5 43020

, f.
( " ^
TRIGLAV.
mythologično raziskavanje.
Spisal in založil
Davorin Trstenjak.
Z edno Triglavovo podobo.
V Ljubljani.
Natisnil Jožef Blaznik.
1870.
V________________________________________________________________J
mjthologično raziskavanje.
Spisal in založil
Davorin Trstenjak.
Podoba Triglava-Trojaua na slovensko-rimskeni spomeniku v Mariboru.
1870.
Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani.
43920
„Ot» cnxk ;ke 0. N. G. M3MKoy kxict ia3Mkx caob^hck* otk
flAEAAEHH ,\(|)ETOBA: HopHlJM, EJKECOyT fAOB’bnE.u
Nestor.
03000^0^


Predgovor.
Do sedaj so moji razni mgihologični Članki — in to Se le v zlomcih — bili samo natisnjeni v nekterih naSih Časopisih. Ker pa me je več literarnih mojih prijateljev, posebno severno-slovenskih, nagovarjalo, naj vsaj edno veČo raziskovanje, ki pretresa božanstvo po vsem njegovem bistvu in različnih njegovih delavnostih, dam v posebni knjigi natisniti, zato vstrežem s tem spisom njihovi volji, — saj bi že davno odstopil od svojih trden j, ako me ne bi izvedeni prijatelji spodbujali k stanovitnosti. Dokazi bi res dobili bolj prepričalno moč, ko bi mogoče bilo vse slike, na ktere napotujem po raznih knjigah, ali ktere Se hranim v svoji mappi, knjižički pridjati, kar pa se ni moglo storiti, ker to stane mnogo stroSkov. Ako bolje okolSČine nego sedaj mi osojene bodo mi dale več časa in pokoja, da sostavim nabrano gradivo za prazgodovino Slovencev, bodo vse slike priložene, za sedanji na-Semu mlademu slovstvu prenemili Čas sem rad, da že toliko pride na svitlo.
Vem, da bodem naSel v domačem in tujem taboru nasprotnikov dovolj, te prosim samo, naj se pri presojevanji držč stvari, in naj nikar ne zabavljajo osebi; tudi naj mojim raziskovanjem ne podtikajo družili namenov, nego te, ktere jaz edino imam — razsvetiti temo prazgodovine Slovencev. Ne bi tega omenil, ako ne bi bil že doživel bridke skuSnje, da je kritikarje mojih spisov — posebno nektere nemSke — vodila pogosto slepa strast, in da sem namesto prepričalnega poduka le doživel porugavanja in ovajanja.
Na Ponikvi dne 11. listopada 1869.
Spisovatelj.

S ■	«* V'	• lW	V. ' 'A>A„	v..,-.
-'•'■V',	'■	'• VV, 1 -v :.(■ 1 /	i •.

-U-V&VK JMt



Triglav.
IHolto:
,,Una essentia vol snbstantia, — tres personae."
St. Angustinns.
Mied nebeškimi telesi je solnce najdobrotljivejše, zato se je v verah vseh starih narodov kot božanstvo častilo. Stari narodi pa so si njegova pota in spremene letnih časov, ktero solnce stvarja, v symbolih predstavljali. Mislili so si, da se solnce o zimskem solncevratu narodi, zato so si solnce. obrazovali pod emblemom novo rojenega deteta, ktero je skoz celo leto vse stopinje življenja prehodilo, dokler šeni proti zimi postaralo,') in rodilne moči zgubilo.
Tako se je grški Apollon bog solnca in luči narodih Oče mu je bil: Zeus in mati: Leto ali Latona. Latona pa je bila hči Phoiba in Koiosa2). Po egiptskih skrivnostnih naukih sta Isis in Osiris rodila Arverisa, kterega tudi drugi imenuj ej o: stare j ega Horusa ali H a r p o k r a t e s a,3) kar po Jablonskcm pomenja: „claudicans pode", dobro in naravno poznamljovanje za solnce, ktero po zimskem solncevratu še slabo in šepavo stopa. Tudi vedski solnčni bog Jama sin Vivasvata se veli: Kanka,*) kinkav, cankav, plantav, claudicans4). Kavno tako germanski solnčni bog Tyr
') Glej Prichard: Darstellung der iigyptischen Mythologie, iiber-setzt v. Hayman str. 90. ®) Obširniše pri Prelleru: Griech. Myth. L, 162, 153. Laucr, System der griech. Myth. str. 263_ itd. 3) Plutarch de Iside et Osiride II. str. 358. 377. Jablonsky, Pantli. pri Prichardu str. 72. 4) Wcber, Indische Studien I. 194.
*) Jama sc tudi veli Q i r n a p a d a s cz. K e r n o n o g, der Krumm-fiissige. Kern pomenja tudi: curvus, primeri rusko: kernnos, krummnasig, srbsk: kernja, kernjo, homo cruribus mutilus. Da slabost zimskega solnca poznamljajo, so si tudi starodavni narodi zimskega solnčnega boga mislili na eno oko slepega, kakor postavim nordskega:	O din a (glej Sepp V, 182.). Mythus
prednje Azije pa nam zimskega solnčnega boga v ženskih oblačilih predstavlja v znamenje njegove bezmočnosti. Tudi indijski solnčni bog: Kršna se je obrazoval v^pripognjeni postavi, težko po tleh lazeč (Nork. RWtb. II., 399.). Še druge predstave slabega zimskega solnca moram omeniti. Plutarch (de Iside et Osiride cap. 52) pripoveda, da so Egipčani 22, dne mesca Paophi, to je,
ali Ziu se veli šepav. ‘) Kakor sta se solnčna boga Apollon in Harpokrates narodila, tako tudi indijski solčni bog lvr šn a, kteremu je oče bil Vasudeva, kar pomenja: svetli bog, od vas, urere, splendere, in: deva- deus, in mati Deva ki, kar tudi pomenja: svetla. Po drugih basnoslovcih se je mati velela Jagoda in oče N and a.-) Omenil sem že, da tudi slovanska solnčna božanstva so se obraževala kot deteta, kar tudi na vero o rojstvu s o In ca opominja.
Ali ker po zimskem solncevratu rojeno s o lnce še nima prave moči, in je še nadlegujejo goste zimske megle in mokrota, zato najdemo v basnoslovji starih narodov, da se novorojeni solnčni bog mora vojskovati s pošastmi. Tako grški Apollon: s Pythonom, kteri ni druga, kakor učeni Preller3) razlaga, nego symbol „der Finsterniss im natitrlichen und othi-schen Sinne unter dem Bilde einer wildon Ueberfluthung und pestelenzialischen Ausdiinstung";*) — egiptski Horus s
po jesenskih aequinokciah praznik solnčnih bergel (Kriicken) obhajali, ker se v tej dobi s o 1 n c e od nas naprej pomikava, in k r i v o p o t dobavlja. Solnčni bog se je toraj predstavljal ali samo z e dno roko, kakor germanski Tyr ali Ziu, ker drugo mu jo volk (symbol zime) odgriznil (Sepp, Leben Christi V. 131), ali pa brez rok in nog, kakor indijski D žagan a th — kar pomenja: gospodar sveta, kteri si je ves svet naložil, ali od težkoče roke in noge potrl (Dapper, Asia. Niirnberg 1681 str. 62). Zbruczski: S veto vit je izobražen v enakem položaji.
Tudi severnoslovanski M ar ovit je po Norku (Mythol. ctym. symb. Reabvorterbuch suh voce) bil obražen: z levjo glavo, symbolom solnca, in s kur tasti m naročjem, in mod severnoslovanskimi maliki so našli iz mdda zlito možko podobo brez naročja z debelim vampom, glavo s solnčnimi žari obsijano.
Ta podoba je sadaj hranjena v Bcrolinu v kraljevskem zbirališču domačih starotin (gl. Kugler, Museum, Bliitter fiir bildendc Kunst, Jahrg. IV, 1836. str. 236). Tudi med spomeniki nekdanjega slavnega mesta Solva, sadaj hranjeni v škofovskem gradu v Se k a vi, najdemo možke podobe, kterim ste roki pred loke torna potrte, v znamenje že slabega solnca (glej Schriften des hist. Vereins fiir Innorosterreich I. Heft, Artistische Beilagen Tafel 20 fig. 98/74). M a r o v i t pomenja ali s m e r t n i bog od korenike mar, ktera pa tudi izrazuje pomen: svetiti, sansk. mariči, Lichtstrahl, litovski mar-g a s, bunt; velikorusk: m a r i t i, gliihend machcn; gršk reduplikovano : fiaojianov, gefleekter Stein;	Geflimmer; severnoslov.: mir,
svet, mundus itd. glej Benfey, grieeh. Wurzellexikon I., 481.
