MOSTOVI 1998/XXXII 19 Marjan Golobič Evropska unija za vsakogar Povzetek Članek obravnava nastanek, razvoj in ustanove Evropske unije. Poleg tega govori o zakonodaj¬ nem postopku in o različnih političnih konceptih Unije, kot sta kohezija in subsidiarnost, ki so značilni za to nadnacionalno združenje. Drugi del članka vsebuje prevajalske vaje iz terminolo¬ gije Evropske unije, ki jimje priložen krajši angleško-slovenski glosar s tega področja. Summary The article discusses the origins and development of the European Union as well as its institu- tions. It also examines the legislative procedure and the various political concepts of the Union, such as cohesion and subsidiarity, that are characteristic of this supra-national association. The second part of the article contains translation exercises on EU terminology accompanied by a short English-Slovene glossary to assist the translator. Zgodovinski pogled na Evropsko unijo Zgodovinsko gledano je civilizacija proces združevanja in razpadanja. Skozi tisočletja se je človeška družba združevala v večje ali manjše imperije, ki pa so na koncu neizogibno razpadli. Tista skupina ljudi, ki je imela poli¬ tično moč podprto z vojaško premočjo, je za¬ vojevala sosednja ozemlja in tako združila do¬ ločeno področje zemeljske oble v imperij. Ta¬ ki primeri so Rimski imperij, imperij Karla Velikega, imperij Aleksandra Makedonskega in Mongolski imperij. Vse ozemeljske združbe, ki so bile ustvar¬ jene nasilno, so prej ali slej propadle in raz¬ padle. Cena takega združevalnega in razdru- ževalnega napredka civilizacije je ogromna materialna škoda in milijoni človeških živ¬ ljenj. Težko sije predstavljati, kje bi bila naša civilizacija, če njen razvoj ne bi tako nihal, ampak bi bil bolj stabilen in premočrten. Tako prva kot druga svetovna vojna sta bila poskusa nasilnega združevanja, ki sta hitro propadla. Žarišče obeh svetovnih konfliktov je bila Evropa. Že po prvi svetovni vojni so se evropski politiki zavedli, da bo treba nekaj ukreniti, da ne bi prišlo do nasilnega združe¬ vanja Evrope in drugih delov sveta. Zavedali so se, daje treba Evropo združiti na demokra¬ tičnih temeljih, na povsem prostovoljnem članstvu v neki nadnacionalni vseevropski zvezi. Po drugi svetovni vojni je bila predlagana cela vrsta načrtov političnega, vojaškega in varnostnega združevanja Evrope, ki pa so vsi propadli. Takrat so namreč bili posamezni na¬ cionalizmi še tako močni, da se nobena od vpletenih držav ni bila pripravljena odpoveda¬ ti popolni suverenosti na svojem ozemlju. Leta 1950 sta Jean Monet, direktor Franco¬ skega inštituta za načrtovanje, in francoski zu¬ nanji minister Robert Schumann predlagala svoj načrt združitve Evrope. Oba sta bila pragmatična politika, ki sta se zavedala pasti preveč ambicioznih političnih načrtov. Prepri¬ čana sta bila tudi, da leži srž ponavljajočih se evropskih sporov v nacionalnih trenjih med Francijo in Nemčijo. Predlagala sta torej do¬ kaj skromen načrt združitve francoske in nemške industrije premoga in jekla. Tako je Evropska skupnost za premog in jeklo (Euro¬ pean Coal and Steel Community - ECSC) stopila v veljavo leta 1952. Franciji in Nemčiji so se že v začetku pridružile tudi Belgija, Ita¬ lija, Luksemburg in Nizozemska. 20 MOSTOVI 1998/XXXII Nova naddržavna politična tvorba je bila zelo uspešna, saj je prinesla veliko ugodnosti in koristi v takrat dveh osnovnih gospodarskih panogah. Združevanje na gospodarskem po¬ dročju seje zato nadaljevalo. Leta 1957 je bil podpisan Sporazum o Evropski gospodarski skupnosti (European Economic Community - EEC) in Sporazum o Evropski skupnosti za atomsko energijo (European Atomic Energy Community - Euratom) in tako je bil vzpo¬ stavljen evropski skupni trg (European Com- mon Market - ECM), ki omogoča prost pre¬ tok blaga, storitev, kapitala in oseb. Naslednji korak na poti gospodarskega združevanja seje zgodil leta 1979 z ustanovi¬ tvijo evropskega monetarnega sistema (Euro¬ pean Monetary System), ki predvideva dolo¬ čanje menjalnih tečajev (Exchange rate mec- hanism - ERM) za države članice. Gospodar¬ ska integracija bo predvidoma do leta 1999 pripeljala do popolne integracije Evropske unije, t.j. do gospodarske in denarne unije (Economic andMonetary Union - EMU). Evrokrati so uvideli, da je gospodarsko združevanje Evrope velik uspeh. Zato so se odločili za korak, kije do tedaj spodletel vsem evropskim politikom, ki so si prizadevali združiti Evropo - za politično integracijo. Z Enotno evropsko listino (Single European Act - SEA), sprejeto leta 1986, so se države člani¬ ce zavezale, da bodo vzpostavile Evropsko unijo (European Union - EU) z namenom, da začnejo sodelovati tudi na političnem področ¬ ju. Temu je leta 1992 sledila Pogodba o Evropski uniji (Treaty on European Union), znana tudi pod imenom Maastrichtska po¬ godba (Maastricht Treaty), ki predvideva skupno zunanjo