(M
P*
Poštnina plačana v gotovini
ČEŠČENJE PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
Debelo tiskana številka zaznamuje skupino; prva za njo opravilo, druga dan, kdaj naj se opravi zadostilno sv. obhajilo. —■ Vsak naj si zapomni, h kateri skupini spada. Kdor bi ne mogel opraviti zadostilnega sv. obhajila v določenem dnevu, naj si izbere drug dan. ¥ decembra. 1. 3, 4 — 2. 2, 19 — 3. 7, 2 — 4. 6, 13 — 5. 1, 21 — 6. 9, 54 — 7. 4, 10. - 8. 6, 7 — 9. 5, 22 - 10. 8. 6 - 11. 4, 12 - 12. 1, 27 - 13. 9, 18 -14. 2, 16 — 15. 7, 15 — 16. 9, 1 — 17. 8, 29 — 18. 2, 23 — 19. 6, 26 — 20. 2, 5
—	21.5, 8 — 22. 4, 17 — 23. 1, 28 - 24. 9, 3 — 25. 5, 20 — 26. 7, 25 — 27. 8, 30 - 28. 7, 24 — 29. 6, 9 — 30. 8, 31 — 81. 3, 11.
V januarju 1940: 1.7, 3 — 2.5. 1 — 3. 4, 20 — 4. 8, 13 — 5. 9, 5 — 6. 1, 26 7 . 4, 10 - 8 . 2, 16 - 9. 8, 22 - 10. 3. 8 - 11 5, 28 - 12. 7,25 - 13. 9, 30
-	14. 2, 7 —15. 6, '¡} — 16. 7, 31 — 17. 2, 2 — 18. 4, 2i — 19. 7, 4 — 20. 9, 15 - 21. 8, H — 22. 5,19 — 23. 4, 23 - 24. 3,11 — 25. 7, 27 — 26. 8, 18 — 27. 9, 12 — 28. 5, 29 — 29. 6, 24 — 30. 7, 6 — 31. 9, 17.
Novi častilci:
13. 9, 30. Malner Jože — Cvelbar Zdravka — Ješin Marija — Šket Cecilija.
Ker nekateri častilci ne dobe pravočasno Vestnika, bomo odslej tiskali češčenje presv. Srca vedno za en mesec naprej.
Knjižice „Devet služb" se naročajo pri Vodstvu sotrudništva na Rakovniku. Knjižica stane s pošto vred din 1.50, deset skupaj din 5.50.
Naši umrli sofrudniki in sotrudnice:
Potočnik Marija, Preval je; Pristovnik J., Slov. Bistrica; Naglic Marija, Šmarca; Razdrli Marija, Breg; Strmec Marija, Breg; Bogataj Katarina, Goropeke; Anžič Mana, Zg. Bemik; Droško Jurij, Laško;
S sotrudnico Nučič Uršulo je Salez. družba spet izgubila delavno moč. Ves čas, odkar je bila sotrudnica, se je zavedala, da mora biti sotrudnica v dejanju in ne le na papirju, zato ni nikdar mirovala. Marljivo je hodila okrog znancev ter priporočala Salez. družbo. Vestno je vsak mesec po va-
Dekval Anica, Zagreb; Držaj Marija, Črnomelj; Novak Nežika, Ptujska gora; Krlin Pepca, Tržišče; Kramar Marija, Zabukovje; Nučič Uršula, Vel. Mlačevo.
Usmiljeni Jezus, daj jim večni pokop
(300 dni odpustka.)
si in okolici raznašala Vestnik ter skrbela, da nihče ni ostal na dolgu. Bog daj, da bi se v Velikem Mlačevem našla dobra namestnica! Nučič Uršula naj pa za svojo ljubezen in delovanje uživa pri Pomočnici kristjanov, katero je tako vroče ljubila, večno plačilo!
ALEZIJANSKI * VESTNIM
C L AS ILO-ZA*SALE Z IJ ANSKO'SOTRU D5TVO
L. XXXV.
DECEMBER
ŠTEV. 12
Mati trpečega človeštva
red tisoč devet sto leti je bilo... Med strašnim grmenjem in bliskom, medtem ko je sonce ote-tnnelo in ni luna dajala svetlobe, ko so skale pokale in se odpirali grobovi, je visel razpet med nebom in zemljo nedolžni Sin nazareške Device.
V tem strašnem stanju je spregovoril božji Sin velike besede svoje poslednje volje. Deviškemu Janezu, ki je ob tej strašni uri zastopal vse človeštvo, je dejal: „Sin, glej tvoja mati!" In z zadnjim, umirajočim pogledom se je obrnil k svoji Materi in jo oklical za Rešiteljico vsega trpečega človeštva, ki bo v Njej iskalo ter našlo mir in uteho. Devetnajst sto let je preteklo odtistihmal...
Marija, zavedajoč se vseskozi Sinove poslednje i volje, je vedno stala ob strani trpečega človeštva. V neštetih primerih ga je čudežno obvarovala mnogih poraznih nesreč. Vodila je narode in države, lajšala gorje bednega človeštva s tem, da je poklicala na vodilna mesta ljudi, ki so reševali narode s svojo vero in gorečnostjo.
Koliko papežev se je pod Marijino zastavo bojevalo in izbojevalo zmago sv. Cerkvi. Koliko velikih mož je Ona navdala z gorečnostjo in apostolsko vnemo. Naj omenim samo našega don Boska, ki je pod Njenim praporom vodil mladino v nove in lepše zarje. Ona mu je dala smernice, da je ustanovil Salezijansko družbo in Družbo hčera Marije Pomočnice. Na Njeno pobudo je osnoval Zvezo salezijanskih sotrudnikov in sotrudnic, ki razširjajo Marijino slavo v slednji fari in vasi.
Da, vse odslej se je Marija živo zavedala svojega velikega poslanstva. Pa danes...
Nastopili so težki časi. Zdi se nam, da visi božji Sin znova na lesu križa razpet, razgaljen in osramočen med nebom in zemljo. Pod križem pa stoje rogajoči se komunizem, narodni socializem in nešteto modernih zmot, ki s sulicami predirajo Gospodovo stran. Spet je otemnelo sonce, sonce ljubezni. Spet se sliši grmenje in razdejanje. Pa ga danes ne povzročajo nebeške moči, ampak naduto in prenapeto človeštvo. Topovi grmijo, prasketajo strojnice, bombniki rušijo; in sadovi človeške omike, zrasli v tisočletjih padajo pod okrutno voljo samodržcev.
In iz vsega tega hrupa in zmede se sliši trpeči glas Gospodov, ki ponavlja svojo oporoko. Znova daje Marijo za Mater trpečemu stvarstvu.
Bomo mar odklonili in zavrgli posledno Zveličarjevo voljo? Bomo obrnili hrbet božji Materi, ki nam dobrotno ponuja svojo pomoč? Vsaj 2daj ob dvanajsti uri, ki bije nemirnemu človeštvu, se obrnimo k Njej, o kateri pravi svetopisemski modrec:
„Kdor mene posluša, ne bo osramočen; in kateri delajo po mojem nauku, ne bodo grešili" (Sir 24, 30).
Katekizem v rokah svetnika
katoliški duhovniki in ga bodo nadaljevali do konca sveta. S poučevanjem v veri hočejo vzgojiti in resnično izobraziti vse ljudi, začenši od preprostega človeka pa do velikih svetovnih mislecev.
Učitelji krščanskega nauka so se posluževali raznih načinov, da so si čim laglje in gotoveje osvojili ■ človeški um in človeška srca. Gotovo pa je, da je eden najbolj privlačnih načinov način sv. Frančiška Šaleškega. Koder koli je hodil, povsod je delil ljubezen in ta ljubezen je dajala njegovi osebnosti nenavadno milino in nežnost, ljubezen, katere so bili deležni vsi, zlasti mladina. Radi so se zbirali h krščanskemu nauku, ker so vedeli, da jih njihov u~ čitelj z veseljem pričakuje. Čutili so, da ljubi vsakega posebej, da se zanima tudi za najbolj revne. Njegov pouk niso bile temne in nedoločne formule, brez življenja, ampak svetle zgodbe, ki so s svojo lepoto osvojila in prevzela mlada srca, s svojo jasnostjo pa se za vedno vtisnila v njihov um.