') Sepp, Leben Christi V. 183.	2) Maha — Bhtirata, IV, 178.
ViŠnupurana edit. Wilson str. 440; primeri: Lassen , Indische Alter-thnmskundc I, 618. a) Preller, grieeh. Mythol. I, 156.
*') Tudi Schwenck ima Pythona za: „Winter, den der Licht-gott des Priihlings bewiiltigt, (Mythol. 7, 85.293);“ tako tudi Schwarz:
Thypbonom, kar po učenem Dunckeru *) symbolizuje: „die ausdorrende Hitze, die Unfruchtbarkeit, Wasser-mangel, die Dunkelheit, welcho die Sonne verschlingen will, die Macht, welche zerstdret und verwiistet — alles Bose und Schadliche in der Natur“. Jablonski,J) izpeljava ime Thyphon iz egiptskih besed: Theu, veter, in p h on, Škodljiv. Geilius (19.1) imenuje: tigurae quaedam nubium metuendae: rv(pmmg. Kavno tako se bojuje indijski Kr šna s kačo:Put&na; in že učeni Pott3) je dokazal, da Python in Putuna sta iz edne korenike: pudž, foetere, puti, foetor, grški: nvo g, lat. p us, Ttv&iiv, letiški: prit, litevski: puti, faulen, lat. pu-tere, putris, p utre d o, gothiški: fuls, ,,was in Faule gelit“, slov.: puča, pučanica,*) imena mužnatih krajev iz pu t -4- j a. Gotovo iz te korenike rusko ime Putša; in slov. puc, konj e dir. Python in Pu tftna toraj izrazujeta: močvirno kačo.
Lepo opazuje učeni Pott4) pisaje: „Naturgewalten, mit denen der Mensch zu kiimpten bat, denkt er sich als le bendi f* e. Ungeheuer, welclie ihm scliaden wollen“. Tako si je tudi typifikoval (osebljaval) z: draki, zmaji, sčni, pozo ji prebivavci muž močvirn — muže in močvirne.
Sem še spadajo druge besede Pottove5):	,,Die Sonne
trocknet giftaushaucbende ringsum Krankheit und Tod verbrei-tende Siimpfe aus, daher beisst der griechische Sonuengott Apollon Tlv&OHTovog (ubijavecPythona) und der indische Kršna-Puta nakan ;6) kar ravno to pomenja, kar: TIv^oKrovog.
Dokazov tedaj imamo dovolj, da pod pozoji, ktere
de antiquissima Apollonis natura Berol. 1843 p. 30. Lauer (griech. Mythol. str. 260. 263) v Pythonu ne vidi samo zimskih megel, temuč tudi nočne, ktere pred solnčnim bogom zginejo; Curtius pa „ein Geschopf sum p fig er Pinsterniss" glej Gerhard, Archaeolog. Zeitung 1855. str. 19.; — primeri tudi izvrstni članek: „Die Arier der Urzeit,“ von Moriz Carriere v ,,Illustrirtes Familienbuch 1861. Neu Folge I. Band V. Heft.
4) Geschichte des Alterthums I, 59.	,J) Pantheon, I, V. eap
2. 5. 14. 18. itd. 3) Pott, v Zeitsclirift fiir vergleichende Spraehfor-schung VI. B. II. H. 123 124. 4) Nork. Myth. symb. Kealw6rterbuch IV, 467.	5) Pott 1. c. «)Pott 1. e.
*) Pučanica je močviren hostnat kraj blizo Vurmberga, kamor slovensko narodne povesti stavljajo boj Krsnikov s sasom, ali sesom (sansk. ?e^a, kača). Ljudstvo pravi: v Pučanici je bil izkotan „lintvert“, kteri sadaj v globočini vurmberžkega studenca leži. Tudi nemške povesti vejo povedati o pozojih v studencih: primeri povesti o pozoji: Midgards wurm. £ e <,: a — sas pomenja: blesk e č i, tudi Grimm razlaga ime 1 i n t w n r m z „der glšinzende, scbillernde Wurm“, primeri slovaško: Sarka n, zmaj, iz šar, bunt, gestreift, schillernd.	Pis,
solnčui bogovi ubijajo, seimaumeti: zimska mokra megla, močvirna itd.
Je li tudi v slovanskem mythu nahajamo so Inče ga boga v boji s pozojem?
Ako slabe ostanke slovanskega basenstva prevdarjamo, nahajamo tri junake, kteri se borijo s pozo ji in sicer: Krsnika, Kr a k a-Kroka in pa Trota.1) O poslednjem, kteri ne spadavvrsto solnčnih božanstev, bodem na drugem mestu govoril, ali Krak, Kr o k, mythiški oče, Ljubuše, Tetke in Kaške v zgodovini Čehov, dalje Wan<ie v zgodovini Poljakov, ie bil iz prvega: solnčno božanstvo, ker se še pri nekterih slovanskih plemenih doba, o kterem se solnce rodi, veli: Kračun,2) Kerečun itd., in v kraljedvorskem rokopisu ima solnce priimek:	„krok“. Ime poznamlja:
kračejočega, den Wandelnden, Gehenden, primeri: krača,* *) na Slovenskem: pes suilis, kr o k, gressus **). Ime: begajoč, kračej oč ima tudi per sij ski solnčni bog Mithras in Apol-Ion se tudi veli: dgopuiog. 3) Primeri moj članek o imenu T r o-gimar v „Novicah“ 1. 1859. str. 410.
Božanstvo K rok, Krak tudi nahajamo med retranskimi maliki, in sicer v obliki: Krik ki.4) Krikki je polabsko-Blovanska oblika za: K r o k o, ker polabski Slovani so govorili: slivi, namesto: slovo, kakor učeni Šafarik5) trdi, ter tudi Kriki, namesto: Kr o k o.
Masch pravi, da lice tega božanstva je človečje brez brade, in cla glava ima kodraste vlasi. Brada je symbol moči, toraj brezbradno božanstvo pričuje mlado, še slabo solnce. Kodrasti v 1 a s i so symboli solnčnih žarov. Glava je pokrita s š išako m (Helm) v znamenje, da je bog vojščak, ravno to značuje tul, v kterem je pet strel. Saj je že Ovidij pel o boji Apollonovem s Pytbonom, da ni bil lehek boj z drakonom:
„mille gravem
tellis exhausta paene p bar etra perdidit effusa per vulnera n igr a veneno.“
') O Kraku, K roku, glej Šafarik, Slaw. Alterth. I,II. II. 354. 359 — 361. 420. Hanuš, Wissensch. des slav. Myth. 84. 324. 2) Hanuš, Bajeslov. Kalend. str. 43. 3) Burnouf: Ya?na, 376. Plutarch Symp. 8, 4. Pausan. V, 7. 4.	'*) Masch, die gottesdienstl. Alterth.
dcr Obotriten cd. Wogen. §. 125. fig. 8. 5) Šafarik, Slaw. Alterth. II, 623.
*) Krača se pri štirskih Slovencih veli oni del noge svinjske gor od parkljev.
**) Na častje Krakovo opominjajo imena krajev: Krakov, velika dobrava v bližini starega Nevioduna, Krakova v gornjem Štirskem, Krakovo, predmestje ljubljansko. Mesto Ljubljana ima p oz oj a za grb,
Ali z božanstvom Krakom — Krikom jo tudi združen polomesec celo naravno. — Culi smo, da ga tudi ima soinčni bog Triglav v roki, in že učeni Schwenk je rekel, da mesec služi: „zur Bezeichnung der Zeit, welchc durch die Sonne erschaffen wird''. Kakor se indijski soinčni bog Jam a veli brat Manu-tov (mesečev); in Manu po učenem Weberua) pomenja: „Der Zeitmessende", (primeri, kar sem o Jama-tu pisal v Mittheilungen des histor. Vereins fiir Krain im Januar 1858 str. 1, 2, 3); tako tudi se v narodnih srbskih pesmah voli mesec brat solnca3) in napis na mesecu retranskem: 0 i s I-bog, prav naravno izrazuje, daje mesec bog čisla—časa, dobe, da se po njegovih spremenah čas, ,,čisla'' (šteje, česk.: čislo, Žahl); čas pa stvarja solnce novorojeno:Kriki—
Krako, Kroko. Tukaj imamo nov dokaz, da so retranske podobščine resnične in ne izmišljene in iznajdene.
