Urh  Jelka                 
Čipkarstvo — naša narodna obrt
Vsak narod stremi za tem, da bi po-kazal v svojih narodnih izdelkih čim več popolnosti, lepote in kulture. NaŠa Slovenija jo v tem ua precej visoki stopnji.
Čipkarstvo je v Sloveniji najbolj raz-širjen in organiziran ženski domači obrt in že davno prav dobro poznan, kar pričajo razne zbirke iz 15. in 16. stoletja, ki so shranjene v muzeju.
Da so bile čipke že od nekdaj priljub-Ijene, se vidi v iemt ker so jih naše pra-babice šivale na svoje narodne noše in bile zelo ponosne na ta okras. Dragocene čipke so večkrat krasile tudi oltarje in kipe Ma-tere božje, ker so jo hoteli s tem še bolj poČastiti.
Prvotno so po samostanili izdelovali klekljane čipke in jih uporabljali za mašne plašče iu prte ter za dmgo okrasje visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Po gradovih pa so plemiske žene iii hčcre izdelovale čipke za okras oblek, ovratnikov in manšet, pokrival za glavo, nogavic, Čevljev, pajčola-qov, pahljač in za okraske pri naslonjačih, kar še dandanes vidimo na slikah plemičev in drugih bogatinov.
Iz zgodovine Slovanov nain jc znano, da je bila pri njih čipkarska umetnost na najvišji stopnji. Zaradi raznih tujih vplivov na njihovo življenje je cvetoče čipkarstvo popoluoma preŠlo na druge pokrajine in tamkaj začelo uspevati v polnem obsegu.
V Sloveniji začenjajo deklice s poukom klekljanja že prav zgodaj, s petimi in Še~ stimi leti. Prve pojme dajejo čestokrat otro-kom matere same, kasneje pa se poucujejo v čipkarski šoli.
Slovenske Čipke so znane po svojih iz-virnih domislekih in po lepoti doma in v tujini. Izdelava je natanČna, material prvo-vrsten, cena nizka. Gredo za modo in je njih uporabnost prav mnogostranska. Klek-Jjane čipke so zaradi svoje trpežnosti, zlasti Najstarejše Čipke             za  namizno   in   posteljno  perilo,   zelo   pri-
ljubljene.  Važno  pa   je  pri  teh   čipkah   to,
da so izdelanc strokoviio in sc uporablja zanje pravi laneni sukanec, ker le take se lepo perejo in likajo. Ohraniti se morejo celo po več desetletij. Seveda moramo pri pranju in likanju z njimi pravilno ravnati.
Vse prve vzorce so izdelale preproste žene in dekleta po lastnih načrtih in jih imenovale z domačimi imeni, posnetimi po predmetih, ki so jih pred-
540
stavljali vzorci, kakor: srckovke, polževke, zvezde, gobe, močeradi, krone itd. Tako je nastalo ljudsko izrazoslovje. Tuje vzorce pa, ki so jih prinesli s seboj razni inozeinski prodajalci, so delaTke prevzele in jili preuredile po svoje, da so vzorci dobili izrazito ljudski značaj.
Čipkarstvo v Sloveniji se podeduje iz roda v rod. čipke se izdelujejo iz najbolj preprostega, a tudi najfinejsega materiala, iz zlata in srebra, iz tankega svilenega sakanca in tudi po načinu bruseljskib čipk. Da so klek-Ijane čipke vedno inodcrae, vidinio v tem, kako različno se lahko uporabijo tudi pri raznih oblekah. Zadnja ieta pa izdelujejo celo večerae obleke iz čipk.
Čipk pred mporabo ne perejo, a so vendar snežnobele, ker čipkaricc l>azijo, da imajo vedno čiste roke. Učenje telinike klekljauih čipk traja precej dolgo, tudi 4—5 let. Dostikrat narecli izurjena delavka v petih urah samo nekaj cm čipk, zlasii če so delane iz sukanca št 1200. Telinika klek-Ijanih čipk ima zelo mnogo uačinov izdelave, kajti vsak vzorec zahteva svojo števiiko siikanca in svojo tehnilco. Čipkarica mora zelo previdno delati, cla dobi čipka vse odteuke ter pride s tem do popolnega izraza.
Pri klekljanib čipkah mora biti material praTilno izbran, t. j. natančno mora ustrezati vzorcu-risbi, in tudi čipkarica mora paziti, da ue dela preko vzorca, ker bi drugače čipka izgubila obliko.
Zaslužek je stalen, toda zelo skromen. Ven-dar je slovenska žena vescla tega skromiiega, toda poŠtonega zaslužka.
Velike umetnine čipkarskili izdelkov ustvarjajo naše žene in dekleta s svojo potrpežljivostjo in bujno domiselnostjo. Vanj vpletajo svoje sanje in sroja pričakovanja. Koliko pridnosti, potrpežljivosti in domišljije je v teh nežnih roČDih umotvorih slovcnskih žen!
Slovenske čipke so postale prava narodna umetiiina in lahko tekmujejo glede izdelave in izvirnosti s tujimi čipkami. Zaradi svojih posebnosti in načina izdelave jih moremo uvrstiti med najlepŠe sloveuske okraske.
Za čipkarstvo imamo v Ljubljani državni osrednji zavod za ženski do-mači obrt, po raznih krajih v Sloveniji pa več šol.
Čipkarstvo se goji zlasti v Horjulu, Polhovem Gradcu, Žireh, Železnikih. Zalem logu, v Selcab in v Fari pri Kostelu.
Svet se zelo zanima za naše čipke, zato jih zavod izvaža v različue kraje, kakor: v Francijo, Anglijo, Nemčijo, Romunijo, Italijo, Dansko, Holandsko, Švedsko, a tudi v druge dele svcta.
Čipkarstvo se še vedno izpopolnjuje in zato ne bo nikoli zastarelo.
Narodni obrt je zaklad narodne poezije in   pridnosti.
Ročno delo je odsev značilnosti ženske duše. Izdelki ročnih del slovenskih ^     deklet so zrcalo omike slovenske žene in njih sraisla za lepoto.