Sv. Frančišek Šaleški je polagal veliko važnost na katehizacijo. Bil je prepričan, da vsa krivoverstva, vse verske zmote imajo izvor v pomanjkljivem verskem pouku, v pomanjkljivi izobrazbi v duhovnih rečeh, Don Bosko je že kot dvanajstleten fant zbirat Zato je posvetil katekizmu okrog sebe tovariše in jih učil božjih resnic veliko pažnjo in mnogo ča-
Že ob samem rojstvu krščanstva, takoj, ko je njega božanski ustanovitelj ukazal apostolom: „Pojdite in učite vse narode," se je začelo poučevanje katekizma. Prvi katehisti so bili apostoli sami, ki so bili sicer neizobraženi ribiči, vendar polni Sv. Duha. Apostoli so z izredno hitrostjo širili krščanstvo. Njihovo delo nadaljujejo
- 179 -
sa; prizadeval si je, da si vzgoji duhovnikov, ki bi to njegovo zamisel nadaljevali. Ko se mu je ponudil eden od njegovih kanonikov, je sv. Frančišek navdušeno vzkliknil: „Vi ste moj pravi sin, ko hočete poučevati otroke v sveti veri!"
Dvesto let pozneje je živel v Severni Italiji reven in neznan duhovnik, kateri je hotel biti sin sv. Frančiška Šaleškega. Bil je to otrok krščanske matere, ki ni znala ne brati ne pisati in katera ni imela drugega katekizma kot zdravo pamet in pošteno srce v sebi, okoli sebe pa dobre katoliške duhovnike in odlične oznanjevalce božje besede. To je bila mama Marjeta. Sejala je v srce in v pamet svojih otrok zdrava in prava krščanska načela, katera je nosila v svoji sicer ne učeni, toda svetniški duši. Njena katehizacija je bila preprosta, toda krščanska, vzgojila je prave krščanske otroke. Najbolje je izpolnil njene upe najmlajši sin Janezek. Ni mu zadostovalo, da bi samo poslušal pouk svoje matere in župnika; hotel je deliti blagovest drugim in zato se je učil brati, da bi tako spopolnil svoja znanje. Samo Bog ve, kaj vse se je dogajalo v duši tega vaškega fantiča! Zbiral je sovrstnike, ponavljal z njimi pridige, ki jih je bil slišal v cerkvi in katere je znal skorO dobesedno. Ko je znal brati, se je usedel navadno na kakšno vzpetino in pred zbrano četico prebiral iz katekizma božje resnice. Ko so se šli igrat, se je najprej prekrižal, jim povedal nekaj iz katekizma in šele nato se je začela igra.
Ali so to bile samo otročarije? „Zbirati mladino in jo učiti, to je bila moja najgorečnejša želja; zdelo se mi je, da je to edini moj cilj na zemlji." je večkrat
ponavljal Janez Bosko. Že kot desetleten deček je izrazil jasno svoj namen: „Rad bi postal duhovnik, da poučim v veri toliko dečkov, ki niso slabi, ampak postanejo sčasoma slabi, ker se zanje nihče ne briga."
Na praznik Brezmadežne, 8. decembra 1841. leta, je bilo ono znano srečanje don Boska z Jernejem Garellijem v zakristiji pri cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Turinu. Don Bosko sam pravi, da se je njegov oratorij začel s poučevanjem krščanskega nauka. Tisto nedeljo je slišal božjo besedo samo Garelli, toda naslednjo nedeljo jih je bilo že več. In tako je število vedno naraščalo. Otroci so radi prihajali k duhovniku, ki se je zanje zanimal, prihajali so, da se pouče v
Don Boskovo prvo srečanje z Jernejem Garellijem v zakristiji pri sv. Frančišku Asiškem
krščanskem nauku, da se pripravijo za sv. spoved in sv. obhajilo. Prihajali so tudi večji, katere je kakor Garellija bilo sram hoditi h krščanskemu nauku z majhnimi. Pa ravno ti večji so postali pravi don Boskovi prijatelji, njegovi pomočniki, prvi „katehisti".
Don Bosko je imel svoj „pouk" povsod — zdaj na kakšnem travniku, drugič na turinski ulici, drugič zopet kje v gozdu. Vedno je začenjal s svojim ljubeznivim smehljajem: „Vi, moji dragi prijatelji..." in otroci so bili prepričani, da jih ima rad.
Don Bosko je organiziral svoje pomočnike po vzoru sv. Frančiška Šaleškega. Zbirali so mladino po turin-skih ulicah in jo vodili k don Bosku.
Nekoč je neki turinski prélat hotel pokazati radovednim Angležem don Boska in njegovo ustanovo. Don Boskr ni bilo doma. Iskali so ga na vst strani. Nenadoma se prikaže za neke ograjo nekaj otroških glavic. „Kjer je mladina, tam je gotovo don Bosko/ reče prélat. In ni se zmotil. V sred gruče dečkov je bil don Bosko in učil krščanski nauk. Eden izmed An gležev je takrat pripomnil: „Ce bi vsi duhovniki delali kakor don Bosko če bi katehizirali kjerkoli in kadarkoli bi se svet kmalu spreobrnil." To jc tudi don Bosko sam dobro vedel. Cin bolj so se množili dečki, željni resnice in ljubezni, tem bolj je dozorevale v don Bosku misel o družbi sinov sv. Frančiška Šaleškega, o družbi duhov nikov, katerih glavni namen bi bil poučevanje krščanskega nauka in re
sevanje duš, zlasti mladih, deških duš.
Pred kratkim je vrhovni predstojnik Salezijanske družbe napisal v nekem katehetskem časopisu članek, kjer med drugim pravi: „Ni mogoče povedati, kako zelo je bilo don Bosku pri srcu poučevanje krščanskega nauka. Rua, njegov prvi naslednik, ki je v don Boskovem duhu nadaljeval započeto delo, dostavlja: »Glavni namen don Boskovega oratorija je katehizacija.« Prvo don Boskovo srečanje z Garelli-jem je torej vogelni kamen Salezijanske družbe in vsega njenega aposto-lata. Podobno pravi naš nepozabni Albera: »Katekizem v cerkvi, katekizem na javnih prostorih, na travniku, kjerkoli, to je bil glavni cilj vsega don Boskovega prizadevanja.«"
V istem članku poziva vrhovni predstojnik vse salezijanske sotrudnike in sotrudnice ter njihove otroke, naj prosijo Boga, da bi sveta Cerkev čimprej izdala splošen katekizem; istotako pa naj pomagajo z molitvami in žrtvami da bi se salezijanski oratoriji čimbolj širili in cveteli, da bi Bog dal sv. Cerkvi dobrih in požrtvovalnih katehistov, ki bodo uspešno nadaljevali veliko delo katekizemskega apostolata; pa tudi sami naj pri tem pomagajo, da bodo tudi oni deležni obljub, katere je Kristus dal misijonarjem.
Vsi pa — povezani z vezjo božje ljubezni — si moramo prizadevati, vsak po svojih močeh, da se bo vedno bolje izvrševal vzvišeni ideal našega svetega Ustanovnika: „Rešitev mladine — rešitev človeškega rodu."
Kar je Bog združil, naj človek ne loči
(Iz okrožnice Pijci XI.: O krščanskem zakonu.)
Zarod in zvestoba, ki obsega zakonsko enotnost, čistost, ljubezen, častno in plemenito pokorščino, sta posebni zakonu svojski dobrini. Toda vse tako velike dobrote dopolnjuje in tako rekoč venča tista dobrina krščanskega zakona, ki jo z Avgustinovo besedo imenujemo zakrament. Ta beseda
zaznamuje nerazdružnost zakonske zveze ter povišanje in posvetitev zakonske pogodbe po Kristusu v podelilno znamenje milosti.
