< Kristus — upanje Evrope! Pod tem geslom se v teh mesecih pred majem 2004 zbirajo ka- tolièani iz Poljske, Èeške, Slovaške, Mad`ar- ske, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije, v pripravi na veliki Srednjeevrop- ski katoliški shod, ki bo v starodavnem romar- skem kraju Mariazell, na Gornjem Štajerskem 22. in 23. maja tega leta. Kristus — upanje Evrope je tudi vodilna misel našega današnje- ga sreèanja v Mariboru s posebnim spomi- nom na A. M. Slomška, èuteèega pastirja, ki je v svojem srcu nosil vso problematiko slo- venstva in je preroško zarisal prihodnjo uso- do Evrope, ko je postavil kot pogoj njene pri- hodnosti zvestobo Jezusu Kristusu: »Pravijo, svet se je postaral, èloveški rod je izgubljen, Evro- pi se bli`a konec. Da, èe prepustimo èloveštvo njegovemu naravnemu toku, njegovi pogubni te`nji, ne, èe se moè od zgoraj, ki jo ohranjata Jezusova religija in njegova Cerkev, spet razlije v vse sloje èloveškega rodu in jih milostno obišèe« (Kosar, Slomšek — Fürstbischof, str. 224). Kristus je imel odloèilno vlogo pri rojstvu Evrope. Poleg grške misli in rimskega prava je podobo evropskega èloveka bistveno dolo- èalo kršèanstvo, nanj je vplivalo odrešenjsko delovanje Kristusa, ki je èloveka osvobodil za- èaranosti sveta, mu podelil neodvisnost od narave in ga z ustvarjanjem notranjosti in kri- tiène razdalje do sebe osvobodil oklepov jaza. Vsega tega èlovek ne bi dosegel zgolj po na- ravni poti. Neodvisnost, ki je bila dana evropskemu èloveku, je odsev tiste neodvisno- sti od sveta, ki jo ima Bog sam. To pa omo- goèa èloveku tudi nov odnos do sveta, nov po- gled, pa tudi novo bli`ino in novo odgovor- nost. Kot pravi Romano Guardini: »Ves na- predek moderne znanosti in tehnologije je mogoè samo zaradi osebne neodvisnosti, ki jo je Kristus podaril èloveku.« Isti izvor ima tudi evropska zgodovinska zavest. Ta temelji seveda na antièni zmo`no- sti delovanja, tako znaèilni za Rimljane, in tudi na zavzetosti in ustvarjalni moèi mladih evropskih narodov. Toda zadnji in odloèilni dejavnik te zgodovinske zavesti je èut odgo- vornosti, ki ga je prebudilo kršèanstvo. Okvir zgodovinskega bivanja ni veèno vraèanje is- tega, neskonèno ponavljanje tega, kar se je `e zgodilo, kot to npr. uèi hinduizem, ampak neponovljivost èloveka, njegovih odloèitev in dejanj. To preoblikuje pojmovanje èasa in mu daje skrajno resnost, kajti delovanje v èasu od- loèa tudi o èlovekovi veèni usodi. Kršèanstvo je tudi pripomoglo k odkriva- nju novih globin v èloveški duši. V primerjavi z antiènim èlovekom ima kristjan zmo`nost èutenja, ustvarjalnost srca, do`ivljanje trplje- nja, ki izhaja iz vsakdanjega tesnega stika s Kristusom. Od tod nov pogled na uboge, za- vr`ene, zapostavljene, bolne in nevedne. Samo v kršèanski civilizaciji se pojavljajo bol- nišnice za uboge, šole za revne… Z novo za- vestjo o sebi pa èlovek dobi veèjo sposobnost za dobro. In, paradoksno, tudi zlo se lahko bolj svobodno razmahne in dobi strahotne dimenzije, kot ka`ejo ideologije prejšnjega stoletja. Tudi naèelo razlikovanja med posvetnim in religioznim ima svoj izvor v kršèanstvu in se je rodilo iz znanega Jezusovega odgovora farizejem: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega in  6 0  <   <0 / &7'='&119  # Bogu, kar je Bo`jega«. Naèelo, ki se je razvilo samo na evropskem zahodu in je v temelju evropske demokracije in èlovekovih pravic. Niti hebrejska, niti kitajska, niti islamska mi- sel ni razvila podobne razmejitve med svetno in duhovno oblastjo. Tako lahko reèemo: dobršen del vrednot, ki jih naštevajo sodobne evropske ustave, je kršèanskega izvora. Afirmacija enakega dosto- janstva vsakega èloveka, priznavanje èloveko- vih pravic ne glede na raso, narod in svetovni nazor, enakopravnost med `ensko in moškim, zašèita šibkih in revnih, prostovoljna privo- litev za sklenitev zakonske zveze, naèelo sub- sidiarnosti, pojmovanje oblasti kot poni`nega slu`enja, vse to ima svoj izvor v evangeliju. To, kar je Evropa, je zaradi Kristusa. Nobena civilizacija se ne more primerjati z njo po šte- < Salvador Dali: Kristus sv. Janeza od Kri`a, olje na platnu, 1951, Umetnostna galerija, Glasgow.   