Po Kollarovem4) berilu je na retranskem pozo ji, kteri ima napis: Cirnitra, Čirnitra, tudi napis: Rad e ga st Cirnitra Kijak,^to je: Radegast ubijavec Čirnitra s kijem,
„der Erkeiler des Cirnitra''. Vsaj imajo solnčna božanstva tudi kij v rokah, s kterim pozoja koljejo, tako Herkules, ubijavec Hydre (močvirna kača, od	voda, mokrota)in
pošasti „kete"	r') Znamenito je, da Cirnitra (== Cer-
nitra, ker polabski Slovani so tudi e radi kot i izgovarjali) ravno to pomenja in izrazuje, kar: Python, Putana, IIydria, naimer — močorico, močvirno kačo.*)
Stirski Slovenci močvirne kraje imenujejo: črnila, primeri: Črnila, močvirni kraj v Kralovcih, kder je po veški povesti Krsnik ubil pozoja; Črnec, imena več močvirnih krajev v fari sv. Andraša in Antona, in sicer se močvirni travniki velijo: črnci, tudi potoki, kteri v mu žali zginejo, Crmlj a, mužnat potok v fari sv. Roperta, Crmljenšak, kraj mu ž n ati ravno tam. Janežič ima v svojem slovaru: črn, črnec, Sumpf, ,.. e#» -Moor. Vsa ta imena so gotovo nastala po črni barvi vode. r ,r ,
') Mythologie der Slaven str. 159.	2) Weber, Indische Studien
I, 194. 3) Talvij I, 49. 4) Krolmus, Posledni božište Črnoboha, str. 18. ft) Primeri Gerliard, Alte Vasen, Tom. II. Taf. 111, str. 94.
*) Slovanske poznamlovanja za draka so: san, „Idcže Trut pogubi san (sanj) ljutu,“ slov.: san, senec, primeri ime: šeneški vrh in pa: drakšelj, dalje Senčak in pa: Drakonjci, — vse /;■ •'o.' r ,•. sosednje občine na Štirskem; polski: san, liorvatski in slovenski: •> ••«...	: , t,
p oz oj, od zijam, zmaj je sorodno z besedo zmija. Na Štirskem imamo ves S e n o v š e, kmet se veli S e n e k a č n i k, in vešlca povest vč pripovedati o šenih, kteri so tam razsajali. Pri Slovacih se veli Smok, Zmok, toraj = močor, kakor Slovenci salamandra imenujejo, ali pa iz smukati, schliipfen, kakor s,ln, sen iz korenike sansk: san, ire, movere, zato: sani, sanke, Schlitten. Pis. —
Triglav.
2
Crnitra toraj pomenja: Schlammcrzeugond, Schlamm-machend, ker tra je suffix, in se prideva „nomini agentis", primeri slovensko: kositar, der Sensenmacher, prijatar, mešetar, mešutar, der Unterhiindler, staroslov.: mešelj, lucrum, v ženskem spolu pa: Tatra, Matra, Retra; v srednjem spolu: tro, postavim: jutro, sansk.: djautra iz korenike d ju, ju, splendere.
Sufnxi: tar, tra, tro so toraj v slovanski gramatiki izpričani.*) Primeri Se: motovilo za motovitlo = moto-vitro; oralo za oratlo z= oratro, oratrum, ixqutqov.
Ker pa oz o j tudi symbolizuje, črno temo zimskih oblakov, ter (J ir ni tra, Čer nit ra**) zna tudi naravnost po-menjati: nigritudinem producens, caliginem faciens, in je toraj ime v zmislu enako kači: Kaliga, od kala, črn, in ga, ducens, ferrens, ktero je indijski solnčni bog Kršna ubil.
Ako sedaj na norenske spomenike pogledamo, najdemo pozo j a v P tuji. Da seje v Ptuj i nekdaj solnčno božan stvo častilo, pričujejo tudi drugi spomeniki. Na severni strani velikocerkvenega stolpa vidiš spomenik, na kterem je izdelana glava solnčna, kraj ktere sta na vsaki strani dva sokola ali jastreba. Tudi listnata bršljenova vejica se tukaj na tem spomeniku najde, — sami symboli solnčnega boga, gospodarja življenja in smrti po slovanski mythologiji. Drug spomenik ima ribi in solnčno glavo, in sopet na dvema spomenikoma najdemo sokola, pod enim sopet ribo. ***)
Tedaj sopet na teh grobnih kamenih nanajamo solnčne symbole v potrjenje, daje sodnik mrtvih bil solnčni bog, in da so duše mrtvih morale črez vodo, ktero riba symboli-zuje, — v podzemeljski svet.
*) Pott piše (Etymolog. Forschungen II, 555, 556) suffix tar, tra, vvodurch gewohnlich Werkzeuge bezeichnet werden, tra bildet auch Adjective zur Bezeichnung eines Werkzeuges, Mittels, auch einer Handlung, z. B. matra — fitroo, qpeperpo — feretrum, vergleiclie auch die Formen im Latein: claustrum, r ost rum, speetrum, tonitru u. s. w.; primeri še slovensko: veh tra, Wasser-gefass, sansk. viš, conspergere. Besedo: jutro tudi Pott primeija z sanskr. djautra (Etym, Forseh. II. 207).
**) Na retranskem pozoji: Črni tra je tudi napis: glit = glot. G lot genitiv gl o ti, ali pa glota genit. glote pomenja: ollos, ein Haufc Mcnschen, Tross beim Heero, Liirm, Gedriinge, Auflauf Znano je, da so stari Slovani symbole božanstev nosili pred vojsko kot bojna znamenja (Adam Brcm, 6, 17); tudi priprava retranskega draka potrjuje, da so ga natikali na ranto, in ga pred vojskino trumo nosili. Nemški letopisci tudi pripovedajo, da so stari Slovani z velikim vsklikom, kakor današnji Rusi v boj planili.
***) Snemke teh spomenikov hranim v svoji mappi.
Dalje pozoja nahajamo na rogačkem spomeniku.*) Na rogački gori je stal v starih časih tempelj solncu posvečen, kakor spomeniki tam najdeni pričujejo. ') Pod rogačko goro se dan današnji stoji ves: Črnbožiše, in v javnih listih je lani nekdo popisal, kako je z rogačke gore na Ivanjevo noč videl Crnbožiščanc okoli kresa z gorečimi bakljami v rokah plesati in črez ogenj skakati.**)
Drug spomenik izkopan pri Waltersdorfu predstavlja golobrado solnčno glavo, ktera ima jastrebove peroti. To solnčno glavo napada od vsake strani en pozoj.***) Eden najlepših spomenekov pa se najde nad cerkvenimi vratmi v L e din ji (Lieding) na Koroškem. Posamezne podobe so sledeče: 1) bljuvajoč pozoj z zasukanim repom, čisto podoben onemu, kteri se med retranskimi spomeniki najde; 2) golobrad mladenič z dolgima kitama (Haarflechten), kteri z levo roko leva za kečko drži, zadi za drakom pa stoji lepo oblečena ženska podoba, ktera se z roko dotika mladenča.
Ta symbolika drugega pomena nima, kakor: mladoletni solnčni bog Krak, Radegost, čegar symbol je: lev premaga zimskega draka — osebljeno mokroto, megleno temo, in reši:	Vesno osebljeno mladoletno zemljo iz oblasti pozo-
jeve. ****) To idejo tudi vidimo izraženo na retranskem draku. Masch2) popisuje ga tako-le: — „das ganze Bild stellt einen gefliigelten D r a c h e n vor. Der Kopf ist aufvvarts gebeuget, der Ra eh e n offen, in beiden Kinnbacken sind viele Zahne zu sehen, \velche nahe an einander stehen. Die Fusse sind kurz, und mit Panzerschuppen (tudi lidinški pozoj je po vsem životu lusk at,) bedeckt. An dem rechten Fusse sind vier Klauen. Unter aer rechten Klaue liegt ein Kafer, vvelcher oft vorkommt. Unter der linken Klaue sitzt an der Rtihre ein kleines Brustbild. Der Schwanz des Drachen ist in die Runde geschlungen (ravno tako je na vlas retranskemu podoben
') Muchar, Gesch. der Steierm. I. str. 421, 422. -) Masch, fig. 1. in fig. 7.
*) Glej snemko pri Much. Gesch. der Steierm. Taf. X.
**) Feuilletonist iz rogačke slatine v graškem časopisu „Tages ■ post“. V kancelijah so ime črnbožišče popačili Tschermoschische.