Nerazdružno trdnost zakonske zveze poudarja sam Kristus z besedami: „Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči" (Mt 19, 6); in: „Vsak, kdor
- 180 -
se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje; in kdor se oženi z ločeno od moža, prešuštvuje" (Lk 16, 18).
Da je nerazdružnost to, kar imenuje sv. Avguštin dobrino zakramenta, je jasno iz teh besed: „Z zakramentom se misli, da se zakon ne loči in da se ločeni ali ločena niti radi potomstva z drugim ne združi"
Nerazdružna zveza
Ta nedotakljiva trdnost je lastna vsakemu pravemu zakonu, dasi ne vsem v isti in najpopolnejši meri. Zakaj Gospodova beseda: „Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči," ki je bila izgovorjena o zakonu prvih staršev kot prvem vzoru vsakega poznejšega zakona, se mora nanašati na prav vse prave zakone, če tudi se je torej pred Kristusom tista vzvišenost in strogost prve postave tako zmanjšala, da je Mozes celo členom božjega ljudstva radi njih trdosrčnosti iz nekaterih vzrokov dovolil dati ločilno pismo, je vendar Kristus po svoji oblasti kot najvišji postavodajalec to dovoljeno večjo prostost preklical in prvotno postavo popolnoma obnovil z besedami, ki jih ne smemo nikdar pozabiti: „Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči." Zato je Naš prednik Pij VI. blaženega spomina pisal erlavskemu škofu: „Iz tega jasno sledi, da je bil zakon že v naravnem redu, torej mnogo prej, nego je bil povišan v dostojanstvo pravega zakramenta, od Boga tako ustanovljen, da je vseboval trajno in n e r a z -družno zvezo, ki je zato ne more razvezati nobena svetna postava. Dasi je torej mogoče ločiti zakramentalnost od zakona, n. pr. med nekrščenimi, mora vendar tudi v takem zakonu, ker je pravi zakon, trajati in tudi popolnoma traja vedna vez, ki je od prvega početka po božjem pravu tako tesno združena z zakonom, da ni pod nobeno državno oblastjo. Kadarkoli se torej kak zakon sklene, se sklene ali tako, da je pravi zakon, in tedaj ima za posledico trajno
zvezo, ki je po božjem pravu združena z vsakim pravim zakonom, ali pa se sklene brez te trajne zveze, in tedaj ni zakon, ampak nedovoljena zveza, ki je po svojem bistvu božji postavi nasprotna. Taka zveza pa se ne sme skleniti in ne nadaljevati."
Ako so glede te trdnosti, dasi zelo redke, neke izjeme, kakor v nekaterih naravnih zakonih med nekristjani ali med kristjani v zakonih, ki še niso dovršeni, te izjeme niso odvisne od človeške volje, tudi ne od katerekoli zgolj človeške oblasti, ampak od božjega prava, ki ga samo Kristusova Cerkev varuje in razlaga. Nobena taka izjema in iz nobenega razloga pa ni mogoča pri veljavno sklenjenem in dovršenem krščanskem zakonu. Kakor se namreč v takem zakonu zakonska zveza v polnosti dovrši, tako se izraža v njej po božji volji popolna trdnost in nerazdružnost, ki je ne more nobena človeška oblast zrahljati.
Velika skrivnost
Ako hočemo, častiti bratje, spoštljivo premisliti notranji vzrok te božje volje, ga bomo lahko našli v skrivnostnem pomenu krščanskega zakona, ki ga v polnem obsegu ima dovršeni zakon vernikov. Apostol namreč v listu Efežanom spričuje, da upodablja krščanski zakon tisto najpopolnejšo zvezo, ki je med Kristusom in Cerkvijo: „Ta skrivnost je velika; jaz pa vam pravim: v Kristusu in Cerkvi" (Ef 5, 32). Ta zveza se ne bo mogla, dokler bo Kristus živel in Cerkev po njem, nikdar ločiti in razdreti. Isto izrecno uči sv. Avguštin z besedami: „To se čuva v Kristusu in Cerkvi, da se živeč od živeče vekomaj po nobeni razporoki ne loči. Ta skrivnost se v državi našega Boga... to je v Kristusovi Cerkvi tako verno spolnjuje... da, ko se radi roditve otrok žene možijo ali jemljejo za žene, ni dovoljeno niti nerodovitne žene zapustiti, da bi se vzela druga rodovitna. Ako pa bi kdo to storil, je sicer ne po postavah tega sveta, pač pa po evan-geljski zapovedi kriv prešuštva, kakor
- 181 -
je kriva prešuštva tudi ona, če se je z drugim omožila."
Dobrote
Koliko dobrega izvira iz nerazdruž-nosti zakona, bo spoznal vsak, kdor le povrh misli bodisi na srečo zakoncev in potomstva, bodisi na blagor človeške družbe. Najprvo imata zakonska v tej trdnosti jamstvo trajne življenjske skupnosti, ki jo že nesebična prepustitev lastne osebe in tesna združitev src sama po sebi in nujno terja, zakaj prava ljubezen nikoli ne mine. Nadalje se ustvari s tem neomadeže-vani zvestobi trdna obramba zoper notranje in zunanje skušnjave k nezvestobi. Težki bojazni, ali ne bo v nesreči ali starosti eden soprog drugega zapustil, je vsak dostop docela zaprt in nje mesto zavzema popolna jn mirna gotovost. Prav tako je s tem najbolje preskrbljeno za dostojanstvo obeh soprogov in za medsebojno pomoč, zakaj nerazdružna in vedno tra-
jajoča vez zakonca neprestano opominja, da sta, ne radi minljivih reči, ne da bi služila poželjivosti, ampak da bi drug drugemu pridobila višjo in trajno srečo, sklenila zakonsko zvezo, ki jo more ločiti le smrt. Tudi za zaščito in vzgojo otrok, ki mora trajati leta in leta, je najbolje preskrbljeno, ker starši težka in dolgotrajna bremena te dolžnosti z združenimi močmi lažje nosijo. Nič manjše niso dobrote, ki izvirajo za vso človeško družbo. Skušnja namreč uči, da je neomajna trdnost zakona prebogat vir poštenega življenja in neizkvarjene nravnosti. Ako se ohrani to dvoje, sta zavarovana tudi sreča in blagor držav; država je namreč takšna, kakršne so rodbine in ljudje, iz katerih je kakor telo iz posameznih udov sestavljena. Radi tega se vsi, ki nerazdružno trdnost zakona odločno branijo, pridobe mnogo zaslug tako za zasebni blagor zakonskih in otrok kakor za javni blagor človeške družbe.
Sklep K K K glede božje službe
Da je ljudstvo v resnici verno, najbolj pokaže pri božji službi.
Zato kongres Kristusa Kralja:
1.	poudarja pokorščino drugi cerkveni zapovedi: obisk božje službe ob nedeljah in praznikih, in to iz živega prepričanja in srčne potrebe, ne le iz podedovane navade;
2.	obsoja:
a)	opuščanje sv. maše zaradi izletov in pohodov na gore;
b)	nespodobno razkazovanje in nespoštljivo vedenje in pogovarjanje v cerkvi med sv. mašo;
c)	najodločneje graja veliki madež na našem verskem življenja: postajanje moških med sv. mašo zunaj cerkve. To sramoto naj korenito odpravijo naši možje, zlasti očetje in mojstri: sami naj dajejo lep zgled, proti takim sinovom in vajencem pa naj odločno nastopijo.
3.	zahteva, da tudi oblasti skrbe za red pri cerkvi ined božjo službo ter prepovedo za časa božje službe telovadbo in hrupne javne prireditve.
K K K nujno priporoča tudi obisk popoldanske božje službe ter sv. mašo ob delavnikih, vkolikor je io mogoče.
Obenem se priporoča, da se goji tudi pri nas liturgično gibanje, to je prizadevanje, da se ljudstvo kar najživeje z mašnikom združuje v sveti daritvi. Goji naj se pridno tudi ljudsko petje.
