogometne tekme. Ko je pregledoval naloge, je našel tudi takle odgovor: — Zaradi hudega neurja je tekma preložena. • — Poslušaj Janez, to je zadnji opomin, da mi vrneš ona dva tisočaka ... — O, hvala ti. Mislil sem, da boš taiko vztrajen, da ti jih bom moral res vrniti. • V osnovni šoli je vprašal učitelj Toneta, da mu pove štiri stvari, v katerih je mleko. Tone malo pomisli dn reče: — Mleko je v maslu, siru ... Po krajšem razmišljanju pa je dodal: — ... in v dveh kravah. Mladi režiser se je jezil: — Zakaj moje filme prikazujejo samo takrat, kadar je prazna dvorana? — Pomisli, ko sem igral klarinet, je moj sosed s kamnom razbil moje Okno. — Norec! Sedaj te bo še bolje slišal. — Obdolženi, vi bi morali najdeno denarnico takoj predati na policiji. — Na policiji tega dne ni bilo nikogar, tovariš sodnik. — A naslednjega dne? — Naslednjega dne pa v denarnici ni bilo ničesar. 9 Kupec: »Ne ugajajo mi ti čevlji, preveč so ozki. Prodajalec: »Toda takšne nosijo v tej sezoni.« Kupec: »Mogoče, toda moje noge so še iz prejšnje sezone.« • — Kam hitiš? — Kupil sem ženi klobuk in želim priti domov prej, preden se bo spremenila moda. — Kupil sem avto, da bi videl svet? — Odlično, samo kateri: ta ali oni? • Prodajalec je stekel iz apoteke za kupcem, ki je pravkar odšel: — Oprostite, zmotil sem se. Dal sem vam arzen namesto zdravila, katerega ste zahtevali. — Sreča, da ste to takoj opazili. — Točno. Arzen je dražji za 2000 dinarjev. Stroja za izdelavo kozarcev na sliki: desni stroj HARDFORT že obratuje; levi ELDRET, ki je namenjen obžiganju kozarcev pa bo začel obratovati v teh dneh. Novoletna nagradna križanka t REČNA IN MORSKA RIBA ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA KOŠARKAR OLIMPIJE MIODRAG, PETROVIČ PREDLOG 0S.7AIMEK SREDNJEGA SPOLA PRAVILO, VODILO BRUSNI KAMEN VTAKNITEV KEM. SIMBOL ZA KISIK GRŠKA POKRA- JINA PASTIRSKA PESEM, IDILA AVTOMOBILSKA OZNAK* ZA TITOVO UŽICE TRPOTEC A ETIOPSKI POGLAVAR VRSTA SKLADBE JEZERO v SZ PRITOK SAVE PRI MEDVODAH M JANUAR < O z <0 PTICE ROPARICE KUHAR LOVRO TUJE MOŠKO IME DEPARTMA V FRANCIJI VOJNI ODSEK ŽENSKO »ME POLJSKA CVETICA HRIBOVIT KRAJ DEL SOBE RIMSKI URADNIK SLOVESEN OBHOD NIZOZEMSKI NASELJENEC KMETIJSKI PRI0ELEK MOŠKO IME DEL VINOGRADA ŽENSKO IME LEGENDARNI GRŠKI KRALJ IZ TEBE JUG.FILM. SKI INQLED IGRALEC RIBA PREVORSEK UROŠ TOPOVSKI IZSTRELEK BET, GORJAČA LUKA V IZRAELU GORA NA KRETI NEDOTA- KLJIV PREDMET EDINOST B PROPELER, VIJAK PAMET, RAZUM MESTO OB JENISEJU GLASSILA JA80LKU PODOBEN SADEŽ UČENJAK KRAJ 08 DRAVI V SLOVENIJI DOBA, VEK RABELJ PRELAZ NA VELEBITU UJEVIĆ ŽENSKO IME RIMSKO PODZEMLJE oeoiJE MOŠKO IME RASTLINA Z VELIKIMI MESNATIMI LISTI MEDNARODNA 07NAKA 7A VZHOD DVOGOVOR PETER JEREB ŠVICARSKI PRAKANT0N NELA ERŽIŠNIK ZLI DUH V RELIGIJI ZO-ROASTRA SLOVENSKI CELOVE- ČERNI FILM NAPRAVA, PRI STROJ SUKANEC JEZIK RAZNIH POKLICEV PTICA KEMIČNI SIM DOL ZA ŽVEPLO KRAJ PRI kopru RADWTEH-NIČNA NAPRAVA TEMNI DEL DNEVA KITICA KRILO RIMSKE KONJENICE MESTO V ROMUNIJI TOIAÌBA TATJANA REMŠKAR KOTANJA, KADUNJA TREBUŠNA MAŠČOBA K POGANJEK BRST NAJVEČJI OTOK V KURiLIH JADRANSKI OTOK R ORGANSKO VEČANJE IME PISATELJA ANDRICA ČETRTA DIMENZIJA PRIPADNIK STARIH SLOVANOV 1000 KG COPATKA UNIČEVALKA ŽELEZA PRELEST, MIK !