***) Snemko tega spomenika hranim v svoji mappi.
****) Tudi ruske narodne pesmi še govorijo o ujetji boginje zemlje: „Priletel kulik iz zamorja prines V e snu (mladoletno zemljo) iz nevolja“ glej Hanuš , Bajeslovni Kalend. 101. Ujeto privezano zemsko boginjo, ktero solnčni bog v močni možki podobi z obilnim vlasovjem in brado reši iz oblasti pozoj eve, nahajamo na štirskih spomenikih. Snemko hranim v svoji mappi. Na to rešitvo zemske boginje iz oblasti zimskega draka opomenja kranjskoslov. n&rodna pesma: o sv. Margareti (natisnjena v Hicingerjevem Koledarji leta 1803).
lidinški zmaj), vvelche einen doppelten Widerhacken hat, aus-warts hei’aus. Mitten aut' dem Riicken ist eine Erhohung, an welcher zwei Brustbilder noch zu sehen sind. Auf der rechten Heite ist das Brustbild eines Manne s, so mehrentheils gegen die Spitze des Sch\vanzes gekehrt ist. An der linken Seite sieht man das Gesicht eines Frauenzimmers mit vielen gekrauselten Haaren, und um den Ilals desselben gleichet die Kleidung einer romischen Stola“itd. (glej sliko pri Maschu).
Toraj tudi tukaj symbolizovana odrešitva osebij ene zemlje iz oblasti d rak a, kteri v zimi nad njo gospoduje, in tudi ima ujetega govnjača, symbol rojenja, zato se govnjač veli češki: bab k a, litevski: bab o las, ker je bil kot symbo 1 rojenja boginji rodivnosti: Babi posvečen, zato ga med retranskimi spomeniki tudi nahajamo na podobščini Bel bo ga, S veto vita in pa boginje svitlobe: Sive.*)
Orožje, s ktorim soliični junak zmaja ubija, je večidel kij. Kriki—Kroko ima, kakor smo videli tudi puščice, naiik grškemu Apollonu. Radegast ima med retranskimi maliki kij v rokah in laboda na glavi, na prsih pa bikovo glavo, ravno tako drugokrat pa severnoslovanskega solnčnega boga nahajamo s kijem v desnici, jastrebom na prsih, na glavi, ktera štiri solnčne žare ima, pa še je videti perot labodova. S kijem solnčnega boga tudi na noriških slovensko-rimskih spomenikih po gostem nahajamo, tako v Celji s plaščem ogernjenega s tako imenovano frygijsko kapo pokritega in na kij naslonjenega junaka, dalje v Ptuji, kjer je samo zadnja stran s plaščem ogrnjena, drugači pa podoba v desnici silen kij držeča,'**) — je gola, in slednjič med sekovskiini spomeniki, kjer poleg junaka s kijem oboroženega še vidimo bika, '***) čegar glavo rctranski „R a d e g a s t — K ij a k“ na prsih drži. V tako imenovanem Ožvaldovem grabnu v kanjuški fari se še najde eden spomenik božanstva, kij v rokah držečega, ali bog je samo do popka možke podobe, od onod pa konjske ***'*) kar je gotovo podoba slov. Centaurov — Polkonjev. t) O Polkonjih ne govorč samo ruske in slo-
*) Obširniši članek o symboličncm pomenu govnjača najdeš v „Glasniku“. Siva je bila v ethičnem okrožji boginja ljubezni, to pričuje njen attribut jabelko, in tudi napis: Rači vi a; primeri cerkvenoslov.:	račiti, velle račitelj, amator račenije, amor.
Račivia, toraj pomenja, amabilitas, na drugi nogi stoji: „i stid“ et pudor. Berilo: Razivia ni istinito, runska pismenka znači črko: C.
'**) Obe podobščini najdeš v moji mappi.
'**'*) Spomni se na praznik : T u r i c e.
**'**) Snemko hranim v svoji mappi.
t) Ako v tem spisu povsod ne navajam dokazov, da je v slovanski mythologiji se rabila ena ali druga žival za ta ali on symbol,
venske n&rodne pesmi, tudi med retrariskimi starotinami najdemo podobe pol človoka pol konja (glej Masch pag. 39).
Tudi slovenske narodne povesti še pripovodajo kakor sem že omenil, o Kresniku = Kršna, kteri je^pri Vurmbergu ubil pozo ja imenovanega „Ses, ali Sas“. Če človeka hočeš razdražiti, reci mu, da je: „ses“, in si ga močno razljutil. Ta pozoj se ujema z indijskim mytologičnim zmajem: ^Jega, Adžige^a, die Ziegenschlange, kačja pošast s kozjo glavo in drakovim repom. V njej je osebljena kakor v: „-^u(ciqh“ burni oblak. Da je Kresnik til solnčni bog, potrjuje kres, ogenj o lvanjem letnem solncevratu vžgan solnčnemu božanstvu na čast, po častji Kresa so obviknola imena: Kresimar, Kresi-mir, Glanzberiihmt, na norenskih kamenih dvakrat lehko bereš ime: Cresenius.
Solnčnega boga smo spoznali kot novorojeno še le korakajoče dete, ktero se v zimskem času ima vojskovati s poz o ji, ki so symboli meglovja, v poletnem času pa viharnih oblakov. Najmirniši čas, — čas brez vse vojske je za solnce mladoletje. V tej dobi se solnčni bog skazuje kot naj veči dobrotnik, zato prevzame posel pastirja in ra ta j a in dobavlja pristna imena, postavim: Jaro, Jarilo, Veles, Volos*) Kurent**) itd. 8ymbol mladoletnega solnca je oven. O ven ima v symboliki mvtologični več pomenov. On je symbol rodovitnosti in proplajanja (propagationis); zato učeni Schwenck dobro opazuje (Sinnbilder str. 515): Wie man das Milnnchen der Rinderheerde — dcn Stier, und das Mannchen der Ziegenheerde — den Bo ek zu Sinnbildern der Fort-nflanzung und Fruchtbarkeit erkoren hat, so auch das Mannchen der Schafheerde — den Widder. Oven je bil v Egiptu symbol Ammonov, božanstva solnca in življenja (Macrob. I. 21.), v indijski mythologiji ga ima Agni, bog ognja. Na ovnu jaše Athene kot boginja obrodivnih obiakov (Lauer, Archeol. Zeitung 1849. Nr. 3. Gerhard griech.
držal sem se izreka Schweuckovega, ki se je prepričal resnice, da pri Slovanih imajo symbolične živali isti pomen, kakoršnega imajo pri druzih narodih (Schwenck 7, 110).	Pis.
*) V staroruskih pismih se: Veles, naravnost veli: „bog skotja“, to je, črede, živine. Ime Ve leso v o opominja na njegovo častje. Veles se toraj vjema z Apollonom s priimkom: K amer o s.
**) Kurent, Kur ant, Korant prestara močna oblika je bil bog oranja. Korenika je: kar, scindere, primeri litevsko: kurti, collere, orare, zemljo karati — kalati. Kurent je toraj: Spal ter. Čas, v kterem so je delo na polji začelo, je bil starodavnim Slovencem neskončno vesel, obhajali so ga s petjem, godbo in pojedinami, zato v Kurentu najdemo onaj značaj, ki ga imata grški: Dionysos in indijski: Rama — Madhuprija — medu — pijače prijatelj.
Pis.
Myt. I., 18. §40. 5.). Dalje je oven symbol indijskega Indra, kteri se zarad tega veli mesa, varšni, irrigans, eonspergens, in grškega: Zeusa in Hermesa kot božanstev deževja (Preller Griech. Mvth. I. 78. 93. 233. itd.). Povsod je toraj oven symbol plodnosti in rodivnosti in drugega pomena nima tudi v slovanski mythologiji. Slovanom je oven bil symboljarega mladoletnega solnca. Ovna zakoljejo Čehi in slovenski Pohorci o veliki noči, in z njegovimi kostmi čarajo; posebno Srbi naDžurdžjevDan imajo z janjcem dosti obhajil, ktera še opominjajo na pogansko solnčno častje (Vuk rječ. s. v.), slovanska božanstva Hamon, Homan, Hamboh in Sventobog sta bila izobražena z ovnovimi rogovi (Krok II. pag. 343), dokazov dovolj, da ga je tudi slovanska mythologija rahljala za symbol. (Beri obširnejše o Homanu moj članek v knjigi: Niz bisera I. tom.*) Največo moč doseže so inče po leti, in sicer o letni solncestaji. S o ln c e postane vojščak nepremagljiv, silen in ljut, zato ima ime: Svantevit, S v en te vit, Svatovit, Svetovit, Svetbog. Beseda svet je izvirno pomenila: silen, močen, - - on je Rugevit, Kar e vit, — sama poznamenovanja moči in ljutosti. V tej svoji lastnosti ima za symbol: leva, znamenje moči, poguma, srčnosti pri Indih, Grkih, Rimljanih, Arabljanih in Asircih, symbol oblasti, vladarskega dostojanstva in kulturne moči, symbol razdora in vsega, kar je sovražno in pogubivno človeku. V slovanski mythologiji ga ima Radegost za atribut zraven drugih solnčnih symbolov kot laboda in tur j e glave. Ima ga ruski: Silnojbog, ki je v desnici držal sulico in v levici kroglo — sama znamenja solnčnega božanstva (Kaj-zarov str. 101. Popov. str. 47). Da je Črnobog bilo tudi solnčno božanstvo, in sicer ni samo s o lnce v zadnji d&bi svojega tečaja, temoč tudi ponočno, dokazali so vsi basno-slovci, ki so se pečali s slovansko mythologijo, tako: Kollar, Hanuš, Jungman, Safarik, Erben med Slovani, Schvvenck in Grimm med Nemci.