- 182 -
Odkritosrčna beseda
Eden izmed naših misijonarjev, ki dela nekje na vzhodu, je v svojem pismu zapisal med drugim tudi tole:
„Ne da bi vas hotel žaliti, vam moram odkritosrčno reči, da vi,, ki ste doma, večidel nimate pojma, kako težko misijonarji dobijo sredstva za svoj živež, za razna karitativna dela in za versko propagando. Uboštvo in vrednost vsake pare se spozna le v misij onih, ko ni pri hiši niti pare. In tu ni ne sotrudnikov ne dobrotnikov,, h katerim bi se lahko zatekel
v največji potrebi in v resnični: stiski.
Vem, da imate tudi doma velike potrebe. Toda Bog bi vas gotovo bolj blagoslovil, ako bi bilo malo manj samoljubja in nekoliko več velikodušnosti in ljubezni do bližnjega, ako bi pomagali tudi tistim, ki čakajo samo drobtinice. Na primer, da govorim o sebi, lansko leto nisem imel pol leta niti ene srajce, temveč le dve revni jopci, ki sem jih sam pral. Ni bilo denarja in sem moral čakati. O hrani ali o podobnem raje ne govorim. De-
Kitajski družinski maliki
- 183 -
lati pa mora človek za dva ali tri, ker ni osebja ... Kdor je pripravljen na samozatajevanje, na trpljenje, naj le pride sem na vzhod, drugače je bolje, da gre kam drugam, kjer bo lahko spal v mehki postelji in imel tudi vse druge udobnosti... Vendar, kdor hoče biti pravi misijonar, ta bo z božjo pomočjo premagal vse težave in ovire ter bo zelo zadovoljen in
srečen, kakor sem jaz."
• • •
To je res odkritosrčna beseda! Pogostokrat se trkamo na prsi, češ imamo toliko in toliko misijonarjev, ki sejejo božjo besedo tam in tam. Vprašanje pa je, koliko mi, ki smo doma, za te naše misijonarje storimo. Če preberemo vsak mesec kakšno njihovo pismo, ki ga najdemo v tem ali onem časopisu, pa mislimo, da smo že bogve koliko storili. Pa tudi kakšno zdrava-marijo morebiti zmolimo zanje. Že prav. Vendar tudi to še ni dosti, zakaj vera brez del je mrtva, pravi
sv. apostol Jakob. Treba je, da jim tudi dejansko pomagamo, da jih pod piramo z vsem, česar potrebujejo p:i svojem misijonskem delu, če hočemo da bo njihovo prizadevanje uspešno Oh, če bi Slovenci, verni Slovenci dali za misij one vsaj nekaj odstotkov tistega denarja, ki ga po nepotrebnem zapravijo za pijačo, kajenje, veselja-čenje, lepotičenje in za druge podobne stvari, bi mogli poslati našim misijonarjem vsako leto več milijonov dinarjev. Koliko duš bi mogli misijonarji s temi sredstvi pridobiti za Kristusa! Tako so pa sredstva tako skromna...
Salezijanski sotrudniki in sotrudnice, kaj če bi naredili takole? En dan v tednu se odpovejmo vsem nepotrebnim potrebam in darujmo ta prihranek za salezijanske misijonarje. Bog, ki poplača celo kozarec mrzle vode, ki jo damo bližnjemu iz ljubezni do Njega, kako bo šele poplačal to, kar storimo in žrtvujemo za rešenje ne-umrjočih duš!
Pisma m
Dve žalostni novici nam iz Ekvadorja sporoča g. misijonar Dionizij Vrhovnik.
Makas, 18. avg. 1939.
Prečastiti gospod urednik!
Pred nekaj tedni sem vam bil napisal daljše pismo. Toda dopis je šel — po vodi; in to pot v pravem pomenu besede.
Ko se je pismonoša vozil čez nevarno reko, se je čoln prevrnil in poštna vreča je šla v — Amazonko. Pa ko bi bilo samo to! Utonil je namreč tudi eden izmed čolnarjev, ki ni znal plavati. Trupla niso mogli najti. Škoda dobrega fanta!
V smeri proti Riobambi ni čez reke nobenih mostov. Le čez eno reko drži nekaj brvi podobnega. To je „tarabita": železna vrv čez reko, napeta v vrtoglavi višini, da je človeka groza. Na vrvi visi kos žice, ki ima spodaj pritrjen kratek kol. Potnik se vsede na kol in „brodar" ga z druge
strani vleče k sebi, dokler ne privozi ta čudni aeroplan do drugega brega. Matto Grosso v Braziliji je v primeri z „Ekvadorskim Orientom" (tako se imenuje pokrajina, kjer leži naš vika-riat) veliko bolj dostopen in civiliziran.
Pred kratkim sta se dva duhovnika v spremstvu enega sobrata pomočnika in več Hivarcev nosačev odpravila na misijonsko potovanje, ki bo najdaljše od vseh doslej izvršenih ...
Makas, 26. avg. 1939.
Nisem mislil zadnjič, ko sem pisanje odložil, da ga bom moral končati s tako žalostno novico. Še nisem skon-čal opisa potovanja naših misijonarjev, ko vam že moram sporočiti, da sta dva izmed njih — utonila.
Na misijonsko potovanje so šli trije: duh. Angel Rouby in pomočnik Izidor Bigatti, ki sta šla obiskat in poučevat Hivarce, Jaupe in še nekatere druge rodove; njima se je pridružil še duh. Elija Brito, ki je želel spoznati ves
- 184 -
vikariat, da bi potem v glavnem mestu Quitu, od koder je prišel, mogel razviti čim uspešnejše delo v prid našim misij onom.
Bili so že šest dni na potu. Dne 21. t. m. so se s čolnom odpeljali iz Nayumbinija po reki Veliki Mango-sii. Ko so se vozili že dobri dve uri', je čoln zadel na skalo in se prevrnil. Brita so Hivarci skoraj čudežno rešili. Rouby in Bigatti sta pa izginila v globočini in ju še niso našli, kolikor je znano. Vojaška posadka je nemudoma šla iskat ponesrečenca, vendar o uspehu še nimamo poročil. Novica o nesrečni usodi ljubljenih sobratov nas je zadela kot strela včeraj zjutraj. Rouby je deloval v Makasu že 11 let; zadnji čas je vodil vse misijonsko delo v Sevilli Don Bosco, kjer je s pokojnim Bigattijem prav v teh dneh dovršil lepo cerkvico, o kateri sem vam že poročal. Razen tega je Bigatti vodil vsa dela pri zgradbi pogorelega mi-sijona v Makasu. To delo je že deloma dokončano, le cerkev je komaj v začetkih.
Smrt omenjenih dveh sobratov pomeni za makaški misijon nepopravljivo škodo. Niti enega duhovnika ni v vi-kariatu, ki bi mogel zapustiti svojo postojanko in prevzeti izpraznjeno Roubyjevo mesto. Molite za nas, da nam Bog, ki je hotel imeti te žrtvi, na kak način pomore.
Z misijonskim pozdravom
Dionizij Vrhovni k.
S Kitajskega piše g. misijonar Majcen:
Junnanfu, 14. 7. 1939.
Prečastiti g. urednik!
Zahvalim se Vam za vse predmete, ki ste nam jih poslali, najlepša hvala tudi požrtvovalnim misijonskim sotrud-nikom in sotrudnicam. Naši kristjani, katehumeni in pogani vsak dan molijo za vse dobrotnike. Pomagati misijo-nom je pomagati reševati duše. Kitajci so sploh kaj dovzetni za katoliške nauke. Včeraj mi je apostolski delegat mgr. Zanin dejal: „Lahko bi krstili
Kitajcev, kolikor bi jih hoteli. Toda eno napako imajo Kitajci, to namreč, da niso preveč stanovitni. Zato je treba dobro preizkusiti vero novega katehumena."
