ACROCEPHALUS
XV-65-66-1994
Rački in Türnovi ribniki
Opis
Rački ribniki (trije) za intenzivno rejo rib, ki SO last podjetja Ribe, ležijo JZ od Rac. Dva ribnika (Veliki in Mali) obstajata že dolgo, medtem ko je tretji (Gajič) nastal v sedemdesetih letih. Veliki ribnik meri 20 ha, Gajič 8 ha in Mali ribnik 4,5 ha. Na severni strani ribnikov se razprostirajo loka in dva manjša bajerja. Zahodni in južni del ribnikov obdaja
mešan vlažen gozd, ki sega vse do nasipov. Na vzhodni strani ribnikov (ob ribniku Gajič) se razteza loka. Ribniki so med sabo ločeni le z nasipi. Med Velikim ribnikom in Gajičem po nasipu poteka tudi makadamska cesta. Emer-zno vegetacijo je opaziti le v severnem delu Velikega ribnika, ki pa počasi izginja. Raste predvsem rogoz Typha sp.. Tukaj je tudi ozek, podolgovat otok, poraščen s koprivami Urtica sp. in jelšo Älnus sp.. V drugih dveh ribnikih
vodne vegetacije ni.
Nekaj sto metrov JZ od the ribnikov so sredi gozda še trije - Tur novi ribniki. Vsi trije so precej manjši, toda veliko bolj zaraščeni z rogozom Typha sp., trstom Phragmites sp, in šašem
Cahcetum sp.. Vse do bregov sega gozd, ki je pogosto poplavljen.
Dostop
Iz Maribora proti Pragerskemu do Rač, tukaj pri gnezdu bele štorklje desno. Iz Slovenske Bistnce čez Pragersko do Šikol, tukaj
levo proti Racam.
Naravno bogastvo
Do zdaj je bilo ugotovljenih 192 vrst ptic in nekaj redkih rastlin.
Posebnosti
Vodni orešek Trapa natans ter štiriperesna marsilka Marsilea quadri/olia, vrsta vodne
144
XV-65-66-1994
praproti.
Ornitofavna
Gnezdijo naslednje vrste: mali ponirek Tächybaptus ruficollis (do 20 parov), čopasti ponirek Podiceps cnstatus (do 11 parov), mlakarica Anas platyrhynchos (do 5 parov), čopasta črnica Äythya fuligula (do 12 parov), črna liska Mica atra (do 6 parov), zelenonoga tukalica Gali inula chlorops (do 5 parov) ter bičja irstrucaAcrocephalus schoenobaenus in močvirska trstnica A palustris.
Na preletu je mogoče opazovati vse vrste rac rodu Anas in Äythya (avgust-november, februar-maj), čaplje rodu Casmerodius, Egretta, Ardea, Botaurus, Ixobrychus, Nycti-corax (april-maj, avgust-oktober), ponirke Podiceps (april, september-november), vse vrste martincevroduTnnga (april-maj, avgust), vse vrste čiger rodu Ste/na mChlidonias (april-september), ribjega orla Pandion haliaetus, rjavega lunja Circus aeruginosus (marec-april, avgust), tamanskovko Acrocephalus melano-pogon (marec), repaljščico Saxicola rubetra, kupčarja Oenanthe oenanthe (april, avgust).
Izmed redkejših vrst, ki so bile tod opazovane, velja omeniti: zlatouhega ponirka Podiceps auritus (november), črno raco Melanina nigra, belorepcaHaliaetus albicilla (oktober), ozkokljunega liskonožca Phalaropus lobatus, velikega slavcaLuscinia luscmia (september), malega škurha Numenius phaeopus (april, avgust), svilnico Cettia cetti (avgust), čoketo Gallmago media (julij), tatarsko žvižgavko Netta rutina, pievicoPlegadisfalcmellus, rjavo cipo Anthus campestris, vrtnega strnada Emberiza hoiiulana (april), kaspijsko čigro Sterna caspia (maj), duplinsko gos Tadorna tadorna (avgust).
Ogroženost
Vzroki za ogroženost obojih ribnikov (Račkih m Turnovih) so bolj ali manj enaki. Predvsem gre poudariti vlagaj e neavtohtonih vrst rib, uničevanje vodnega in obrežnega rastlinja. Prav tako ne smemo mimo možnega izpusta vode ob neprimernem času (gnez-ditvena sezona).
Perspektive
Ob odpravi vseh motečih dejavnikov bi bili ribniki lahko vzoren antropogen ekosistem in kot taki naravni spomenik.
ACROCEPHALUS
Milan Vogrin, Hotinja vas 164/A, Orehova vas
Stavbarjeva gramoznica v Hočah
Opis
Gramoznica leži v severnem delu Dravskega polja in je last podjetja Stavbar. Del gramoznice še obratuje. Bregovi gramoznice so strmi in tako rekoč neporasli. V gramoznici je kar globoka podtalnica. Gramoznico z vseh strani obdaja polje. Na zahodni strani v neposredni bližini poteka tudi železniška proga. Jugovzhodno od nje je letališče.
Dostop
Iz Maribora do Hoč, tukaj levo, čez progo in naravnost. Iz Slovenske Bistrice do Slivnice, tukaj desno in čez nadvoz proti Miklavžu.
Naravno bogastvo
Gramoznica je izrednega pomena kot gnezdišče nekaterih ogroženih vrst ptic. V sami gramoznici gnezdi osem vrst ptic.
Ornitofavna
Najpomembnejši vrsti, ki gnezdita v gramoznici, sta vsekakor rečni galeb Larus rjdibundus in navadna čigra Sterna hirundo. Število parov obeh vrst sicer niha, doseže pa število do 60 parov. Treba je poudariti, da je to drugo znano gnezdišče teh dveh vrst v SV Sloveniji.
