SPREJEM V ČAST 29. NOVEMBRA
L  I  S  T     SL O V  E  N  S K   I   H     $  T  U   D  E   N  T O V
tETO XIII.
ijubljana, sreda 11. XII. 1963
§tev. 26
Splošno mnenje je, da je pouk eden izmed bistvenih činiteljev, fci vplivajo na idejnost študentov. Pouk bi moral zme-raj bifci neneihen fai bogat vir, iz katerega bi študent črpal osnovna spoznanja o marksizmu. Vendar merilo odnosa do marksizma ne more bitd samo v teoretič-hem poznavanju vede, ampak tudi v spo-sobnosti, da jo iakorisbijo v konkretnetn idejnem boju.
Predmet Družbene vede bi moral imeti iposebno pomembno vlogo pri sezmanja-nju študenta z marksizmom. Žal daneš ha marsikateri fakulteti obtičimo pri tem
Kaj storiti, bi se morali vprašati že prej, ne šele letos. Naloga, ki smo se je sedaj lotill, ni lahka. Družbene vede bo-do morale z novo, bolj ždvljenjsko vsebi-ho odpraviti sloves, ki ga pahekod uživa-jo. čeprav je letos še vse po starem, pa Takultetne komisije že izdelujejo nov kom-cetpt družbenih ved.
Predmet se bo razcepil. En del bo ostal še vedno enak za vse fakultete. Strnjen bo v predmetu »Družbena uredi-tev SFRJ«, ki naj bi imel vlogo sedanje-ga predmeta. Vendar se bo študent sez-nanjal  z  razaaimi   družbenimi   pojavi   in
da se sicer dobri nameni ne sprevržejo V ngihovo ne tudl tako dobro realizaoijo, pa so predavateljskl kadri. Zlasti bodo težave z drugim predmetom, saj že njego-va narava zahteva, da bi predavatelj evo-jo faikultetno panago poznal ne samo po nj©ni o^ko stroikovni plati, ampak bi jo moral obvladati tudi iz vseh drugih, druž-benlh zornlh kotov, ki so zanje pomemb-nl. Marsikatera fatoulteta si bo zato pr*e-davateilja še zmeraj morala »sposoditi« s Pravne ali Filozofske fakultete.
TaJk sistem bo zagotovo uveden že pri-hodnje šolsko leto. Letos pa se ponekod
Profesorjev glas jim spet odkriva delček novega sveta. Prodirajo v smisel stavkov. Razvozljavajo uganko formule.
Kateder tam spodaj ni več kateder, pmfesor ni več profesor. Razum trmasto vztraja:  OSVOJITI, RAZUMETI, ZNATI...
Misli se nlsajo. Veriga predstav v glavi so počasi oblikuje v novo ZNANJE, ki dopolnjuje včerajšnje In bo potrebno jutrišnjemu ... M. T.
8poznanju, ki je samo pogojno, ne pa tu-di stvarno. Stvamo je le to, da predmet družbene vede, ki je bil uveden pred pe-timi ali šesttail leti, ni zadovoljiv, pa de je še tako dobro zamišljen.
Zlasti na tehničfuh fakultetah predmet družbenih ved nl bil predmet, ki bi bil enakovreden djuglm. študemt ga je je-roal kot njuno zlo, kot »dodatek« študi-ju, ne pa kot integralni del celovitostl iz-obraževanja.
Krivi niso samo študemti, ki jih dolže, da se premalo zanimajo za ta predmet, ki je bil predvsem presplošen in neživ-ljenjsko teoretičen. Zato niti preveč ne pre-seneča slab obisk predavanj, medel odziv pri raapravljanju in včaslh le nekajdnevni študij za izpit. Vrhu vsega je bil pred-met enoten za vse fakultete. Njegovo ne-prilagojenost značaju stroke po posamez-nih faknltetah mu je jemala precej zani-mlvosti in uigleda.
procesi skupaj s proučevanjem naše druž-bene stvamosti. Ko bo na primer govora o NOB, bo študent dobil budi sploSno znamje o revoluoijah, razrednem boju, raz-redlh ipd. Tako bodo prej včasih prevefi abstraktne kategorlje zaživeie v primerih iz našega družbanega življenja.
Drugi predmet bo prilagojen značaju študijske panoge, poklica. Za različne fa-kultete bo torej različen, odvisno od te-ga, kakšno zsnanje o družbenih in med-ČloveSkih odnosdh bo v pdklicu kot stro-kovnjak potreboval. Strojni inženir bo v okviru tega predmeta poslušal nekatera po-glavja iz politične ekonomije, delav><*kega samoupravljanja, industrijske sociologije in Industrljske psihologije. Agronomu bo do koristila nekatera spoznanja iz sociolo-gije vasl. Bodoči zdranmik se bo ukvar-jal z etičnimi problenri svojega poklica.
Na5rt, kl bo ožlvel že prihodnje lato, zasluži pozornost. Velik vprašaj, ki grozi,
predava še pod starim nazivom Družbe-ne vede.