Vse se zanima za katoliško cerkev, od visokih krogov do nižjega ljudstva. Tudi najvišji predstavniki države vidijo v katoliški morali edino rešitev, pravim v katoliški morali in ne v kanonih in aeroplanih. Vodja kitajskega naroda Cjankajšek je večkrat poudaril, da je v Kristusovi prenovitvi Kitajske edina prava bodočnost njegovega naroda. Njegova soproga, ki ima v političnem življenju silno važno besedo — študirala je višjo politično diplomatsko šolo v Ameriki — je izdala na svoj narod proglas: Resur-g a m . Ona kliče ves narod k duhovni preosnovi, ki naj ima za posledico tudi materijalno reorganizacijo. Med drugim je tudi dejala, da naj bi se v vsaki šoli — neobvezno sicer —
Naša kitajska misijonarja: mgr. Jožef Kerec, apostolski administrator čau-tunsne prefekture, in g. Andrej Majcen, vodja sal. misijona v Junnanfuju.
poučevali Kristusovi nauki in njegova morala.
Torej vidite, da na Kitajskem tudi ni vse tako temno, kot si mislite. Lahko rečem, da je prav sedaj tisti čas,, ko bi katoliški misijonarji silno veliko lahko storili za njihove duše, če bi jih bilo številčno več in bi) imeli več materijalnih pripomočkov. Poleg tega pa še eno. Ker so vsi misijonarji preobloženi z delom, zato je pa tudi vedno precej bolnih oziroma izčrpanih. Letos sta prišla dva nova salezijanska misijonarja na pomoč na Kitajsko, toda pet drugih je moral g. inšpektor odposlati v domovino, da si popravijo zdravje. Poleg tega so trije v bolnici težko bolni. Iz tega lahko vidite, da bi bilo prav lepo, če bi se kdo izmed duhovnikov oziroma laikov odločil za Kitajsko in malo pozamašil te luknje. Jaz že tudi kar omagujem pod težkim bremenom.
Kljub viharnim časom, ki jih preživljamo, gre naša šola lepo naprej. Včeraj, 15. VIL, smo imeli zaključek šolskega leta. Državna oblast je bila zelo zadovoljna in je šolo pohvalila, tudi časopisi so jo povzdigovali kot vzorno šolo. Sedaj se boš pa lahko zopet odpočil, boste rekli. Veste, na Kitajskem ni nobenih pravih počitnic. V Junnanu je namreč navada, da učenci med počitnicami obiskujejo po-navljalne tečaje za vse mogoče vrste učnih predmetov. Na Kitajskem imajo to veliko napako, da učenci hodijo v šolo, kamor hočejo in kolikor časa hočejo. Tako je vedno in v vsakem času v šoli polno novih učencev in je poučevanje silno otežkočeno.
Najlepši uspeh, ki smo ga letos doživeli, sta bili dve tekmi iz katekizma. Posebnost je bila v tem, da so tekmovali tudi poganski učenci in sta drugo in tretje mesto zavzela pogana.
14. VIII. 1939.
Skoraj mesec je potekel, kar sem začel to pismo. Med tem so se vrstili važni in veliki dogodki, ki jih ne morem prezreti. Predvsem se je vršila tu konferenca vseh škofov južnozapad-
ne Kitajske, kjer so se določile važne smernice v delovanju. Med njimi je bil tudi mgr. Kerec, ki je bil imenovan za apostolskega administratorja čau-tunške prefekture. Dne 23. VII. smo imeli v zavodski cerkvici investicijo novega ordinarija, popoldne pa lepo akademijo. Pošiljam Vam tudi fotografijo, da boste videli, kako mu pri-stoji škofovska obleka. Mgr. Kerec je drugi salezijanski ordinarij na Kitajskem.
Mgr. Kerec je pripeljal iz Cautunga tudi dva bogoslovca, Jožefa in Janeza Cana, ki sta 28. julija prejela sub-diakonat, 29. diakonat in 30. duhovniško pesvečenje. - To je bilo veselje. Dve novi maši! Dva nova maziljenca Gospodova za tako revno čautunško prefekturo, dva nova svetilnika, ki naj izžarevata Kristusovo ljubezen in resnico : s katero naj privedeta toliko in toliko poganov k edino pravi Kristusovi Cerkvi. Veseli zvoki naše godbe so od jutra do večera polnili ozračje in dali temu dogodku izraza, ki so ga bila polna naša srca. Po skromnem kosilu, ki so se ga udeležili visoki prelati in duhovniki, ki so prihiteli od daleč na škofovsko konferenco, se je razvila krasna akademija. Mislim, da bo vtis tega izrednega praznika še dolgo ostal v srcih vseh, ki so se ga udeležili.
Po prazniku smo za en teden poslušali pridige mgr. Kereca. V teh duhovnih vajah smo se na novo pripravili za nove boje v novem šolskem letu.
V ponedeljek, 7. avgusta, je mgr. Kerec zopet odjezdil v Čautung. Naslednji dan pa je odšel tudi sivolasi duhovnik Avalle, ki ga je 16 letno delovanje na Kitajskem že popolnoma zdelalo. Tako sem ostal sam z sobrati laiki in asistenti.
Prečastiti gospod urednik! Prav lepo Vas prosim, da priporočite ta naš misijon dobrim srcem. Edino zaupanje na božjo previdnost me še navdaja z upanjem, da nam bo ljubi Bog poslal toliko dobrotnikov, da bomo lahko poplačali neizmerne dolgove, v katere
- 186 -
smo se zakopali z zidanjem te hiše. Poleg tega pa imamo tu polno vojnih sirot, ki so brezplačno pri nas na hrani in stanovanju. Odkrito povem, sem brez sredstev, brez dohodkov in zato po pravici kličem Kristusove besede: „Nag sem bil in ste me oblekli, lačen sem bil in ste mi dali jesti, brez stanovanja sem bil
in ste me sprejeli..." Zato trdno upam in čakam.
Zagotovaljam Vam, da mi vsi vsak dan prosimo Boga za vse dobrotnike, da naj razlije obilo božjega blagoslova na njihova podjetja.
Najlepše misijonske pozdrave v Srcu Jezusovem in Marijinem vdani
And. Majcen.
iz naših zavodov
- 187 -
Misijonska nedelja na Rakovnik«
Jezusov misijonski ukaz: Pojdite in učite vse narode... je tudi med slovenskim narodom dobil močan odziv. Na vseh straneh sveta imamo raztresene sejalce božje besede.
Tudi slovenski don Bosko je zasadil lopato v poganskih deželah. Bralci Vestnika vedno bolje spoznavajo naše požrtvovalne delavce v božjem vinogradu. Misijonarjeva beseda je vedno, četudi je pirana, tako živa in vzpodbudna; skoraj vedno pa izzveni v proseči: Pomagajte nam!
Da misijonsko misel med nami še bolj poživimo, smo se za letošnjo misijonsko nedeljo pripravljali s tridnevnico. Vsak večer smo slišali kaj novega: O pomoči v zaledju, o misijonski akciji in njenih društvih. Dijaki so sodelovali pri misijonski prireditvi v frančiškanski dvorani, pa tudi doma smo Rakovnik: imeli kratko, pa vendar
ginljivo misijonsko akademijo. Navzoč je bil tudi mgr. Ceng. Na koncu nam je v latinskem govoru tako ognjevito govoril o katoliških misijonih, o kitajski ledini, o don Bosku in požrtvovalni pomoči njegovih sinov, da skoraj zaključiti ni mogel.
Da vsaj naše bližnje misijonske prijatelje malo bolje seznanimo s Kitaj-
Pogled na del kitajske misijonske razstave
Rakovnik: Pogled na del kitajske misijonske raz stave
sko, kjer se kot sveče na oltarju použivajo med drugimi tudi naši misijonarji: mgr. Keree in gg. Geder, Majcen, Meolic, smo priredili za misijonsko nedeljo razstavo kitajskih zanimivosti. — Naj vam jo malo opišem!
Prvo, kar je vsakemu obiskovalcu vzbudilo pozornost, je bil mogočen križ, pod njim pa velik zemljevid prostrane Kitajske. Pred tem velikanskim še neobdelanim božjim vinogradom, kjer biva petina vsega človeštva, kakor se radi ponašajo Kitajci, se je raz steber lepo spuščala papeževa zastava, pod njo pa naša trobojnica.