Drugi gnezdilci v gramoznici so še: mali ponirek Tächybaptus ruficollis (dva para), čopasti ponirek Podiceps cnstatus (en par), mlakarica Anas platyrhynchos (dva para), čopasta črnica Äythya fuligula (en par), črna liska Fulica atra (en par) in mali deževnik Charadrius dubius (do šest parov).
Ogroženost
Gramoznica je izredno ogrožena, kar se je v preteklosti že pokazalo. V letu 1991 je namreč prišlo do poboja celotne kolonije galebov in čiger. Uničena so bila skoraj vsa jajca in mladiči obeh vrst. Samo dejanje gre pripisati neo-sveščenim ljudem brez vsake morale. Ptičji živelj vznemirjajo tudi ribiči (za zdaj še ilegalni).
145
ACROCEPHALUS
XV-65-66-1994
Perspektive
Nujno je treba poostriti nadzor in preprečiti dostop nepoklicanim osebam. Po končanem izkoriščanju gramoza bi bilo treba gramoznico brezpogojno zavarovati kot ornitološki rezervat.
Milan Vogrin, Hotinja vas 164/A, Orehova vas
Akumulacija Požeg-Ješenca
Opis
Jezero leži na zahodnem delu Dravskega
polja pod obronki Pohorja, severno od Prager-skega. Je last Vodnega gospodarstva. Jezero je vodni zadrževalnik, ki kot tak onemogoča poplave niže ležečih predelov. V jezeru tudi
gojijo ribe. Severni del jezera je obdan z mešanim gozdom, ki je v neposrednem stiku z vodo. Na zahodni strani priteka v jezero potok Reka, ki edini dovaja vodo. Tukajšnji del je zaradi blatnih nanosov tudi najbolj plitek in zaraščen z emerzno vegetacijo. Razrašča se trst Phragmites sp., rogoz Tfypha sp. in šaš Cancellini sp.. V samem jezeru so tudi trije otočki, ki so večinoma porasli z zlato rozgo Solidago sp.. Na južni in vzhodni strani jezera je bil napravljen nasip, ki je z notranje strani obdan z granitnimi kamni. Južno od jezera se razprostirata gozd in loka. Gozd meji tudi na njegovo vzhodno stran, kjer v bližini poteka železniška proga. Na zahodno stran mejita ostanek loke in gozd.
Dostop
Iz Maribora do vasi Podova, tukaj desno in v gozdu pred manjšim ribnikom zopet desno ter čez železniško progo. Iz Slovenske Bistrice do Spodnje Polskave, tukaj levo, skozi loko.
Naravno bogastvo
Do zdaj je bilo ugotovljenih 152 vrst ptic.
Ornitofavna
Od gnezdilcev je vredno omeniti: malega ponirka Tächybaptus ruficollis (do 5 parov), čopastega ponirka Podiceps cristatus (do 6 parov), malo bobnarico Ixobrychus minutus (en par), čopasto amico Aythya fuligula (do 5 parov), črno lisko Fulica atra (do 5 parov), zelenonogo tukalico Gallinula chloropus (do 4 pari), bičjo trstnico Acrocephalus schoeno-baenus (3 pari) inkobilicarjaLocustói/a^aewa ( do 2 para), Število zimskih gostov je odvisno od tega, ali jezero zamrzne ali ne. Če jezero ostane nezaledenelo, lahko opazujemo večje število različnih rac.
Največ je mlakaric Anas platyrhynchos, katerih število doseže tudi do 3000 osebkov. Druge vrste, ki jih lahko zasledimo v zimskem obdobju, pa so: sivkeAythya ferina (do 300 os.), čopaste črnice Aythya fuligula (do 100 os.), kreheljci Anas crecca (do 50 os.), navadne žvižgavke A. penelope ( do 30 osebkov), dolgorepe race A. acuta (do 10 osebkov) in posamezni osebki Anas strepera, rjavke
146
XV-65-66-1994
ACROCEPHALUS
Aythya manila, navadnega zvonca Bucephala clangula in velikega Žagarja Mergus merganser.
Na preletu pa lahko opazujemo sledeče vrste: črnogrlega ponxkaPodicepsnigncollis, kvakača Nycticorax nycticorax, malo belo čapljo Egretta garzetta, rumeno pastirico Motacilla flava,   grmovščico Phylloscopus
sibilatrix (v aprilu), regijo Anas querquedula, žlicarico A. clypeata (v marcu in aprilu), močvirskega lunja Circus pygargus (v aprilu in maju), rumenega vrtnika Hippolais icterina, pisano penico Sylvia nisoria (v maju), ribjega orla Pandion hahaetus (v marcu, aprilu, avgustu), malo cipo Anthuspratensis (vmarcu, oktobru), rjavo čapljo Ardea purpurea, črno štorkljo Ciconia nigra, kupčarja Oenanthe oenanlhe (v aprilu in avgustu), rjavega lunja Circus aeruginosa (april, september), rjavo-vratega ponirka Podiceps grisegena, velikega srakoperjaLafliüS excubitor (v oktobru), veliko
belo čapljo Casmerodius albus (od julija do novembra).
Od redkejših vrst so bile zabeležene: velika
bobnarica Botaurus stellaris (v decembru), črna raca Melanitta nigra (v oktobru) in žerjav Grus grus (v marcu).
Ogroženost
Upravljalci jezera uničujejo vodno in obrežno rastlinje. Vlagajo neavtohtone vrste rib.
Praznjenje jezera ob neprimernem času.
Perspektive
Treba je poostriti nadzor nad režimom praznjenja in polnjenja jezera. Prepovedati uničevanje rastlinstva in vlaganje neavtohtonih vrst rib.
Milan Vogrin, Hotinja vas 164/A, Orehova vas
147