Te spremembe 30 nujne tudi zato, ker bo srednjeSolec kmalu prinesel na Univer-zo že precejšrajo mero znanja marksizjma, kl naj bi mu jo dal novi predmet socio-logija. Zato bo treba to znanje na Univer-zl le še poglobiti, konkretizirati in ga po strdkah rahlo specializirati.
Lahiko pričakujemo, da bo nova vsebi-na družbenih ved v marsičem bolj učin-kovlto pomagala pri oblikovanju idejne-ga profila študenta. Dosedanje abstraktno obravnavanje družbene problematike je namre5 vzrok za ne&ritična stališča do sddobnih filozofskih šol, za pasivnost do najrazličnejših napačnih tolmačenj v filo-zofiji, socdologiji, ekonofmiki, estetiki, itd., to vse pa pravzaprav onemogoča papoln©)-še izražanje stallšč in sprejemanje pravih rešitev problemov, ki jih ustvarja življe-nje.                                         M, Tavčar
28. novembra je v prostorih Festivalnc dvorane v Ljubljani rektor ljubljanskd univerze dr. Makso Šnudcrl skupaj z Za* vodom za mednarodno tehniško sodelova« nje in SZDL priredil sprejem za tuje štu* dente, ki so na študiju ali na praksi V SR Sloveniji. Sprejema se je udeležil<| blizu 250 tujih študentov, krajši nagovof pa sta imela v imenu prireditelja pod-predsednik glavncga odbora SZDL Frano Kimovec-žiga in v imenu tujih študentor alžirski študent Djama Josef.
Iz korespondence
univerzitetnega odbora
ZŠJ
Univerzitetni odbor — ZŠJ Skopje
Univerzitetnemu odboru ZSJ — Ljubljana
Dragi tovariši,
... Še posebej aktualno jepo-stalo vprašanje materialne oskr-be makedonskih študentov z od hodom dela skopskih študentov na ostale jugoslovanske univer ze. Glede na to, da ja samo 38 odstotkov študentov starejših letnikov in 10«/o študentov prve-ga letnika dobivalo štipendije in to v povprečni višini okoli 7.800 din, je jasno, da je vecina štu dentov, ki so sprejeti na druge jugoslovanske univerze materi-alno nepreskrbljenih ali slabo preskrbljenih...
Splošna plovba — ekspresna potniška tovorna proga — Ja-dran—Južni Atlantik, linija okoli sveta, pomorski transporti, dol ge in obalne plovbe.
UNIVERZITETNEMU  ODBORU ZŠJ:
»Na vaso okrožnico glede šti-pendiranja študentov iz Makedo-nije vam sporočamo, da vam to-zadevne ponudbe nismo poslali in da nimamo sredstva za štipen-dije.«
Tovariško  vas  pozdravljamo.«
Železniško transportno podjet-je — Nova gorica
•
UNIVERZITETNEMU ODBORU Z3J:
»Delavski svet podjetja je z ra-zumevanjem obravnaval vašo prošnjo in spremenil prvotni sklep tako, da bomo štipendira-li enega Študenta lz Makedonije za dobo pet let v znesku 15.000 din mesečno.
Sporočite način nakazovanja sredstev.«
•
študentje res nimamo drugih možnosti, kot da »prosimo za razumevanje«, nesreca je le v tem, da to »razuraevanje« ne ra-ste sorazmerno z možnostmi.
DRUZBENE VEDE
NA RAZPOTJU
KAJ JE S KREDITI?
Pišemo 11. december, 1528 študentov, ki so zaprosili za študijski kredit, pa še ved-no ni prejelo niti dinarja. Se pred dvema mesecema smo pisali, da bodo prve sub-vencije in kredite dobili študentje od sre-dine do konca novembra. Subvencije so bile razdeljene pravočasno, stvar s krediti pa se je zavlekla. Zakaj?
V letošnjem študijskem letu se je uprav-ni odbor sklada sestal enkrat samkrat in sprejel sklep, da bo vse prošnje za najem kredita zbrala socialno-ekonomska komi-slja pri UO oziroma referenti po fakul-tetah. Lahko ugotovimo, da je bijo to delo opravljeno o pravem času. Socialno-eko-nomska komisija je rešila prošnje, ki so bile oddane v prvem roku, pred dobrim mesecem, štirinajst dni kasneje pa tiste, ki so bile oddane v dnigem roku. Pri tem je v celoti prevzela nase administrativne posle, čeprav se je upravni odbor zavezal, da bo poiskal stalne administrativne mo6i po potrebi. Zaradi preobremenitve je trpelo ostalo delo socialno-ekonomske komisije, saj so bili vsi člani komisije zaposleni z reševanjem prošenj. V skladu z obstoje-5im pravilnikom socialno-ekonomska ko-misija ni pristojna za dokončno rešitev prošenj; to pravico ima samo upravni od-bor. Ker bi se zaradi tega določila v pra-vilniku izplačevanje kreditov za prvo tro-mesečje tekočega študijskega leta znatno zavleklo, bi bilo po mnenju socialno-eko-nomske komisije najbolje, da upravni ob-bor sprejme, oziroma potrdi rešitve ko-misije, ki so jo sestavljali člani kura-torija in SEK.