Podsused: Deklica iz Podsuseda pozdravlja mgr. Beluhana
Zraven pa (kakor vidite na sliki), smehljajoči se don Boskov obraz z lepim simbolom pred sabo: zmo-litvenikom, tropskim klobukom in palmovo vejico, kot bi hotel povedati: moli in delaj, v trudu in znoju, za neumrjoče duše, za Kristusa, za Boga. Po nesebičnem delu pa pride plačilo, če že ne palmova vejica mučeništva, pa vsekakor neskončno bogalo plačilo, zakaj „Bog sam bo tvoje preveliko plačilo".
Na drugi strani smo videli tri naše kitajske misijonarje. Kot starešina med njimi z častitljivo brado mgr. Kerec, zdajšnji apostolski administrator čautunške prefekture. Kaj vse je storil v 16 letih bivanja na Kitajskem za neumrjoče duše poganskih Kitajcev, ve le Bog! Njemu ob strani sta bila g. Geder in g. Majcen. Gospodu Gedru, ki misijonari v Lin Cau, več kot mesec dni hoda od Junnanfuja, so preteklo poletje japonske granate skoro vse uničile: zavod, sirotišnico, šolo... Gospod Majcen vodi sedaj zavod v Jun-nanfuju. V tem novem, a zadolženem zavodu skrbi za bolnišnico, ljudsko šolo, strokovno šolo in tiskarno. Poleg tega je sprejel v oskrbo večje število vojnih sirot.
Po stenah so bile razobe-šene najrazličnejše slike kitajskih umetnikov v krasnih, živo prelivajočih se barvah. Kar pa je ženskega sveta, se kar ni moglo dovolj načuditi prelepim kilajskim vezeninam, ki so res prvovrstne mojstrovine.
Mladi Kitajčki so kar zaživeli v duhu pred nami, ko smo pregledovali njihove šolske zvezke s tako čudnimi, križem kražem postavljenimi kvakami, ki so poštenemu evropskemu človeku res prava španska, hočem reči, kitajska
- 535 -
- 189 -
PODSUSED
V septembrskem Vestniku ste	Podsused: Voditelj hrvatskega sotrudstva, g.
brali, da se v Podsusedu pri	Josip Tkalec, bere listino, ki se je zazidala Zagrebu ustanavlja nova sale- v temeljni kamen.
Podsused: Blagoslov temeljnega kamna za novo cerkev sv. Janeza Boska
vas. Vmes je bila tudi slovenska igra, ki jo je prevedel g. Majcen, kar kaže, da že jako dobro obvlada kitajščino. — Poseben prostor so imeli kitajski katoliški listi, med drugimi tudi glavni kitajski katoliški dnevnik „Išpao", ki ga tiskajo v salezijanski tiskarni v Junnanfuju.
Mojstrski izdelki iz keramike, fini, tenki kitajski porcelan, slikovite kitajske narodne noše in še veliko drugega je bilo nekaj novega za našo radovednost. Posebno pozornost se vzbujali poganski družinski žrtveniki, zlasti dva, ki se ponašata z zelo visoko starostjo. Z ginljivim sočutjem so se obiskovalci ustavljali pri številnih fotografijah, ki so pretresljivo nazorno kazale grozote, ki jih je narodu prinesla kitajsko-japonska vojska.
Parkrat je prišel na razstavo sam monsignor Ceng, ki nam je v latinščini ali francoščini podrobneje razlagal razne slike, kot n. pr. „kitajska" nebesa in pekel, tolmačil tako lepo izraženo simboliko kitajske umetnost:'
Komaj se je dobro končala misijonska razstava, je že tudi za našega visokega gosta in kitajskega prijatelja mgr. Cenga udarila ura slovesa. Dne 26. oktobra je zapustil Ljubljano in se preko Rima napotil v svojo ljubljeno domovino. V teh mesecih od kongresa Kristusa Kralja sem smo ga dodobra spoznali, občudovali njegovo sveto skromnost, s katero se je priljubil vsakemu. Naj ga don Bosko, kateremu je izročil vse svoje prizadevanje, ljubeznivo varuje na potu in obilno blagoslavlja njegovo pastirsko delo med trpečimi brati v domovini.
zijanska postojanka. Le-tu naj bi sta!a prva cerkev sv. J. Boska v Jugos aviji. In res je zadeva čudovito hitro dozorevala. Kar posebno preseneča, pa je to, da so se vsi važnejši dogodki, ki so s tem v zvezi, zgodili ravno 24. v mescu, na dan, ki je v salezijanskih zavodih posvečen spominu Marije Pomočnice. Tako je stenjevski župnik g. Mokrovič 24. januarja 1939. predložil ponudbo in načrt za novo ustanovo. Mesec dni pozneje, 24. februarja, se je pod vodstvom samega zagrebškega nadškofa prevzv. g. dr. Stepinca izvršil krajevni
ogled. Dne 24. marca je nadškofijski	pevali gojenci iz obeh salezijanskih
ordinariat v Zagrebu izdal odobrenje	zavodov v Zagrebu ter podsusedski in
za zidanje nove cerkve v Podsusedu.	bizeški šolarji. Navzočni verniki iz o-
Potem so se začela živahno zbirati	koliee so se iz srca zahvaljevali Bogu
v ta namen potrebna sredstva.	za milost, da bo v njihovem kraju
Sredi mesca septembra so že pričeli	zrasla tako lepa cerkev,, posvečena
kopati temelje. In 24. septembra so	velikemu prijatelju mladine, že slovesno blagoslovili temeljni kamen. Blagoslov je opravil zagrebški Po blagoslovitvi vogelnega kamna
kanonik mgr. dr. Milan Beluhan ob	je delo pri zidavi cerkve naglo napre-
navzočnosti stenjevskega župnika g.	dovalo. Ko to pišemo, je že domala
Mokroviča, salezijanskega inšpektorja	končano. In še preden bodo bralci
g. Ivana Spana in drugih odličnikov.	Vestnika dobili te vrstice v roke, bo
Po blagoslovu je monsignor opravil	nova cerkev že blagoslovljena. O tem
mašo, pri kateri so navdušeno pre-	bomo poročali prihodnjič.
Od tu
Palestinski muzej. — V mednarodnem salezijanskem bogoslovju na Crocet-ti v Turinu so pred kratkim odprli Palestinski muzej. Da je to bogoslovje res mednarodno, priča, da tam Študira nad 200 bogoslovoev, ki pripadajo 22 narodnostim. Tudi Slovenci imamo tam svojega zastopnika.
Vrhovni predstojnik salezijancev je že dolgo želel ustanoviti poseben muzej, v katerem naj bi se zbirali predmeti, ki imajo kakršno koli zvezo s sv. pismom. S tem je hotel bogoslovcem olajšati študij knjige vseh knjig. Pripravnega človeka, ki naj bi muzej organiziral, je vrhovni predstojnik kmalu našel v osebi g. prof. Šaluba. Šalub, ki je doma iz Sirije, je profesor vzhodnih jezikov na Cro-cetti in zelo dobro pozna razmere v Palestini. Zato je nalogo, ki mu je bila poverjena, v pičlih dveh letih z izkušeno roko izpeljal.
Muzej je slovesno odprl pokrovitelj Salezijanske družbe kardinal La Puma. V razstavni dvorani moremo videti vse mogoče stvari, ki so kakor koli v zvezi s sv. pismom: stare lončene vrče, denar, glasbila, dragocene okraske in druge umetnine, ki spominjajo na slavo, ki je minula... Pod drugim steklom je videti malike, amulete, talismane in druge verske predmete svetopisemskih narodov. Na omarah stojijo nekatere svetopisemske živali: pelikan, hijena, orel itd. Posebno zanimiva je zbirka denarja, v kateri najdete vse mogoče vrste novcev, od zlatnika s cesarjevo podobo do sikla in drahme in do novčiča uboge vdove. Dalje je videti slikovito palestinsko nošo iz
in tam
Kristusovih časov v štirih primerkih: veliki duhovnik, farizej, pastir iz Betlehema in žena iz Nazareta. Kar daje muzeju posebno življenje, je pa to, da vsak razstavljeni predmet pojasnjuje primerna vrstica iz sv. pisma.