Doslej smo spoznali solnčnega boga kot mladiča s svojim symbolom ovnom, kot srčnega junaka v možki močni ddbi s svojim symbolom — levom, podajmo se tedaj k sopet oslabljajočemu posta rajočemu se — večernemu - nočnemu in zimskemu s o lncu. Za starost ni najti pri nobenem starodavnem narodu symbola izmed živali, ali rastlin. Nobeno
*) Homan, Oman, polsk. II o me n, rusk. Oom en je bil bog sparnoga poletnega vremena, primeri srbsk: omara, Gewittcrschwulle. Ker pa sparno vreme prinaša bolezni, pomor, kugo, zato ga v polskih in ruskih pripovedkah nahajamo v družbi boginje Džume — kuge. Njegov symbol oven pričuje, da je bil ali modifikacija solnčnega ali pa vremenskega (Gewitter) božanstva,	Pis.
kraljestvo prirode ni rodilo stvari, ki bi symbolizovala starost, zato so mogli vzeti za symbol starosti — čl o večjo glavo — Človeč j e obličje. —
To je tudi pri starodavnih Slovanih služilo za symbol starosti.
Med retranskimi maliki vidiš podobo triglavno. Edno obličje je mladenčevo, drugo bolj možko, in tretjo starčevo — z dolgo brado. Iz glavnega pokrivala so se vzdigali žari — v znamenje, ka je triglavno božanstvo bilo šolnino. Napis se po mojem in Kollarovem berilu glasi: Vidha, in ne: Vodha, kakor je Masch bral. Kaj Vida pomenja, bodem dalje doli povedal (glej : Masch ed. Wogen §. 88., 89., 90. Fig. 4.)vTo božanstvo je Triglav, kteri soje v mestu Stetinu (Sčetinu, zato nemški prestavek: Borstaburg) častil; njega omenja: Valentin Eichstetpri Frencelnu (pag. 204.) da je imel tri glave pod enim klobukom; Albin in Pirnensis pa sporočata, da so ga posebno častili Braniborci. S čet inča ni so ga poklonili, ko so bili pokrščeni, cesarju Otonu, ki ga je daroval papežu Honoriju (glej Frencel pag. 205). Spisa-telj: »Vitae s. Ottonis“ (Script. rerum Bamberg cura J. P. Ludewig Frankfurt 1718 pag. 491) tudi o njem sporoča in reče: „Trigelaus (Triglav) dictus, tricapitum habebat si-mulacrum, asserentibus idolorum saccrdotibus, ideo sumraum Deum tria habere capita, quoniam tria procuratregna: coeli, terrae et inferi.“ In res te lastnosti in delavnosti ima soln-čni Bog, na nebu — sveti, na zemlji s svojimi žari obro-duje, in kot nočno zimsko solnce — sodi umrle. Zato napis: Vida, prav naraven, on je videc odkritih in tajnih reči, pa tudi vidjenje (intelligentia) ima on v najpopoljniši meri. Zato se v ruskih narodnih povestih solnce veli: ijjed Vsevjed. Po staročeskem glossaturu Waceradu ima Triglav — „triceps; quia tria habebat capita capreae,“*j — tri kozje glave, ktere so tudi celč pristne za njegovo delovanje, ker koza je symbol rodovitnosti, zato se že v Vedah Sur ja = solnce veli: „adža ekapad,“ kozel ednono-žen, ali pa: Menda: rdeča koza (Weber, Ind. Stud. str. 96.) Zraven je kozel zavoljo svojega infernalskega smradil,
*) Trojanu, kteri je enak Triglavu, ruske povesti pripisujejo: kozja ušesa in voskova (voščena) krila. Tudi po ruskih pravljicah je Trojan imel tri glave. Ruslaev misli, da je bil vladar svetlih podzemeljskih duhov — laburov (Elfen), hraniteljev zlata in srebra ne trpečih solnčne luči. To misel spričujejo prč ruske pripovedke. Ali ravno ta lastnost Trojana dela ponočnim ali zimskim solncem ktero je skrito v podzemeljskem svetu, in kadar jutro ali v mladoletji sopet pride na svetlo, si voščena krila raztopi, očituje sopet svojo ognjeno moč.	Pis.
Bymbol podzemeljskega svetd, nad kterim je Črno bog, kot ponočno in zimsko solnce vladal.
Spisatelj življenja sv. Otona (cap. II. 32.) pile, da je v S če ti n u bil Triglavu posvečen vranec. Celo leto ni bil obsedlan, nihče ni smel jahati ga; eden duhovnov mu je skrbno stregel, zato je vbil velik in tolst. Rabili so tega konja za vedeževanje. Že učeni Schwenck je opazil, rekli: Ein Gott, dem ein schwarzes Ross gehort, muss mit der Unterwelt in Verbindung stehen, wio die sclnvarze Farbe beweist. Wie kommt aber ein Untenveltsgott zu drei KopfenV Wir wer-den nicht fehl gehen, wenn wir in ilirn cino Form des Son-nengottes erkennen, da dieser mit der Untemelt in Verbindung steht, und die drei Kopfe sehr gut fiir ihn geeignet sind; — die aufgohende, die am Tage stark und heiss leuchtende Sonne und drittens die untergehende, konnen im Bilde durb drei Kopfe einos einzigen Gottes fuglich dargestellt werden. (Mytholog. der Slaw. pag. 159 160). Resnico te razkladbe potrjujejo ruske narodne pripovesti: o Djedu Vsevjedu. Žena Djeda Vsevjeda govori mladenču: Moj sin — j as no j e solnce, utrom on ditja (dete) v p o 1 d e n’ — muž — a večerom — starij djed. (glej: Potebna, Drevnosti. Tom. I. str. 192.). Srbi solnčnega sina imenujejo: sunčevič. Sunčevič se oženi po bolgarski narodni pesmi z Nasto, po druzih pripovestih z Lado. Njun sin se veli: Did, sansk. didhis, svitel, lesketajoč, primeri slov: didljati, schillern,kreiseln,spielen, dideldajec, dideldaj-č e k, Kreisel, trochus.
Pri Rusih in Srbih so je Triglav velel tudi: Trojan — trinus, der dreieinige. Imenuje se zraven: Hrsa, Velesa in Peruna (glej Haženija presventija izd. Sreznevskega v drev. pamjat. rusk. jaz. 1863. str. 205.), dalje v pripovesti: „Slovo o polk. Igor.“; po kteri junak Vseslav Trojanu vrže „žr e bi“ (Loose), primeri gore lastnost Triglavovega vranca.
Tudi srbske narodne povesti govorč o čaru ali kralji: „T r o j a n u“ (primeri rusko: „solncc car), kteri je vsako noč jahal v Srem, ter ljubil nekako ženo, zato je lel, ker po dnevi ni smel od solnca, da se ne raztopi, vsikdar po noči domu.*) Trojan je toraj ponočno ali zimsko solnce. Kakor podnevno-mlado in poletno solnce ljubi mladoletno in poletno zemljo, kar bodem na drugem mestu oblirniše dokazal, tako ponočni in zimski solnčni bog zimsko zemljo.
Na Kranjskem je bil čelčen v Bohinji pod Triglavom zraven mlado- in poletnega solnčnega božanstva : Ra do la,
*) Vuk rječn. s. v. Nočni povrat Trojan o v že ga razodeva in ovaja nočnega solnčnega božanstva, ktero je brez vse toplotne moči, zato Trojanovo raztopljenje v solncu po dnevu.	Pis.