Ko je izvrSni svet v začetku študijskega leta odobril sredstva za osnovanje kredit-nega sklada (15 milijonov za prvo trome-sečje), je imel nekatere pripombe, ki bl jih moral upravni odbor upoštevati:
izvršni svet SRS je mnenja, da je treba
pogoje za odobritev, trajanje in vračanje kredita izdiferencirati z ozirom na po-membnost in težino posameznih panog štu-dija tex družbene potrebe po kadrih do-ločenih strok;
nadalje je bil mnenja, da so odstotki od-pisa posojila nasplošno previsoki, sicer pa je tudi pri tem potrebna diferenciacija;
v upravni odbor sklada naj bi prišli tudi člani, ki niso iz vrst visokošolskih učite-ljev in študentov;
potrebno je bolje proučiti sistem kredi-tiranja študija, zlasti kar zadeva finanoi-ranje, sodelovanje gospodarskih organiza-cij in politično teritorialnih skupnosti, or-ganizacijske probleme glede na dislokacijo visokošolskih zavodov, osamosvojitev skla-da izven sklopa univerze, oziroma ustano-vitev samostojnega osrednjega sklada za kreditiranje študija.
Pripombe so vsebovale tudi zahtevo, naj upravni odbor sklada najkasneje do 15. ok-tobra 1963 izdela predlog predračuna za leto 1964, ker bodo v nasprotnem primeru nastale v prihodnjem letu velike težave.
Ker. se je upravni odbor sestal samo en-krat, priporočil seveda ni upošteval in je predračun za prihodnje leto napravila so-cialno-ekonomska komisija.
Po vsej verjetnosti se bo že z novim letom sedanji sklad razširil tako, da bo postal enoten sklad za študentska posojila za vso Slovenijo. V skladu s to perspektivo in ker so se v stari pravilnik vrinile mno-ge pomanjkljivosti, je socialno-ekonomska komisija že izdelala nov obširen pravilnik sklada, ki ga bodo dali v javno razpravo.
Pričakujemo, da bo iz vrst koristnikov sklada prišla vrsta predlogov, ki bodo iz-boljšali poslovanje sklada. Novi pravilnik predvideva ukinitev poroka, s tem da se
SO Tl TUKAJ NOGOMETNI NAVIJAČI?
NE# LE ZBIRALCI REDKOSTI. IZŠLA SO NOVA SKRIPTA!
najde kaka druga možnost za zagotovitev vračanja. Javna razprava bo morala dati odgovor na vprašanje, ali je odstotek za vračanje previsok.
Nujno je, da upravni odbor sklada pri« čne z rednim delom, saj njegova dosedanja nedelavnost zavira delo socialno-ekonom-ske komisije. Treba bi bilo spremeniti se-stav upravnega odbora, ker sta v njem sa-mo dva študenta. Predsedniku upravnega odbora je potekla mandatna doba in je že nekajkrat zaprosil za razrešitev.
Napravimo že vendar konec čakanju!
IVO VAJGL
Absolventski staž - prekratek
Ko bomo v najbližji prihodnosti vskla-jevali statut FAGG z novo ustavo, je prav, da vanj vključimo tudi zahtevo po podalj-šanju absolventskega staža.
Pri svoji zahtevi izhajamo študentje gradbeništva iz osnove, naj traja absolvent-ski staž toliko časa, da dober oziroma so-liden študent med tem lahko diplomira. Dosedanji absolventski staž*, ki traja 6 mesecev, je odločno prekratek, saj je pov-prečna dolžina študija na gradb. fakulteti čez 7 let. Statistike povedo, da je trajal fitudij za študente, ki so diplomirali v Studijskem letu 1959/60, 8 let in 4 mesece, v š. 1. 1960/61 7 let in 9 mesecev ter v š. 1. 1961/62 7 let in 4 mesece. Nič vzpod-budnejši ni uspeh lanskih absolventov, od
katerih je diplomiralo le 6 med 47. Od letošnjih 61 diplomantov pa je diplomiral le eden.
Iz teh razlogov izhajamo, ko postavlja-mo zahtevo, naj se absolventski staž po-daljša na eno leto. Menimo, da je nespa-metno imeti v statutu člen, ki ne ustreza dejanskim razmeram in potrebam študen-lov. S tem bi se avtomatično izognili vpi-sovanju absolventov na druge fakultete, komplikacijam v študentskih domovih ter raznim drugim navideznlm malenkostim, ki skupno pomenijo za študenta precejš-nje breme.
Čeprav je absolvent po 6 mesecih izgu-bil status študenta, ga je na kakšen drug
pošten ali nepošten način spet pridobil, samo da se je izognil komplikacijam v zve-•d z vojaščino, socialnim varstvom, pro-metom, itd. Torej, če dejanske razmere silijo k podaljšanju absolventskega staža, je bolje, da ga uzakonimo takšnega, kot je potreben, ne pa da si ga podaljšujemo na nezakonit način.