vilu izrednih osebnosti, po drznosti zamisli in dejanj, po bogastvu umetnosti. Vemo pa — na to nas je opozoril pesnik Paul Valéry — da so vse civilizacije smrtne, da nobena oblika `ivljenja ni veèna. Velike kulture so šle v zaton, od njih so ostale le skromne sledi. To je opomin za Evropo, ki se v moderni dobi vse bolj izneverja svojim koreninam. Pomislimo samo na bistveno protikršèanske ideologije, kot sta nacizem in komunizem. Kakšno opustošenje sta pu- stili v dušah. Zapustiti kršèansko dedišèino bi za Evropo pomenilo razprodati svojo is- tovetnost in jo konèno izgubiti. Evropa je lahko bogata, z razvito industrijo in visoko tehnologijo, lahko si vzpostavlja take ali dru- gaène kulturne ustanove in politiène okvire, pomembno je, da ohrani v svoji zavesti spo- min na Kristusa, ki je osvobodil evropskega èloveka in ga postavil pred Boga v svobodi in velièini odrešenega. V tem smislu omem- ba kršèanske dedišèine v evropski ustavi po- meni zgolj priznanje zgodovinske in kultur- ne vloge, ki jo je imelo kršèanstvo pri obli- kovanju Evrope. Kot je dejal pape` Janez Pavel II., spomin na kršèanske korenine ne pomeni uvajanje kakšnega religioznega eks- kluzivizma. To je spomin na svobodo, ki jo je prinesel Kristus, spomin na èudoviti za- gon, ki ga je kršèanstvo dalo evropskemu èloveku, zagon, ki ga je privedel do zadnjih meja zemlje, po drugi strani pa ga je v no- tranjem potovanju privedel do zadnjih glo- bin njegovega dostojanstva, osnovne enako- sti vseh in praviènosti za vse. Današnja Evropa je v procesu zdru`eva- nja poklicana, da v zavesti svojih korenin zopet najde ta zagon. In v tem bo toliko bolj uspešna, kolikor bolj bo èrpala pri iz- < virih svoje bogate religiozne in kulturne dedišèine. Tako kot je bilo kršèanstvo temelj evrop- ske enotnosti v preteklih stoletjih, tako naj bi bilo kvas edinosti med današnjimi evrop- skimi narodi. Niè nas ne bo tako zdru`ilo kot priznavanje enega Gospoda: »Ena vera, en krst; en Bog in Oèe vseh, ki je nad vsemi in v vseh«. Niè nas ne bo tako globoko povezalo med seboj kot dejstvo, da smo mladike na isti trti, ki je Kristus, in preprièanje, da samo v njem lahko obrodimo sadove ljubezni, spo- štovanja in sprejemanja v razliènosti. Sicer pa spoštujmo najprej sebe, da nas bodo spoštovali drugi. Kot je dejal bla`eni škof Slomšek: »Hoèemo, naj bi slovenska beseda slovela, imela èast vprièo narodov, naših sosedov; sami jo prvi spoštujmo. Tako bodo pošteni tujci našo slovensko besedo spoštovali, èe bodo spoz- navali, da jo mi prvi spoštujemo«. To pravilo bo še bolj aktualno, ko bomo stopili v Evrop- sko zvezo. Ob ukinitvi dr`avnih meja, kar nedvomno predstavlja doloèeno tveganje, naj bi narodna zavest postala bolj jasna, spošto- vanje lastnega jezika in kulture bolj odloèno. Kristus je upanje Evrope, ker smo brez evangelija brez identitete in brez zagona, kaj- ti vrednote, ki so vezane na vero v Kristusa, se polagoma izgubljajo, kolikor bolj se odda- ljujemo od Njega. Tako je jasno: Evropa bo kršèanska, ali je ne bo. Ko se je v tridesetih letih prejšnjega stoletja španski filozof Ortega y Gasset vraèal iz Amerike, ga je nekdo vprašal za vzrok nje- gove vrnitve. Odgovoril je z besedno igro: »Europa es el único continente que tiene un con- tenido.« Evropa je edina celina, ki ima vsebi- no. Temeljna vsebina Evrope je Kristus. Brez Njega ni Evrope.