Raduha — Radogasta. Krajna imena: Ra deš, Radi ga, Radinje, Radišica, Radislav, Radolinje, Radmar, Radmer, Radehova, Radoinerje, Radomerščak, Radovič, Raduha, Ra duš, Rad uš e, Radovan itd., ktera nosijo vesi, hribi in potoki, in ktera nahajamo po slovenskem in nemškem Štirskem, pričujejo, kako zel6 obljubljeno je je bilo njegovo častje. Na Kranjskem opominja Radolica, ime reke in trga, ki ima kolesce, znamenje solnčnega kolesa za grb, na njegovo častje, in sicer v soseščini Triglava. Slovanski Rado! — Raauh — Radogost se vjema z indijskim: Rama, kar tudi pomenja: radosten, — in ima pridevek: Bala-Rama, ali: Balabadhra, der durch seine Kraft erfreuende, tudi (^ri-Rama, der durch seinen Šege n, sein Gliick erfreuende, kakor Pott in Benfey razlagata imo. Kakor retranski Radegast ima levovo glavo, tako je indijski Bala-Rama oblečen z levjo kožo.
Pod imenom Trojan je bil brez dvombe češčen v dolini imenovani: Trojana na Kranjskem. Kakor Triglav-Trojan značuje trojnoedinega solnčnega boga, tako Trojana —- trojnoedino boginjo zemlje — mladoletno pod imenom: Lada ali Vesna — poletno pod imenom: Živa in zimsko pod imenom: Baba ali Morena. Da so starodavni Slovenci Babo častili tudi kot zimsko boginjo, potrjuje še navada na sredpostno sredo — začetek mladoletja: — Babo žagati. Srbin imenuje cvetlico: Zvonček — Sclineeglocklein: Vi si baba, kar zopet opominjana konec Babinega vladanja. Njeno častje je bilo posebno razširjeno v celjski okolici, tam najdeš krajna imena: Babino, Babino brdo, Babino koleno, Babin potok, Babino goro in zopet na severnem kraji: Dedna gora, Dedni dol, itd. Na Kranjskem v okolici triglavski: Babno polje — Babji zob. Primeri imena solčavskih planin Ded, Baba, Divica, Raduha.
Na slovenskorimskih kamenih in sicer na Koroškem najdenih spominjajo osebna imena: Baburus in Babecius na Babino častje, kakor ime (po mojem berilu): Trojna, — po Knabelnovem *): Trojana, ki so bere na slovonskorim-skom spomeniku najdenem med sv. Katarino pri Offeneggu in Heilbrunnom v graškem političnem okrožji zraven imen: O k a, Elvima in Silisiana, kterim primeri slovanska: Oko, Okiš, Okat, Elva, Elivec, Siližka, Silejsa (Moroš-kin Imenoslov. s. v.) itd.**)
*) Glej Schriften des hist. Vereins fiir Steicrm. XV. Heft.
**) Primeri krajna imena: Okič, Okovič, Silek, Silova, Sil, Silovec na nemškem Štajeiji: Sileck, Silweg, Silrveger-berg itd. Drugo slovensko ime v tem napisu je in sicer žensko: Elvima, suffix: im se najde v staroslov. participijih in adjektivih, primeri: 1 j u b i m, amatus in amibilis. Deblo e 1 bi stavil, ker v staro-
J<rt n «_
Imena: Trojan, Troj nat. Troj nar niso samo pri Slovencih navadna, nego tudi pri Rusih, Cehih in Polakih se že najdejo v najstareji dobi.
Na noriških slovenskorimskih spomenikih sicer ni najti večglavnih božanstvenih podobščin, gotovo takošnih predstav niso dovoljili rimski oblastniki, ker znano je, kako so po rimskem kalupu prikrožili ne samo politično, nego tudi bogočastveno življenje premaganih narodov, ali mnogokrat Triglava-Tro-jana nahajamo pod symboli troedinega solnca — z ovnovo — lovjo in starčevo glavo, in sicer velikrat v družbi drugih solnčnih symbolov (glej Muhar Gesch. der Steierra. I. Band. Abbildungen Taf. VII Fig. 12. Taf. XVII Fig. XXIV. 3.) Priložena podobščina je posneta iz rimskega kamena vzidanega v steno gosp. Celigijevega turna stoječega tik Drave v Mariboru. Ovnova glava — „Symbol der Brunstgluth," kakor Niklas Miiller ta symbol tolmači, je znamenje jarega solnca. V mladoletji se solnčni bog oženi z boginjo zemlje, in ž njo rodi blagoslov leta. Ni toraj prikladnišega symbola za proplajanje in rodovitnost, nego je oven. Jare (staroslov. jara, ver) so se Slovani tako veselili, da se danes Rusin pravi: Jar naša oteč i maty; celo jar, ver, in jarec, jeršc litev. eris, agnus so iz edne korenike, in jarčiti značuje: toliko kot: coire. Slovan poznamlja vse, kar se v mladoletji rodi, z besedo: jar — žito in živinico. Jar pa tudi pomenja topel vroč, jarko solnce je toplo solnce; nov vzrok jarca ovna vzeti za symbol jarega solnca, ktero je množitelj črede. Z ovnovimi rogovi je predstavljen severnoslov: Bohuta-Bogota,*) držeč v roči kroglino ali okolobar (Ring) znamenje solnčno tudi v grški mythologiji. Zraven reje goveje živine je cvetelo nekdaj in še sedaj ovčarstvo v pašepolnem Noriku, in toraj ni prikladnišega symbola za mladoletno solnce, ktero pašo odpira, kakor je oven.
Leva nahajamo v egiptski hiroglyphiki kot symbol moči, mogočni bog nebes Neith je bil obražen kot mož z levjo glavo1). Tudi za izraz silne moči ljubezni je bil lev sta-
elovenščini še nahajamo tudi neprejotovane oblike k thematu: al —el, sansk. aru, rutilus, splendens, odtod jelen, cervus, proprie, Rothwild, j c 1 v a, abies, primeri staroslov. imena: Elec, Elivec, Elača, Elika. Kollar jo bral na nekem retranskem maliku: Sil, sopet na drugem: Bel Sil, kar brez dvombe izrazuje: Belina silnega boga, primeri rusk: Silnoibog. Škoda, da se Kollarov rokopis: „Die Gbtter von Retra<< ne da na svitlo.	Pis.
*) Z besedo: Bog je toraj stari Sloven poznamljal nad vsem: lučno bitje, sansk. b h figa, luč. Bohinj e — Boginje pod Triglavom je toraj mesto, v kterem je lačno solnčno božanstvo imelo svoje eastje.
J) Fritzsch: Uebersicht der Versuche zur Entzifferung der iigypt. Hieroglyph. str. 55.
rim umenitkom najprikladniši symbol') cel6 kultura se je izobraževala skoz vkroženega lova, zato boginja Kybelc prijateljica človečanstva skoz kulturo se vozi na kolah, od 1 e-vov vlečenih M), S so Inčem je lev stopil v symboliško zavezo pri Egipčanih, kakor Harapollo pravi3), 'pa tudi jim je služil za symbol vode, ker štropot in šum nilskih kataraktov so primerjali rjovenju silnega leva4). Čudno je, da ital-ski narodi leva kot symbol s o ln c a in luči ne poznajo, to-raj noriški spomeniki, na kterih je lev skoro povsod v družbi druzih solnčnih symbolov, kakor ovna, jastreba, sokola, la-buda ne morejo rimskega početka biti. Takošne symbolike ni nikjer indi najti, nego na Štirskem. Že Mucharu so te predstave delale preglavico, in on jih je imel za Baphomete ne primislivši, da so baphometi iz dobe Templarjev, te pa najdemo na spomenikih z rimskimi napisi. Ker te predstave niso niti rimske niti grške, morale bi biti keltske, ako bi No-ličani bili Kelti, ali po vsej Gallii zastonj iščeš kaj enacega.