Pri svoji akciji želimo študentje gradbe-ništva in celotne FAGG pomoč in solidar-nost od strani fakultet, kjer obstojajo po-dobni pogoji kot pri nas. Ker menimo, da so to predvsem tehniške fakultete, pri-čakujemo, da bodo na svojih fakultetah sprožili slične akcije.
Miroslav Bizjak
ZAKAJ TAKO?
študenifcje 1. letnika rva arhitekturi se resno spražujejo, kaj bo z njihovim zna-njem matematike ob kocncu letošnjega se-mestra. Takrat morajo že opraviti i^pit iz statike, ne poznajo pa še integralov. Doslej (do 6-decembra) so imeli samo dvaikrait (!) predavanje iz matema/tiike In še to ne na fakulteti, temveč na Elefctro-tehniški fafcurteti na Tržaški ce&ti. Oba-krat so bila predavary'a v sobofco.
Po mnenju študentov bi moral profe-sor doktor T. S. imeti vsaj osemkrat predavanja v tem semestru, pravijo pa tudi, da niso sami krivi, če za profesor-ja niso urejeni finančni in drugi pogoji. Zgodilo se je že večikrat (taiko rapr. tudi v lanskem semestru), da je profesor ob se-dml uri zjutraj prtšel v pTedavalnico ter takoj nato odšel, ker tabla ni bila či-sta, pa tn bilo ne gobe in ne krede.
Kaj bo z integrali? Pri statiki so štai-demtje povedali, da jih ne razumejo, ker jim jih še nihče razložil. Profesor inže-nir S. V. je moral zraven svojega, že ta'ko utesryenega študijskega programa, predavati študentam še osnovne elemen-te integralov.
Ce koga zabolijo neurejene razamere na arhiteikturi, so to prav gotavo novinci, študentje 1. letnika, ki morajo na lastni koži čuititi zmedo in negotovost. Ca§. bi bil, da se na arhitekituri — tako v Zvezi študentov fcot med predavateljskim kad-rom — razčisti položaj. Breabrižnost ima svoje korenine tudi v nenehni napetosti, ki vlada med študenti in profesorji. —de—
Matematične vrzeli
Značaj študija na Fakulteti za elektrotehniko je tak, da zahteva precejšnje znanje matematike. Le-ta je postala resnično že vsakdanji kruh elektrotehnika. Kdor je ne pozna, si pri d.elu v tej stroki ne more obetati velikega uspeha. Skoraj ni problema, katerega se ne bi mo|mZ elek-trotehnik lotiti z vrhano mero matematičnega znanja, ki pa mora biti na razpolago ob pravem času.
Stopenjski in specializirani študij nosi že sam po sebi elemente, ki nasprotujejo zgornjim zahtevam po znanju matematike!
Matematiko poučujejo na fakulteti v petih semestrih. V prvih ireh, v petem in v šestem. Torej ostane v celotnem Učnem programu luknja, to je četrti semester. Ta je dolo-čen za pouk specialnih predmetov, namenjen predvsem tistim, ki mislijo s četrtim semestrom končati prvo stop-njo študija. Nekaj študentov, recimo deset odstotkov, po drugem letu absolvira, ostalih devetdeset odstotkov pa pla-Cuje davek v obliki sledečih posledic:
1. Prve tri semestre si študent širi tehniško obzorje ob poslušanju splošnih predmetov. V četrtem semestru pa se nenadoma znajde v čisto drugem svetu. Naložijo mu študij cele vrste specialnih predmetov, tako ča ga ob kon-cu leta spremlja nelagodni občutelc žabje perspektive. Sedaj vem vse in nič. študent ni razgledan niti tako, da bi z uspehom in užitkom nadaljeval študij na drugi stopnji, niti ni specialist, s katerim bi si na$a proizvodnja utegnila kaj dosti pomagati. Vendar hna p/eiežno število štučentov (tbčutek, da njihovo znanje ob zaključku prve stopnje ni "eadovoljivo. K ternu pa ne prispeva najmanj tudi pomanj-kljivo znanje matematike.
2. Zavedati se moramo, da se pravi ne študirati viate-matiko, maiematiko posafiljati. Torej zna študent ob za-četku druge stopnje manj matematike, kot jo je znal pred
TRI3UNA STRAN 2
pol leta, to je ob koncu tretjega semestra. Pravilno bi bilo, da ko predavatelj v strokovnem predmetu pride do neke točke, pri kateri mora vpeljati novo matematično delovno metodo, študente samo spomni na tisto, kar so pri matematiki že slišali. Vso sivar jim mogoče le še pri-kaže s tvojega nematematičnega (recimo jizikalnega) sta-lišča. Zgodi pa se drugače. študent o določenem matema-tičnem problemu sliši šele pri strokovnem predmetu in to na žalost vekrat v obliki nekakšnih pravljic brez repa In glave. Vsa ta stvar visi v zraku, čestokrat jo spremijajo še napačne predstave, ki otežkočajo kasnejše prarnlno razumevanje. O matematični metodi, ki jo upofabljamo v petem semestru, se učimo šele v šestem. Taki anahroniz-mi pa so skrajno škodljivi.
