Bavarski kralj Oton. V sredo, due 11, oktobra,, je umrl na svojem gradu t Fiirstenriedu na Bavarskem na želodčnem krvavljenju v starosti 69 let umobolni bavarski kralj Oton I., brat istotako umobolnega kralja Ludovika II., ki je leta 1886 utonil v Starnberškem jezeru na južnem Bavarskem. Po smrti kralja Ludovika II. je bil proglašen umobolni Oton za bavarskega kralja, toda vlaldarskih poslov ni ^oikdar izvrševal, ampak jih ie izvržoval nje.gov stric princ Luitpold (f 1912) in za njim njeaov sin Ludovik, ki je bil leta 1913 proglašen za pravega kralja Bavarske, ko so Otona še enkrat zflrarniško preiskali ter dognali, da vsled umobola ne bo nikdar spesoben za izvrševanj« vladarskib pos- lov. V mladeniški dobi je bil prino Oton znan kot zelo dubovit in ljubezniv član bavarske kraljeve roiovine.. Bil je zale, vitke postave in ljubljenec MoBakovčanov. Toda že v mladosti so se začela pojavljati pri njem prva zmamenja umobola. Deček se je po cele dni skrival v kakem kotičku na grajskem •rrtu; skrbno se je izogibal gotovih potov, menefi, da imi preti kaka nevarnost; zopet ob drugih potih in cestah j9 pa zakopaval srebrne novce, meneč, da ga bodo obvarovali pred nesrečo. Toda vsem t«m znar menjem umobola niso takrat pripisovali posebn« važnosti, k«r so bili mnenja, da bodo v poznejši starosti izginila. Vegoja mladega princa je bila zelo skrbna in vsestranska. Po dovršenih. gimnazijskih študijah je bil vpisan na monakavskem vseučilišču, kjer je bil eden najmarljivejših slušateljev. L. 1866 je stopil kot častnik v bavarsko armado ter je leta 1870 bil imenovan za poveljnpka 4. bavarskega kavalerijskega polka. Toda še istega leta so se pojavili pri njem prvi večji znaiki umobola, kajti ogibati se je začel javnosti in postad od dne do dne bolj otožen, Mnogo huje je pa bilo v prihodnjem letu, ko je izbruhnila nemško-francoska vojska. katere se je udeležil v glavnem stanu. Po cele tedne ni hotel sezuti svojih čevljev, dokler mu niso na nogi skoro segnili. Nek kavalerijski polk, kateremu bi bil moral izročiti samo neko povelje, je peljal v naskoku proti zidu, Id je obdajal pokopališfie ter ni bil prav nič zaseden ali ogrožen po sovražniku, Ko se je po zavzetju Pariza v Versaillesu dne 18, januarja 1871 slavilo proglašenje pruskega kralja Viljema zp. cesarja združene Nemčije, je^ imel pri slavnostni pojedini nemških knezov, državnikov in generalov princ Oton tako zmeden govor, da so ga morali sŁ3raviti domov. Potem so ga poslali na razna potovanja v Italijo in Spanijo. V glavnem mestu Španije, v 'Madrijdu, se mu je um že tako silno zmračil, da so ga morali poslati takoj na Bavarsko na osamljeni grad Nimfonburg. Na tem gradu ga je obiskovala od časa do časa njegova mati baviarska kraljioa Marija. Oton je tiho prenašal svojo duševno bolezen. Oprt ob palico je po cele ure mirno in nepremično zrl na eno in isto mesto v grajskem vrtu in se je le redkokedaj nekoliko razburil, V razburjenosti je zahteval, da ga takoj spravijo v Monakovo-, kjer bo izvrševal svoje pos'e kot prestolonaslednik. Iz gradu Nimfenburg so ga morali spraviti na grad Fiirstenried, kajti nekoS je v grajskem vrtu Nimfenburg, zagledaJ oddelek bavarskih čet, katere je za6el prositi, naj ga rešijo, ker je njegovo življenje v nevarnosti. Cez 48 ur je Oton bil v Sleisheimu, odkoder so ga spravili v Fiirstenried. Ko je leta 1886 utonil v Sta-Tnberškem jezeru njegov umoWolni brat Ludovik II.. so to Otonu takoj naznanili in mu povedali, da je sedaj on postal kralj ba.varski. Za trenotek se mu je um povrnil in je zaklical otožno s solzami v ofieh: ,,Moj brat — moj ubogi brat Ludovik!" Kmalu nato m mu je pa zopet um popolnoma zmračil. Ko so mu leta 1913 naznanili, da je proglašen za bavarsk^ga kralja sedanji kralj Ludovik, umobolni Oton nipuiogel tega ve& u,meti. Sedaj ,je pa napravila smrt konec bolezni, katero je Oton, n» zavedajoc ss iste, prenagal skozi celih 33 let. Ker Oton I. ni zapustil nobene oporok«, pripade po bavarski ustavi vse njegovo veliko premoženje isedaj vladajočemu kralju Ludoviku III., oziroma princem Leopoldu, Henriku, Ferdinandu in Alfonzu. Truplo kralja Otona I. so prepeljali v Monakovo, kjer so ga v dvorni eerkvi Sv. 'Mihaela s kraljevo krono na glavi položili na mrtv^Ski oder. Njegov pogreb sa je vršil dn» 14. oklobra ob navzočnosti bavarske kraljevske rodovin«, vojaštva in mnogobrojnega pr«bivalstva. f