- s< |s S VRSTA ZAJCEV arabski KNEZ ELVIRA VOĆA ADAM , BOHORIČ GIBANJE VODNE POVRŠINE JEZERO V JUŽNI AFRIKI PREDLOG G POKRAJINA NA SEVERNEM PELE PONEZU makedonsko kolo DEMISIJA, ODSTOP JADRANSKI OTOK POKRAJINA MED TISO, DONAVO IN ROMUNIJO Za novoletno nagradno križanko razpisujemo kot običajno 5 nagrad v skupni vrednosti 65 N-din. Rešitve pošljite najkasneje do srede 18. 1. 1967 na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Steklarna Hrastnik. Na pisemski ovitek napište: NAGRADNA KRIŽANKA. Za prejšnjo nagradno križanko smo prejeli nad 40 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (20 N-din): Ervin Oplotnik, 2 nagrada (15 N-din): Rezi Projie, Minilo je teto dni, odkar so me oblekli v SMD (sivo masi inasto barvo) uniformo. Redno prebiram vaš list in tako posredno spremljam vaše delovne uspehe in težave. Vesel sem 3. do 5. nagrado (po 10 N-din) prejmejo: Karel Platinovšek, Franc Klenovšek, upokojenec in Majda Vozlič. Rešitev prejšnje križanke. VODORAVNO: Dan republike, Nobel, Rio Negro, UV, globa, Ajas, kvadnilijen, ulov, Varese, Isadora, pom, njiva, Liszt, Inari, gin, ocean, Aru, oro, Trenta, Jelša, korelat, moa, TT, AP, Istran, ks, oolit, Bajkal, tok, preproga, Paniait, PEKO, Renoir, mrena, fon, slap, atelje, Augias, Vasilij, gaj, Norma, elita, ne (D. K.) •tega, saj me to spominja na čas, ki sem ga preživel med vami. V novem letu 1967 vam želim veliko norih delovnih uspehov in vsem srečno novo leto! Kreže Anton V. P. 4736-4 Beograd Hvala tovariši - Odlkar so organi upravljanja sklenili, da se ob Dnevu republiki tovariško poslovimo od delovnih tovarišev ki odhajajo' v zasluženi pokoj, smo kar lepo število članov 'kolektiva prav lepo počastili ob odhodu v pokoj. V letošnjem letu je ah pa še bo zapustilo kolektiv 13 članov kolek-va. Naj starejši po delovnih letih je tovariš Sihur Anton — 41 let, njemu sledijo: Ocepek Franc — 40 let, Tovornik Karl — 29 let pri našem podjetju, Šrenk Jože — 28 let, Novak Matilda — 24 tet, Križnik Anton — 21 let, Brečko Ferdo •— 15 let, Dragar Franc — 10 let, Zupančič Zlatka — 8 let, Petrin Alojz — 30 let, Čepin Marija — 14 let, Jesih Marija — 9 let. V letošnjem letu je največ upokojenih zaradi invalidnosti, kar se ridi po letih službe. V imenu sindikalne područtnice se je zahvalil za sodelovanje in skrb pri delu tovariš Barič Jože, tovariš Tušar Jože pa v imenu centralnega delavskega sveta. Tovariš direktor je prikazal članom, ki gredo v zasluženi pokoj , razumevanje kolektiva in lepo gesto, 'kako se vzame slovo od delovnih tovarišev. Pozval je navzoče, da naj bodo' še vedno res lepo slovo pripravljeni, če -bi jih kolektiv potreboval, da bi priskočili na na pomoč. Prav ta generacija je izredno mnogo prispevala k razvoju našega podjetja, je dejal tovariš direktor, zaradi tega ji gre še večja zahvala. Upravni odbor podjetja je tudi povečal dosedanjo nagrado 2000 din na vsako službeno leto, kar je nekaka od-odložitev kolektiva ob prvih trenutkih, ko gre član 'kolektiva v pokoj. V imenu upokojencev se je tovariš Sihur Anton zahvalil za pozornost in razumevanje organov upravljanja. Poudaril je, da ob teh trenutkih človek vidi, da so še vedno del kolektiva v katerem so pustili skoraj pol stoletja svojega življenja nekateri upokojenci, kar olajša človeku slovo od kolektiva. PREKLIC Podpisani Roter Rajko, zaposlen v Steklarni Hrastnik kot nabiralec stekla, se opravičujem tovarišci Kamnikar Karolini za vse nepravilnosti, iki so se pripetile dne 24. junija 1966 in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe. Spoštovani urednik! Rotar Rajko 1. r.