Ob tem stanju se moramo predvsem vprašati: ali po-znavanje določenih specialnih predmetov odtehta tisto vrzel, ki jo v izobrazbi študenta elektrotehnike pusti eno-semestrski »počitek«? Kakor se strinjamo z zahtevami f\rakse, pa se vendar zavedamo, da se praktičnosti ne da naučiti s table!
študenti, posebno pa še profesorji matematike na Fa-kulteti za elektrotehniko, so v hudih škripcih, kako vskla-diti potrebe z možnostmi. Matematika, še bolj pa elektro-tehnika, napredujeta. Danes se etektrotehnik ne uči več iste matematike kot se je je učil pred leti. To je dober znak, da matematika in elektrotehnika živita v sožitju. Toda še vedno so poglavja, o katerih slušatelj ne sliši prav nič, pa čeprav jih bo morda kasneje hudo potreboval — kot specialist. Razumljivo je, da take razmere terjajo od predavatelja dodatnih naporov, spretnosti, iznajdljivosti in razgledanosti. Našim profesorjem matematike vsega tega ne manjka, vendair se čndežev ne da delati. Za to morajo biti dane tudi objektivne možnosti.
Vse države vlagajo ogromne vsote in napore v vzgojo svojega tehničnega kadra. In zdi se, da se vedno bolj tudi zavečcjo, kakšno mesto zavzema v tehniki matematika. Pri tem razvoju ne smemo ostati prekrišanih rok. Treba
je zagotoviti vsaj tisti matematični minimum, ki ga tehnik potrebuje. Naša mlada industrija ne potrebuje samo spe-cialistov, s katearimi bomo dohiteli preostali svet. Potreb-no je misliti tudi na jutri, ko bomo sami raziskovali, ko bodo naši industrijt potrebni strokovnjaki s širokim zna-njem in s trdno osnovo. Samo na njej bodo stale trdne zgradbe.
Elektrotehnika je danes ena najvitalnejših panog teh-nike. Pred petnajstimt leti se še nikomur sanjalo ni o tran-zistorjih. Danes so ti ie nepogrešljivi sestavni del elek-tronskih naprav, računalnikov, umetnih satelitov itd. Veči-na meriinlh naprav je narejena po električnih principih, tudi toliko opevana avtomatizacija je v glavnem zadeva elektrotehnikov. Nove iznajdbe in izumi, vse to zahteva nove, preciznejše delovne metode, širše teoretično znanje, predvsem pa znanje matematike. Ne moremo tiščati glave v pesek. Treba se bo učiti več matematike. Pred reformo študija je imel profesor matematike težave s »sinhroniza-cijott samo v prvih dveh semestrih, potem pa je bilo mate-matično orodje v glavnem pravočasno nared. če tega sedaj, v novih pogojih, ni več, je treba nekaj ukreniti, da se sta-nje popravi.
študij matematika mora biti kontinuiran. Prekinitve v četrtem semestru si pač ne smemo privoščiti. Za.to mate-matika spada v četrti semester. Razumemo seveda načrto-valce učnega programa, ki morajo sfcrbeti, da bo volk sit in koza cela. Toda če tistih nekaj bodočih obratnih inženir-jev noče ali pa jim ni treba poslušati matematike v dru-gem letniku, potem pa naj bodo predavanja vsaj za tiste slušatelje, ki bodo nadaljevali z drugo stopnjo. Veliko manjša škoda bi bila, če bi ukinili kakšen manj pomemben predmet v četrtem semesfru na Ijubo matematiki. Ce pa to ni mogoče, naj se tak predmet vsaj premakne v tretji semester.
Naše globoko prepričanje je, da bi bil tak ukrep zelo koristen.                                             PRIMO2 BRADAC
MARfBORSKI ŠTUDEI
IN HONORARNE ZAPOSLITVE
PREDAVAIMJA, IZPITIIN...
Vsakdanje skrbi, kako si zagotoviti do-volj sredstev za študij, so marsikaterega študenta- tudi v Mariboru privedle do te-.ga, de se je honorarno zaposlil. Največ študentov poišče pomoč v Zadrugi študen-tov in dijakov, ki jim (skoraj vedno) naj-de honorarno zaposlitev. Tako postanejo študentje učitelji, fizični delavci, tehniki, inštruktorji, honorarni predavatelji, de-monstratorji, tajnice itd. Najhitreje dobi-jo zaposlitev tisti študentje, ki so končali srednjo tehnično šolo. Ti se zaposlijo v tehničnih birojih raznih podjetij in tudi sorazmerno najbolje zaslužijo. Prav tako dobro zaslnžijo študentje Višje stomatolo-ške šole, ki razen redne prakse oprav-Ijajo še nadure.