Muzej seveda še ni popoln, vendar pa že zdaj lepo izvršuje svoje poslanstvo. Njegovi zakladi bodo z leti zmeraj bolj rasli.
Za mir na svetu. — Dne 5. septembra je umrla nekje v Istri 24 letna Olga Božeglav, sirota brez staršev in sorodnikov. Pred smrtjo je svoji prijateljici izročila zaprto kuverto, v kateri je bil ves njen prihranek, 500 lir. Poleg denarja je bil tudi listič s tole vsebino:
„Sanatorij v ..., dne 24. aprila 1939.
Vse v večjo slavo božjo in za zveli-čanje duš.
Po zgledu pokojnega papeža Pija XI. sem nekaj dni pozneje tudi jaz darovala Bogu svoje življenje za mir na svetu. Med mašo dne 14. aprila sem obnovila to svojo daritev. Nato sem še isti dan dela v ta namen v kuverto 500 lir za don Bosko-ve ustanove v čast Mariji Pomočnici. To sem storila pri popolni zavesti in upam, da bo Gospod sprejel moj dar. In danes sem to zapisala, da se bo vedelo, če bi po naključju pred smrtjo tega ne mogla nikomur povedati. Olga B o ž eg 1 a v."
Objavljamo to ginljivo spričevalo ljubezni do don Boskovih ustanov in do svetovnega miru z namenom, da bi tudi mi vedno bolj goreče molili in se žrtvovali za ljubi mir na svetu.
- 190 -
Iskreno se zahvaljujem Mariji Pomočnici, sv. Janezu Bosku, sv. Tereziki in sv. Jožefu, da sta dve osebi po dolgih letih prejeli sv. zakramente. Ena izmed njiju je en teden nato umrla. O Marija, tisočera ti hvala! - Zorko A., Celje.
Zbolela sem prav težko. V tem sem se zaupno obrnila k Mariji Pomočnici in sv. Janezu Bosku. Zdravje se je začelo vidno boljšati. Za to milost izrekam iskreno zahvalo in priporočam vsem, naj se v težavah z zaupanjem obračajo k Pomočnici kristjanov in sv. Janezu Bosku. V zahvalo pošiljam majhen dar. Habič A-nct, Vrhnika.
Sporočam vam veselo vest, da sem dobila jako dobro službo. Prepričana sem, da mi je Marija na vaše prošnje podelila to službo, zato želim, da objavite mojo zahvalo v Vestniku. Naj bo hvala Mariji! Naj mi bo še nadalje pomočnica! — Gobec Marija, Beograd.
Zahvaljujem se Mariji Pomočnici, sv. Janezu Bosku in sv. Mali Tereziji za trikratno uslišanje. S tem izpolnim svojo obljubo in se priporočam še v dveh važnih zadevah. C. M., Cerklje.
Mesca julija sem se hudo prehladila. Mučil me je kašelj in bolečine v prsih so se vedno iznova ponavljale. Skoraj mi ni bilo dihati. Nisem mogla več delati. V tem težkem položaju sem se obrnila k Mariji Pomočnici in obljubila zahvalo v Vestniku, če mi vrne zdravje. Bila sem uslišana. Izpolnjujem obljubo in se zahvaljujem dobri nebeški materi. - M. M., Sv. Andraž v Halozah.
Moj sin je pri vojakih hudo zbolel. Obrnila sem se k Mariji Pomočnici sv. Janezu Bosku in zaupljivo prosila za ozdravljenje. Prošnja je bila uslišana. Pošiljam obljubljeni zahvalni dar 50 dinarjev. — M. P., Mislinja.
V težki sinovi bolezni sem se obrnila k Mariji Pomočnici in sv. Janezu Bosku in prosila, da bi sin ozdravel. Zdravje se mu je začelo boljšati. Naj Marija in sv. Janez Bosko pomagata še nadalje, da bo sin popolnoma ozdravel in dosegel svoj poklicni cilj. V ta namen in v zahvalo pošiljam 10 lir. Prinčič Olga, Brda.
Pretila mi je velika nevarnost pri blagu. Obrnila sem se k Mariji Pomočnici, sv. don Bosku in sv. Tereziki in bila sem rešena. Pošiljam v zahvalo 40 dinarjev. Miklič Marija, Stari Kot.
Podpisani se prav lepo zahvaljujem Mariji Pomočnici, sv. Tereziki in sv. Janezu Bosku za uslišano prošnjo v težKi bolezni in se jim še naprej priporočam.
—	Rozman Martin.
Nadalje se zahvaljujejo: Neimenovana iz Celja za pomoč v stanovanjski zadevi. — Rezec Anica za pomoč v dolgih hudih težavah. Grozini N. za srečno vrnitev sina od vojakov. -Gorja/j Zofija (Hrenovice) za ozdravljenje. Pošilja zahvalni dar 10 lir. - P. ./. (Lipa) za uslišano prošnjo v} važni zadevi. Zahvalni dar 20 din. — Neimenovana iz Maribora za pomoč pri izpitih. Zahvalni dar 100 din. — J. J. (Ljubljana) za po-pomoč v operaciji. Zahvalni dar 100 din.
—	Istenič M. za pomoč pri požaru.
„Edina pot k rešiivi je: vrniti Kristusu njegovo kraljevsko čast, priznati njegove kraljevske pravice in to doseči, da se bodo posamezniki in vsa družba vrnili pod zakon ljubezni in resnice."	(Iz prve okrožnice Pija XII.)
SALEZIJANSKI VESTNIK izhaja vsak mesec. Letno stane 10 din (za inozemstvo 16 din). Izdaja: Salezijanski inšpektorat na Rakovniku v Ljubljani. Tiska sal. tiskarna, Rakovnik - Ljubljana. Predstavnik lastnika in tiskarne: dr. Jože Valjavec
Urednik: Tone Vode.
191
KAZALO
ČLANKI
Eno je Dete rojeno . . Naša nova blaženka . . Ali je res čas izgubljen? . Molimo za našega papeža Pi Novoletno pismo .... Don Bosko politik in diplom Don Boskov papež umrl . Življenje in delo Pija XI Škofu dr. Gnidovcu v spomin Papežu Piju XII. mir, življenje
in blagoslov Tri velike noči . Živel Kristus Kralj Šmarnični oltarji Don Bosko o Mariji . . . Prelat dr. Fr. Kovačič velik
salezijanski sotrudnik . . Kongres Kristusa Kralja . . Po Mariji k Jezusu .... Sv. Janez Bosko in papež .
Kralj nas kliče.....
Prijatelja.......
Velika skrivnost v Kristusu
Cerkvi ........
Skalnica........
Igra in zabava v don Boskov
vzgoji........
Vzgoja k samopremagovanju Ob petnajstletnici .... Naš kongres Kristusa Kralja Prva dobrina krščanskega
zakona.....- •
Vteh težkih dneh ....
Zvestoba.......
2. november 1939 .... Kostanj posebno sorte Glava in srce družine . . . Mati trpečega človeštva . . Katekizem v rokah svetnika Kar je Bog združil . . .
IZ NAŠIH MISIJONOV Kitajski roparji napadli in oropali misijonarja Kereca . . . Brazilsko pismo .... 37,
Slike z Japonskega.....
Enakopravnost katoliške vere na Japonskem ........
V	zadnjem trenutku.....
Počitnice v misijonih ....
Med gobavci........
Pod sužnim jarmom.....
V	japonski šoli.......
Odkritosrčna beseda.....