Ostanki iz roythologije starodavnih Keltov nam nikjer ne kažejo leva, kot symbola solnčnih božanstev, kar sevGal lii najde levov — vsi spadajo v častje H e rak le v o. Že ta okolščina, da troedinost sol n ca edino slovanski mythus symbolično izrazuje, je važna za našo predstavo, ktero še tudi podpira druga, da naimer trivogli na naši podobščini isto troedinost poznamljajo. Že Schmidius je opazil to vlastovitost pisaje: Forma triangularis apud Slavos nihil insuetum erat, sed in repraesentandis sacris probe observabatur. (Chron. Zwikavi. pag. 344). Sv m bol solnca je lev edino pri Asircih, Arabljanih, v častji Ileraklovem , v kterem pa več streže na moč, nego luč, Egipčanih, Indih in Slovanih. Ker še zraven ovna in leva symbolov jarega in pekočega letnega solnca nahajamo symbol starega (primeri rimski sol languidus) solnca v podobi dedove glave, ker ruske narodne pripovedke, kakor smo gori čuli, pravijo, daje večerom solnce: stari d jed, ker je Kollar na Radegostovih retranskih podobščinah bral napis: „star Radegast," in retranski V id a -Dj e d Vsevjed*) ruskih narodnih pripovest, zraven dvojih mladih ima še starčevo glavo, ne more se tajiti, da ne bi starčeva glava v družbi nase in drugih enakih podobščin, tudi symbolovala solnca, in sicer ponočnega in zimskega solnca, ktero je dobilo nasprot poldnevnemu in poletnemu belemu-svitlemu-Belbogu — ime pristno: Ornobog. Na oslab-
') Aelius Lampridus de Antonio Diadumeno V. 2) Ovid Fast. 4,215. 3) Harapollo Hieroglypb 17. 4) Creuzer Symbolik u Myth. I, 31.
*) Hog videnja (intelligentiae) in vedenja pa vd tudi davati svete (consilia), zato je gotovo ime: S vet ved bilo tudi priimek solnčnega božanstva: Na slovensko-rimskem kamenu najdenem na Koroškem stoji: SVETVEDI. F. (filius.)
ljeno solnce strežejo levi z zaprtimi laboti, kteri se tudi najdejo na slovenskorimakih kamenih, novo pričevanje, da so starodavni Slovenci si večerno in zimsko solnce mislili brezmočno, symbol brezmočnosti pa je zopet: starost, in brezmočnega solnca: spavajoč lev.
Vse dosedanje theorije slovanskih mythologov, kteri so v staroslovanskem bogočastji iskali dualizma, dobrega in hudega principa — vse primere Triglava z indijskim božanstvom: Tri mu rti so — šepaste. Ponočni in zimski solnčni Bog (kot brezmočno solnce:	Črno bog imenovano), se je po svoji de-
lavnosti kot vladar podzemeljskega svetil predstavljal pod podobo psa samse ali komusa (Bullenbeisser); zato retranski Črno bog je obražen v podobi ps^a in ima napis: Črnobog pas. Tudi v Bambergu najdeni Crnobog je izobražen poa podobo psa samsa, kakor slika kaže, in je že Hanuš spoznal. Itazkladbo tega mytha si prihranim za poseben spis, samo mimogrede omenjam, da tudi na rimskoslovenskih spomenikih psa zopet najdem v družbi solnčnih symbolov, postavim levov konjev, sokolov, kar zopet pričuje, da je solnčni Bog Slovanov bil kot ponočno in zimsko solnce vladar kraljestva umrlih.
V Triglavu-Trojanu imamo toraj iskati: jutrno in pomladanslco solnce, ktero je imelo pri raznih slovanskih plemenih različna imena: Jutrobog, Jarilo, po različni svoji delavnosti, ono je božanstvo boja, kakor: Rugevit, Karevit, poguma in moči, kakor Ljutibog, Silnoi-bog, kakor vojščak in premagavec oblačnih pošasti, viharnih daimonov, — kakor: Krak, Krsnik, Kresnik; je vladar sveta na vse njegove četiri strano, zato čveterolični S veto vit, kteri, kakor Svetovitov steber, najden v Zbru-czu na Polskem, kaže, na kterem vidimo razen čvetorolična-tega junaš kega mladenča, tudi še dete, symbol novorojenega solnca, in sklučenega starca, kteri obleži enak in-diškemu: Kršna-Džaganatu (Džaganat znamenuje isto, kar Svetovit) pod težo sveta nalik grškemu nosaču zemlje in neba — Atlasu; — je tudi prehodil vse stopinje svojega soinčnega življenja. Toraj zopet v Svetovitu nahajamo rojstvo, rast in postaranje solnca, — slabo dete — novorojeno solnce, junaškega mladenča — mladoletno in poletno solnce, — in pa bezmočnega starca — večerno, jesensko, zimsko solnce, ktero — je tretje jestestvo ali nitje v triosebnem solnčnem božanstvu, ki se je v svoji celoti in edinosti velelo: Triglav-Trojan. Tako tudi v Svetovi tu vkljub njegovih čveterih lic je izražena trojica.
Okvir, v kterem najdemo symbole Triglava, ima na naši podobščini zopet izraz trojice — brez vsega siljenja spoznaš lehko podobo srca. Mišlenje, da je solnce — srce nebes, bilo je pri starodavnih narodih sploh navadno. Že Ma-
krobij govori o s o Inču (Somnia Scip. I, 20): „Ita sol is vis et potestas motus reliquarum luminum constituta dimensione moderatur, mens mundi ita appellatur, ut physici eum cor coeli vocaverunt." Te nazore najdemo v grškem Dionysu-Za gr e v in mytKu starokandinavskega srcežerca zmaja velikana Tafnira, in slovenska narodna pesem je tudi ohranila spomin na predstavo solnca kot nebeško — kot zlato srce. Zapisal sem jo že leta 1837. med Ščavnico in Pešnico:
Sijaj, sijaj soluce Zlato sr čeke,
Dala bom ti dala —
Bdeče jajčeke.
Kedar bo priletela, —
Ptica lastovka, —
Zmeljica zvenela Hiidega snega.
Boš ti milo solnce —
Zlato srčeke,
Melo dosti gostii, —
Pridejo svatje.
Janjeek in jarica Biček, icika *)
Ciizek in žrebička —
Bodta plesala.
Gotovo ima srce, ki so zraven drugih solnčnih attribu-tov vidi na nekem retranskem maliku enak pomen. Napis na srcu: „roste,“ bi vtegnil izraževati, da novorojeno solnce raste; in na to mišljenje opominjajo podobe razne starosti na podobščini.
Spisatelj: „vitae St. Ottonis" pripoveda, da je Triglav imel na glavi: „cidaris pokrivalo", klobuk, čamer. Na priloženi podobščini sicer nikakošnega pokrivala ni, ali najdemo je na družili enačili predstavah (glej Muchar Gesch. d. Steierm. L. Band Abbild. tab. et Fig. cit).
Znamenito je, da ta pokrivala, koja nahajamo tudi na druzih možkili glavah, so podobna kamilavkam pravoslavnih viših duhovnikov, tudi kaludžerov, in se bistveno razločujejo od pokrival, s kterimi so pokrita keltiška božanstva vzidana v cerkvo: „Notre Dame", v Parizu. Tako tudi v glavnih pokrivalih nahajamo slovansk značaj. Ker slovansk bog podzemeljskega sveta — oslabelo-staro solnce se najbolje vjema z egiptovskim Serapis, in ta je bil pooblaščen v
*) Icika v otročjem jeziku = telička, jan j ček ~ jagnjiček, jarica, mlada — jara ovca. Znamenito je, da se tudi polske narodne pesmi začnejo: Swičč, šwičč sloneezko! dam ci jajeczko (Pauli pag. 33).
Pis.
rimskem javnem bogočastji, zato je gotovo bil (Jr nobog, tretja oseba Trojana-Triglava, češčenpod imenom: Serapis; ker v Ptuji, kjer tudi se najdejo Triglavovi spomeniki, so rimski kameni z napisom: Serapi sacrum. Grškolatinski Pluto ni imel nikakoršne enakosti s slovanskim Crnobogom, zato tudi redkrokrat v Noriku nahajamo spomenike Plutonu posvečene. Ni Se doslč tudi nobeden spomenik v Noriku najden, kteri bi opominjal na častje keltskega solnčnega boga, postavim: Apollo Gr anus. In vendar so starodavni Kelti solnce ravno tako iskreno častili, kot Slovanje. Ni verjeti, da ne bi vsa keltska plemena imela enacega poznamenova-nja za solnčnega boga, ker vendar enaka poznamenovanja najdemo saj za božanstva nebes pri Germanih in Slovanih.