Obiskali smo nekatere izmed Studentov na njihovih delovnih mestih. V Maribor-ski tekstilni tovarni smo sreča/li prvega izmed njih.
XXX
—  študent?
—  Da. Sem absolvemt na Višji tehini6ni šoli — tekstilni oddelek.
Manjka mi še šest izpitov in seveda di-ploma.
—  Kako si zadovoljen z delom?
—  še kar. Na delovnem m&stu nknam posebnih (strokovnih) težbv.
—  In zakaj si se zaposlil?
—  Iz istega vzroika kakor večina študen-tov. Rabil sem denar. Seveda bi mnogo ra-
je   redno  študiral,   saj   sem  zaradi  zapo-slitve zamudil leto dni študija.
XXX
Pred kratkim je bilo v Mariboru vse narobe, zaradi obvoza namreč. Na enem izmed »kočljivih« križišč je stal mlad mi-ličnik, katerega smo si izbrali za novo »žrtev«. Razgovor smo pričeli s standard-nim vprašanjem:
~ študent?
—  Da. Višja ekonomskoikomercialna Šo-la, oddelek za turizem in   gostinstvo   — bruc, je zdrdral brez zadrege in nakazal šoferju »fička«, da je cesta prosta.
Za trenutek smo morali počakati. Opa-zovali smo ga, kako je usmerjal pro-met. Imeli smo občutek, kakor da oprav-lja svoje delo že najmainij deset let. Niti opazili nismo, kdaj je bila gneča na ce&ti mimo. Pristapil je k nam in vprašaJ:
—  No, kolegi, kaj bo dobrega?
Hitro smo mu razložili natnen našega obiska  in  mu  postavili  prvo   vpr&šanje:
—  Zakaj si se odločil za honorarno za-poslitev?
— V srednji šoli smo imeli tečaj pro-metne vzgoje in sem se vključil vanj. Se-daj sem že drugo leto »prometni«.
—  Veliko delaš?
—  Vsak izmed nas (v Mariboru je tre-nutno preko 15 študemtov-miličnikov) lah-ko dela dnevno največ šest ur. Seveda je to težko vskladiti s časom študija. Ko se bom   začel  intenzivno   pripravljati   za  iz-pite, bom seveda manj v službi.
Spočctka sta še nespretna. Dvakrat po prstih, tretjič pa bo že šlo.
Njihovo mesto je pravzaprav za knjigami, toda tudi krampe dobro obračajo
•-*- Nam hoč&š zaupati, koliko zaslužiš?
—  To pa ni   nobena   sikrivnost.   Okrog 25 tisočakov na mesec.
—  Kako se vedejo starejši vozaiiki proti vam mladim?
—  Kadar pridem   v  neposreden  stik  z njimi, so ve6inoma prijazni, kar pa ne bi mogel trditi za nekatere mlajše.
XXX
V pisarni zadruge smo sreeali kolega, ki je že dalj časa član zadruge in je cle-lal na različnih delovnih mestih. Povedal nam je, da je s sedanjim delom naijbolj zadovoljen in dejal:
—  Zaposlen seni na kmetijskem inštitu-tu, kjer pomagam pri sortiranju vzorcev zemJje.
—  Kaj si razen tega že doslej delal?
—  Bil sem inštrufctor, kurir, fizičnl de-lavec pri pečarjih, pri stanovanjskem ser-visu itd.
—  Kaj študiraš?
—  Sem absolvent VEKŠ.
—  Koliko iapitov ti še manjka?
—  Moram res odgovoriti na vsa vpraša-nja?
XXX
Zadnji, s katerim smo se pogovarjali, je študent Pedagoške akadamije. Zaposlil se je kot inštruktor in honorarni pr&da-vatelj.
— Kakšno je tvoje delo?
—  Prav prijetno. V prostem času u6im v raaredu, kjer je 35 nadebudnih osnov-nošolce\r.
—  Prav gotovo ti to koristi, ker bo te tudi bvoj poklic ali ne?
—  Veš, bolj bi mi koristilo, če bi imel tiste tri izpite, ki jih nisem nareddl zara-di te postranske zaposlitve. če pa bi imei štipendijo, bi ml tega ne bilo treba delati.
študentje zaslužijo povprečno 200 di-narjev na uro. Mesečni zaslužek pa jd okrog 12.000 dinarjev. Z honorarnim de-lom redni študentje zamudijo precej pre-davanj in seveda izgubijo precej časv,, M bi ga morali uporabiti za študij. Pri po-vršnem pregledu študijskih uspehov štu-dentov, ki se zaradi pomanjkanja finanč-nih sredstev morajo zaposliti, ugotovimo, da so njihovi studijski uspehi slabši. Ali res ni izhoda? Večini študentov, ki se za-poslijo, je potrebna le solidna štipendija. To je dokaz več, da je vprašanje štipendi-ranja potrebno čimprej (pravilno!) rešiti. Vendar bo štipendiranje in kriditira-nje, ko bo urejeno, le delno rešilo ma-terialno vprašanje študentOT. Zato je prav, da pogoje za zaposlovanje študentov pre-ko zadrug in servisov še izboljšamo.