PISMA MISIJONARJEV Antolin Avguštin .... 85,
1
2 4
17
18 20
33
34 36
49
50
51
65
66
67 69 81 82
97
98
99
113
114
115
129
130
134 145 148 ■161 162 163
177
178 180
. 24, 23, 40,
72 55
Bernik Pavel Bevc Jože Cigan Ivan . Geder Jožko Kramar Jožko Majcen Andrej Maroša Martin Medvešček Terezija Perovšek Ivana . . Saksida Ernest , . Sočak Štefan . . . Špur Julijana Trampuš Edvard . . Vrhovnik Dionizij . Zmet Vladimir . . Zver Alojzij . . .
PO SALEZIJANSKEM SVETU
Veličasten shod sotrudnikov in bivših gojencev na Poljskem . Petdesetletnica don Boskovih ustanov v Ekvadorju .... Ko se je zemlja majala .... Petdeset let salezijanskega dela
na Angleškem ......
Tako delajo....... •
Slovenska nova maša v Argentini
Mučeniki.........
Dve, tri iz Santiaga.....
Slovenka v Patagoniji .... Iz Argentine .
	70
71,	151
	150
7,	137
139,	152
89,	185
73,	153
43,	88
	156
	164
	7
6,	103
	42
102,	184
106,	172
37,	53
Rakovnik
U,
9,
Uroševac . . Radna . . . Murska Sobota Selo .... Kodeljevo
Celje........ • • ■
Split.........
Podsused.......142,
28, 108, 61, 13, 26, 29, 47,
76, 157, 92, 47,
77, 58, 94,
44
57 73
90 103 106 146 153 156
172 94, 187 125
93 123 140
173
45 60
189
22 53 118
137 150 164
167
168 170 183
170
RAZNO
Tankovestnost nadškofa Jegliča Kakšnih odpustkov so deležni
sal. sotrudniki.......16
Pismo rakovniških misijonarčkov 23
Mala pošta.........
Prelat dr. Fr. Kovačič.....
Visok obisk........
Prijatelji misijonov na delo . . Sklepi K K K . . 134, 149, 164,
Počitniške kolonije.....
Od tu in tam . 62, 79, 95, 126, 143, 159, 175, Milosti Marije Pomočnice . 15,
48, 63, 80, 96, 111, 128, 144, 160, 176, 191
13
52 84 127 182 158 110, 190 31,
Sotrudniki! Sotrudnice!
Ali razumete, kaj pomeni beseaa so -t rudnik, sotrudnica? Beseda sotrud-nik, sotrudnica pomeni sotruditi se. to je: truditi se z drugimi. Biti salezijanski so-trudnik ali sotrudnica pomeni: truditi se s salezijanci. Salezijanski sotrudnik (sotrudnica) je torej tisti, ki se trudi, ki dela s salezijanci.
Kako boste pa delali s salezijanci? Zapustiti svoj dom in iti k salezijancem v zavod ali k salezijancem v misij one. ne morete. Kaj torej? Ni treba tega, s salezijanci lahko delate tudi doma v svojem kraju, v svoji rojstni hiši. Delate lahko na različne načine. Znano vam je, da morajo salezijanci, če hočejo doseči svoj namen, graditi in vzdrževati zavode in cerkve, da morajo skrbeti za naraščaj novih salezijan-cev, da morajo podpirati revno mladino, da morajo vzdrževati obsežne misijone. To pa stane ogromne vsote. Če vi, sotrudniki in sotrudnice, prispevate m te namene, '.ahko rečete, da delate s salezijanci. Nimate sredstev, da bi podpirali gmotno? Tedaj delate s salezijanci, če zbirate pri bolj premožnih in pošiljate Salezijanski družbi, ali če priporočate salezijanske ustanove radodarnim srcem, če vam niti to ni mogoče, tedaj molite in prosite Bogu, naj s svojim blagoslovom podpira Salez. družbo.
Najdemo pa take, ki so sotrudniki in sotrudnice samo na papirju. Prav nič ne žrtvujejo. Lahko bi tu in tam prišli na pomoč s kakim majhnim darom, pa se jim zdi škoda, medtem ko za druge posvetne namene ni škoda. Lahko bi priporočali Salez. družbo dobrim srcem, pa se jim ne ljubi. Prav nič ne store. Niti toliko ne žrtvujejo, da bi pokrili stroške, ki jih imajo salezijanci s pošiljanjem Vestnika. To niso nikaki sotrudniki in niso prav nič deležni tistih milosti, ki jih je odločila sotrudnikom sv. Cerkev, namreč odpustkov. Kaka škoda za njihove duše! Pa tudi. za njihovo časno dobro, kajti Bog že tu na zemlji vrača sto-terno, kar kdo žrtvuje za božjo čast, oni pa ne žrtvujejo ničesar, zato pa tudi ničesar ne dobe.
Sotrudniki! Sotrudnice! Vprašajte se nekoliko, kaj in koliko storite za Salezijansko družbo! To vprašanje je važno za vas in tudi za nas.
Nove knjige
BOG MED NAMI. Obiskovanja in premišljevanja v presve-tem Zakramentu pričujočega Boga. Izdal Janez Kalan. II. natisk. V Ljubljani 1939. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena vezanemu izvodu 44 din. — Ta Kalanova obiskovanja in premišljevanja nam hočejo živo pre-dočiti veselo resnico: Emanuel to je: Bog med nami. Molitve-nik ima tri dele. V I. delu nam odkriva skrivnost življenja Jezusovega v tabernaklju, v II. delu pripravlja bralca na vredno sv. obhajilo, v III. delu pa primerja življenje Jezusovo na zemlji z njegovim življenjem v tabernaklju. Premišljevanja so res lepa in življenjska, zato molitvenih priporočamo vsem častilcem presv. Zakramenta.
TABO. Vzetni in beri: XX. Mahatma Gandi. - XXI. V afriški Švici. - XXII. Sahara. - XXIII. Južna Afrika. — XXIV. Bapedi.
Misijonska pisarna v Ljubljani, | Semeniška 2, nas s svojo zbirko Tabu polagoma seznanja z vsemi misijonskimi deželami na svetu. Njene dvodinarske knjižice so v resnici prijetno, poučno In nad vse hvaležno berivo. Kdor hoče spoznati tuje kraje, ljudi, šege in navade, naj vzame v roke zbirko Tabu. Odprl se mu bo nov, doslej nepoznan svet Z nazornimi popisi se prepletajo mične zgodbe Iz daljnih dežela. Priporočamo. Vsak zvezek 2 din.
SV. MARTIN. Knjižic št 143. Tega svetnika so naši predniki močno častili, saj so mu postavili toliko cerkva po naši domovini. Samo v Sloveniji mu je posvečenih 28 župnlh cerkva in 32 podružnic. Pa tudi veliko vasi in krajev se po njem imenuje. Zanimivo življenje sv. Martina vojaka, škofa in svetnika bo marsikoga navdušilo.
DAJ UBOGIM. Knjižic št 144. Govori o krščanski dobrodelnosti. — Obe knjižici prav gorko priporočamo.
NOVA ZALOZBA
v Ljubljani__Kongresni irg 19.
KNJIGARNA za vse knjige šolske, tu in inozemske. TRGOVINA s pisarniškimi potrebščinami v naj= večji izbiri vseh papirjev, nalivnih peres, risalnih in tehničnih potrebščin. Izbira umetnih izdelkov iz kristala in keramike. Izvirne slike naših umetnikov.
it vv.f	1 v. v
Voščilo za bozic in za novo leto
pišite samo na naših razglednicah. Zahtevajte jih po vseh trafikah in trgovinah! Ali pa jih naročite kar naravnost pri Salezi j anskem so= trudstv«, Rakovnik, Ljubljana 8.
RAZNE MLADINSKE KNJIGE, velik izbor poljudnih enodinarskih „Knjižic",
vse knjige salezijanske izdaje; vam nudi
Mladinska založba
LJUBLJANA, STARI TRG 80
V Mladinski založbi se dobijo tudi najrazličnejše šolske in pisarniške potrebščine
po ugodnih cenah.

i»
Ako je naslovnik umrl ali spremenil bivališče, vrnite list na: VODSTVO SALEZ. S0TRUDSTVA, RAKOVNIK - LJUBLJANA 8