Posebna vlastovitost slovanskih solnčnih božanstev so: krila. Tako je bil Maro vit- Črnobog s perotmi oblečen, in Trojan ima voščena krila. Ta krila zopet niso druga, nego poedini deli njegovih symbolov — sokola, laboda, race, jastreba. Med retranskimi starotinami je na edni skledi obražen ptič, napis na skledi pa se po mojem in Kolla-rovem berilu glasi: Radegast tič. V Noriku najdeš obilo mladih možkih podobščin s krili, Nemškim starinoslov-cein vse te podobe predstavljajo — Ikara, in njih ne briga premišljevati, kako to, da te krilate podobe imajo tudi v rokah lok, ali bakljo, da so riboluskate, kakor severnoslovanski Marovit (o symboličnem pomenu ribe in njeni zavezi s solnčnim božanstvom govori obširno moj spis natisnjen v Letopisu slov. Matice za leto 1869.), kar vse v I karov mythus ne spada.
Sem spadajo resnične besede Schvvartzove (Sonne etc. pag. 115): In besonderer Weise hat sich der Glaube eines Sonnenvogels noch bei den Indogermanen in der Urzeit entwickelt, indem die Vorstellung des Schwimmens, Da-hingleitens durch ein himmlisches M e er und die him m lise h en Wolckenwasser,*) welche wir an die Himmelskor-per gekniipft sehen, denken Hess. In dieser Bedeutung durfte der Ursprung der Enten, der Ganse, narnentlich:	der
Schwilnne der verschiedenen Mythen zu suchen sein etc. Zato ima retranski Radegost raco na glavi in zopet jo najdeš na njegovi darilni skledi (na Svetovitovi darilni skledi vidiš laboda); in to pomenjajo tudi labodi na kodrastih in kitastih solnčnih glavah, ktere najdemo na noriških rimskoslo-
*) V slovanski mythologiji sokol in jastreb sta solnčna ptiča, zarad bistrega svojega vida in drznega vzleta v solnčne krajine, tudi bistrosti solnčnih žarov; labod razun svoje bele svitle barve — znamenja svitlega solnca, — dalje utva — raca znata tudi symbolizovati vodo, v kteri najraje prebivata, in ktera je ozko združena s solnčnim častje m v slovanski mythologiji.	Pis.
venskih spomenikih, in te krilate podobščine, so gotovo predstave solnčnih božanstev, kar tudi drugi attributi, postavim: lok, kij itd. potrjujejo.
Omeniti še se mora tri vogla s t n e ga značaja noriških rimskih spomenikov, in da v teh trivoglih pogostem najdemo solnčne symbole, postavim: pse, symbol solnčnega boga Ornoboga, jastreba, ali pa naravnost: solnčno glavo.
Trojnoedinost slovanskega solnčnega boga nam spričujejo Se tudi drugi retranski maliki. Med njimi nam popisuje Masch (§. 189. Fig. 10.) enega tako-le: Na ednem drogu (Stange) so tri glave, največa predstavlja obličje starega bradatega moža. Drugo obličje je menjše od prejšnjega, lice je ljuto, brada močna in kodrasta. Tretja glava je najmenjša. Slednji dve glavi ste s šišakoma pokriti. Kdo ne bi v tem trilikastem maliku kmalo spoznal Triglava — v mladem obličji — znamenje jutrojarega, v junaško-ljutem — znamenje podnevno-letnega-gorečega, in v starem— znamenje ponočno-zimskega s o ln ca? —
Zopet drugega malika vidimo (Fig. 11. §. 138) s troedinimi symboli. Podoba ima predi mlado prijazno lice z močnimi kosami (Locken), znamenje jarega solnca — na glavi sedi kronan orel znamenje kraljevskega letnega solnca, silnega vladarja s vetd, in zadnja stran nam kaže pasjo glavo symbol Crnoboga — ponočnega in zimskega solnca. Da-si-ravno ruski: H or s (Hrs) ima človečje truplo, na kterem stoji pasja glava, in iz te glave se vzdigujeta kozja rogd, namesto človečjih nog ima:	konjske, in na rokah namesto
prstov — ptičje kremplje, vendar v tej predstavi zopet je izražena troedinost solnca, ker v njej nahajamo mladoletno solnce, čijega symboli so: človečje truplo — in kozja rogova, poletno solnce, čijega symboli so: orlovi ali jastrebovi kremplji, konjske noge, žezlo, ki ga malik drži, ogenj, ki pred njim gori — in ponočno zimsko solnce, čegar symbol je pasja glava. Izraženo je troje glavnih delavnosti solnčnih: rodenje, kraljevanje*) in sojenje mrtvih.
Slovenskorimsk kamen vzidan v steno kaplanije na Laškem (Tiiffer) predstavlja ednako trojstvo solnčnega božanstva. Mladenič ima lik indijskemu solnčnemu Bogu: Jam atu v roči zanj ko (Schlinge), zraven stoji cvetlica soln-čanica in pa — pes (Muchar, F. c. Taf. XVIII, Fig. XVI.2.)
Razun retranskih podobščin, ktere nam predstavljajo solnčno troedinost, govorijo tudi za resničnost teh nazorov napisi, ki se najdejo na retranskih Radogostovih podobah. Kollar je na njih bral: Radegast bel, rud, Star
*) Solnce se pri vseh Slovanih veli: Car, vladika, symbo1 vladarstva je pa žezlo.	Pis,
NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA
00000328598
Radegast, cim = črn. (Glej Krolmus, Posiedni božište Cr-noboha str. 18.). Ako že bi Triglava*) primerjal kakošnemu ednakemu božanstvu druzih narodov, bi se ž njim vjemal po mojih mislih indiški: „Qiva tr^iras = tričelat, ko Se je bil čeičen kot čist solnčen bog brez vseh poznejših theogonič-kih prirastkov. Nekaj sličnega nahajamo v grškem Apol-lonu, ki je Sol pri nebeščanih, Pater Liber — na zemlji, in A poli on pri podzemčanih in se zarad tega veli: tri op s (triok) in triglobolos (glej Serv. Bucol. V, 66. Vili. 75. Georg 1. 2. dalje: Script. rerum myth. II. 18). Tudi v egipt-skem solncečastju najdemo rojstvo (Harpichrut — Pho-chrat, Harpokrates), rast in mladištvo (Amun — Amon), možkost in ju na kost (Horus— Osiris), starost in slabost (Sarapis, Serapis) solnca (obširniše Prichard 1. c. str. 94). Da naša predstava troedinega solnca ni kje egypt-skega početka, ne priča samo ta okolščina, da Egipčani svojih četverih potov solnca in četverih spremen letnih časov nikdar niso v edinosti predstavljali, ravno tako tudi ni Grki trojstva svojega Apollona. Zraven tega nahajamo zopet našo predstavo Triglava na nekem slovensko-rimskem spomeniku , v kterem so izobražene vse druge delavnosti solnčnega božanstva, in sicer s tako posebnim in vlastovitim značajem, da si teh podob v njihovi celoti in zvezi ne moremo iz nobene druge mytnologije razlagati, nego iz — slovanske. Ta za slovansko mythologijo prevažen spomenik bodem razkladal v posebni obširni razpravi; končam toraj svoj pretres s popolnim prepričanjem, da je slovanski Triglav bil — solnčno božanstvo.
0
*) Tudi korotanski Slovenci so pod symboli: koze, leva in psa častili solnce. Herrmann piše o koroškem Millstatu, mestu kraj osjanskega (Ossiaeher) jezera: Die altesten Aufzeichnungen, die sich VVrfapden, erzšihlen, es sei zu Mil Is tat ein Gnadenort, und Gnaden-■orftkel gcwesen. Auf d r e i Saulen standen Symbole dcr sl a vise h en Gottheiten , und zwar auf der ersten ein L 6 w e, auf der zvveiten ein W o 1 f* ftmenda pes samsa?) und auf der dritten ein Ziegenkopf •$..*>i(lljfrnn)inn, Text zu Wagners Ansicht. von Karnthen str. 103). West-Monum. ined Tom. IV. pref 288) pa piše, da so Korotanci pod symbolom bika nekakošno božanstvo častili — brez dvombe solnčno — primeri: Radegast Tyr =: Tur, Kilbogi^: Kalbog od kal — kil — bik, v Kranjski gori: K a 1 č e k, Stierkalb, sansk. kal a, bik. Volk vtegne tudi zimsko solnce predstavljati; Latvičani imenujejo gruden — volčji mesec, in Polaci nosijo o kolednik praznikih mladega volka po vaseh. Volk je symbol podzemeljskega božanstva, ki je bilo pri Slovanih ponočno in zimsko solnce. Obširniše Schwenck Myth. der Slav. str. 289., ki ima volka v slovanski mythologiji za „Todessinnbild“, po Welckeru je volk symbol teme.	Pis.
------ooogcxx>-------