SLAVKO PUKL slike: JANEZ NOVŠAK
OBISK V KNJI2NICAH MARIBORSKIH VIŠJIH ŠOL
VECKOT16000 KNJIG
Ob ustanovitvi mariborskih višjih šol so kot izraz želja in potreb na posameznih šolah začeli ustanav-Ijati tudi knjižiiice in kasneje či-talnice. V začetku so to bile sicer le priročne knjižnice, ki so služile profesorjem za pripravljanje pre-davanj in za znanstveno raziskoval no delo, sčasoma pa so se knjižnič-na vrata odprla tudi študentom — vendar  ne  povsod.
Knjižni sklad mariborskih višjih šol šteje sedaj preko 16.000 knjig, naročeni pa so na približno 400 tu jih in domačih revij; torej zavida-nja vredne številke!
Poglejmo, kakšno je stanje napo-sameznih šolah:
Višja  ekonomsko komercialna šo-
la: Tukaj imajo najbolje urejeno knjižnico, saj imajo tudi najboljše pogoje za delo. V skrbno urejenih prostorih je spravljenih nad 5.000 knjig, na policah pa se redno po-javlja 120 tujih in domačih revij. Knjige so na razpolago Jtako štu-dentom kot profesorjem. Izposoja-jo si jih lahko člani društva eko-nomistov, v izjemnih primerih pa tudi ostale gospodarske organiza-cije. Razen knjižnice pa s pridom uporabljajo še čitalnico, kjer je 54 sedežev zasedenih skorajda ves dan.
Navezali so stike z večino komer-cialnih šol y državi, zlasti tesno pa sodelujejo z visoko gospodar-sko šolo iz Zagreba in s centralno ekonomsko knjižnico iz Ljubljane. To sodelovanje se kaže zlasti v iz-menjavi skript, ki jo opravljajo preko založbe »Obzorja«.
Višja tehnična šola: Knjižnica ima izredno bogat knjižni fond (3000 knjig), ki pa je zaradi po-manjkanja prostorov slabo izkori-ščen. Škoda je zlasti za 130 revij (od tega je 90 inozemskih), ki pred-stavljajo izbor najboljših svetovnih tehničnih revij.
Na šoli so tako na tesnem, da v knjižnici gostuje profesorska zbor-nica. Zaradi tega so brez čitalni-ških prostorov, onemogočeno pa je tudi izposojanje knjig in revij štu-dentom študent si lahko izposodi knjige le, če ima potrdilo, da po-trebuje literaturo za pripravljanje diplomske naloge.
Izboljšanje tega stanja si obeta-jo konec prihodnjega leta, ko se bo šola preselila v novozgrajeno stavbo. Tukaj bosta našli svoje pro-store knjižnica in čitalnica: drago-cene knjige in revije pa bodo bo-lje izkoriščene.
VIŠJA AGRONOMSKA SOLA: gudentjc in profesorji vlšje agronomske šole imajo v svo-ji knjlžnicl na razpolago 3.800 knjig, 34 do-mačih in  37  (prlhodnje  leto 47) inozemskih
revij. Tudi tukaj so čitalniški prostori izkori-ščeni v druge namene (odstopili so jib sto-matologom), vcndar pa zato posojajo knjige tudi izvcn knjižničnih prostorov. Sevcda iz-posojajo  le   omejeno  število   knjig.
PEDAGOŠKA AKADEMIJA: Knjižnico SO uredili šele letošnje leto, vendar jo lahko uvrščamo v eno najbolje urejenih v Mari-boru. V posebnem prostoru imajo čitalnico s 36 scdeži, ki je dnevno odprta 11 urt Na razpolago imajo 2500 knjig in okrog 50 rcvij, ki pa jih dobijo na dom samo profesorji. Politiko nabavljanja vodijo prcko posameznih študijskih skupin.
Poudariti moramo še to, da se je tudi ta knjižnica borila s pomanjkanjem prostorov, vendar ji je priskočil na pomoč direktor šo-lc. Za potrebe knjižnice je namreč odstopil svojo pisarno!
Višja stomatološka šola: Stanje te knjižnice je najbolj boleče. Pre-davanja so na več krajih, tako da prostorov za urejeno knjižnico (kaj šele za čitalnico!) sploh ni. Zbranih imajo sicer okrog 700 knjig ln ne-kaj deset revij, ki pa so vse pre-malo izkoriščene. Zaradi obilnega praktičnega dela študentom ne pre-ostane dovolj prostega časa za teo-retično študiranje. Prav tako ni pre-velikega povpraševanja po čitalni-ci. Knjižnice so namreč poslužuje-jo največ profesorji, med študenti vlada zanimanje le za drage ana-tomske atlase (stanejo tudi po 30 tisoč dinarjev), katerih sami seve-da rie premorejo. čitalnico in so-dobno urejeno knjižnico si obetajo šele v novi stavbi.