politiko, razvoj in konsolida¬ cijo pravne države in demokracije ter spošto¬ vanje človekovih pravic v Evropski uniji. Namen Pogodbe za Evropo (Treatyfor Eu- rope), ki je bila podpisana v Amsterdamu leta 1997 (zato se imenuje tudi Amsterdamska po¬ godba - Treaty of Amsterdam), je, da se Evropska unija še poglobi in razširi (deepe- ning and enlargement of the Union). Ta po¬ godba zavezuje ustanove Evropske unije, da poskrbijo za zaposlovanje in zagotovijo pravi¬ ce državljanov, da se odstranijo še zadnje ovi¬ re svobodnega pretoka blaga, storitev, kapita¬ la, itd. in da se poveča vloga Unije v svetovnih zadevah. Širitev Unije Ustanovne članice so bile leta 1952 Francija, Nemčija, Luksemburg, Belgija, Italija in Ni¬ zozemska. Leta 1973 so se jim pridružile Združeno kraljestvo, Danska in Irska. Leta 1982 so sledile Grčija, Španija in Portugalska ter nato leta 1994 še Avstrija, Finska in Šved¬ ska. V naslednjem krogu naj bi se Uniji pri¬ družile še Slovenija, Madžarska, Češka, Polj¬ ska, Estonija in Ciper. Iz različnih razlogov so se članstvu odrekle Malta, Norveška in Švica, čeprav izpolnjujejo pogoje za vstop. Ob pridružitvi Evropski uniji nova članica z Unijo podpiše pridružitveni sporazum (Treaty ofAccession). Približevanje Slovenije Evropski uniji Slovenija je podedovala Sporazum o sodelo¬ vanju (Cooperation Agreement) z Evropsko unijo od bivše Jugoslavije, ki predvideva so¬ delovanje na določenih gospodarskih področ¬ jih. S podpisom Pridružitvenega sporazuma (Association Agreement ali Europe Agree¬ ment) 10. junija 1996 je Slovenija naredila ve¬ lik korak v smeri polnopravnega članstva v Evropski uniji. Italija je sicer podpisu naspro¬ tovala, ker Slovenija v svoji ustavi izrecno prepoveduje tujim fizičnim osebam pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na ozem¬ lju Slovenije, kar je v nasprotju z osnovnimi načeli Unije. Slovenska vlada je zato s t.i. španskim kompromisom obljubila, da bo to določilo v slovenski ustavi odpravljeno pred polnopravnim članstvom Slovenije v Evropski uniji. V začetku leta 1998 je bila v Luksemburgu sprejeta odločitev o začetku pogajanj o pristo- MOSTOVI 1998/XXXII 21 pu Slovenije k Uniji, za kar je bila potrebna predpristopna strategija (Pre-accessison stra¬ tegy). Pogajanja so se začela konec marca 1998 in Slovenija naj bi predvidoma postala polnopravna članica Unije leta 2003. Do ta¬ krat naj bi bila prevedena vsa primarna in se¬ kundarna zakonodaja Unije, tj. vsi osnovni dokumenti Unije, pogodbe o polnopravnem članstvu držav članic, uredbe, direktive in od¬ ločbe Evropskega sodišča. Gre za več deset ti¬ soč gosto tiskanih strani strokovnega besedila, ki mora biti prevedeno v slovenščino do leta 2003, če želi Slovenija formalno postati pol¬ nopravna članica Unije. Trije stebri Evropske unije Vsebinsko se Unija deli na tri stebre. Prvi ste¬ ber (first pillar) vsebuje celotno gospodarsko področje Unije: Evropsko skupnost za premog in jeklo, Evropsko skupnost za atomsko ener¬ gijo in Evropsko gospodarsko skupnost. Dru¬ gi steber (second pillar) vsebuje pomemben del politične integracije Unije: skupno zuna¬ njo in varnostno politiko (Common Foreign and Security Policy - CFSP). Vojaška roka Unije v sklopu drugega stebra je Zahodnoe¬ vropska unija (Western European Union - WEU). Tretji steber (third pillar) vsebuje so¬ delovanje držav članic Unije na področju no¬ tranjih zadev in pravosodja (Home Affairs and Justice - HAJ). To pomeni sodelovanje pri odkrivanju ilegalnih prebežnikov, boju proti pranju denaija, tihotapljenju orožja in mamil, varovanju zunanjih meja Unije, mi¬ gracijski politiki, itd. Ustanove Evropske unije Evropska unija ima pet ustanov: Svet Evropske unije (Council of the European Union), Evropski parlament (European Parliament), Evropsko komisijo (European Commission), Evropsko sodišče (European Court ofJustice) in Evropsko računsko sodišče (European Court ofAuditors). Zakonodajni postopek po¬ teka tako, da Evropska komisija sama ali na predlog drugih organov Unije predlaga Evropskemu svetu osnutek zakona. Evropski svet potem skupaj z Evropskim parlamentom zakon sprejme ali zavrne v t. i. postopku sood¬ ločanja (co-decision making procedure). Ko je zakon sprejet, Evropska komisija prevzame izvršilno vlogo in tako zagotovi, da se zakon pravilno izvaja ali prestavi v zakonodajo dr¬ žav članic. Svet Evropske unije je najvišje zakonodajno telo Unije. Sestavljen je iz Evropskega sveta (European Council), ki združuje vse predsed¬ nike držav ali vlad držav članic ter predsedni¬ ka Komisije. Eno stopnjo nižje je Svet mini¬ strov (Council ofMinisters), ki združuje mini¬ stre Unije iz različnih resorjev. Dejansko ob¬ staja dvajset Svetov ministrov glede na resor, ki ga določen Svet pokriva. Najpomembnejši je Svet za splošne zadeve (General Affairs Council), ki ga sestavljajo ministri za zunanje zadeve, sledijo Svet ministrov za promet (