Višja pravna šola: Na tej šoli ni čutiti prevelike potrebe po interni knjižnici, vendar imajo kljub temu več koc 900 knjig in 20 revij. Name-njene so predvsem profesorjem, iz-posoja pa jih kar tajnik šole. šo-la je edina, ki vsaj v bližnji bodoč-nosti nima načrtov za knjižnico ali čitalnico.
Zanimivo je, kako različne so tre-nutne razmere na posameznih šo-lah. Nekatere knjižnice so urejene prav vzorno (VEKš, VAŠ, PA),dru-ge pa zopet čakajo na boljše čase (VSŠ, VPŠ, VTŠ). Vse imajo ure-jene lastne kataloge, nekatere celo svoje biltene, kjer objavljajo razne novitete. Katalogi so decimalni, abe-cedni in geslovni, tako da vsakdo takoj najde knjigo, ki jo išče.
Knjižnice med seboj tesno sode-lujejo, preko društva bibliotekar-jev pa so povezane tudi s študij-sko knjižnico. Z njo usklajujejo zla-sti politiko nabavljanja, možne pa so tudi medsebojne izmenjave knjig.
Po posvetovanju s štiričlanski-mi knjižničnimi odbori naročajo knjige preko Jugoslovanske knjige, Mladinske knjige in Državne založ-be. Dobivajo jih še precej redno, tako da so na tekočem z vsemi no-vostmi. Zaradi novih deviznih pred-pisov je nekoliko težje nabaviti knjige v zahodnih državah, med-tem ko je z vzhodnimi veliko laž-je, saj so zlasti sovjetske knjige iz-redno poceni.
Videti je torej, da z nabavljanjem knjig nimajo večjih težav; v knjiž-ničnih odborih so namreč profesor-ji, ti pa sami vedo, da je potrebna za študij obširna literatura.
B. MAKSIMOVIC
Naša čestitka ob jubileju
Cvetje na slavljenčevi mizi se je že nekoliko osulo od 26. novembra, ko je inž. Jože Butinar, direktor Višje agro-nomske šole v Mariboru, praznoval 50-letnico življenja. In naša čestitka, ce-prav nekoliko zakasnela, bo prav tako prisrčna in prav tako iskrena, kot so bile ostale in tako kot vsi najbližji bomo tudi mi slavljencu zaželeli še vrsto uspešnih let dela na področju mariborskega visokega šolstva in jav-nega življenja in srečo domačega ognji-šča.
Inž. Jože Butinar se je rodil pred 50 leti v Trstu. Osnovno in srednjo šolo je dovršil v Mariboru, kamor so se, morali preseliti njegovi starši po prvi svetovni vojni. Diplomiral je na agro-nomski fakulteti v Zagrebu leta 1936, vendar je zaradi svoje pripadnosti na-prednemu gibanju ostal dalj časa brez-poseln. Med vojno je živel v Zagrebu, kjer se je od samega žačetka vključil v delo NOB, leta 1944 pa je bil izvoljen za sekretarja III. rajona MOOF v Za-grebu.
Po osvoboditvi je opravljal vrsto od-govornih funkcij v kmetijskem šolstvu in upravi. Posebno pomembno je bilo njegovo delo pri izvajanju agrarne re-forme. V času, ko je vodil Kmetijsko srednjo šolo v Mariboru, je bil eden izmed najbolj zaslužnih Ijudi, ki so tej ustanovi prinesli mesto v vrsti najvid-nejših institucij v kmetijskem šolstvu pri nas.
Ko je jeseni 1960. pričela z delom Višja agronomska šola v Mariboru, so inž. Butinarja itnenovali za njenega pr-vega direktorja. Prav pri organizaciji Višje agronomske šole je slavljenec do-segel ncmara največji uspeh sploh. Pod njegovim vodstvom si je šola v teh ne-kaj letih delovanja pridobila nedelje-na  priznan.ja,  saj  izobražuje  kadfre, lri
povsem zadostujejo potrebam našega kmetijstva in imajo v skladu s študij-sko reformo dokaj specifično, pred-Vsem praktično obeležje. Razen položa-ja direktorja opravlja inž. Butinar tudi funkcijo predavatelja predmetov Agrar-na politika in Ekonomika. Nam, ki Je na nas prenašal svoje obširno zna-tije ijn realne poglede s področja teh dveh predmetov, se zdi, da je pri vsa-|tem predavanju žarela iz njega njemu lastna prizadevnost, volja in izkustvo. Želimo mu še vrsto uspešnih let!
PROJEKT -NIZKE GRADNJE
Ljubljana, Parmova 33-111, tel. 32-029
Izvršuje projektne naloge za cesie, mostove, vodovode, kanalizacije, hidrocentrale, melioracije, regulacije, pristaniške zgradbe, visoke zgradbe.
TRIBUNA STRAN 4
V preteklem letu je bil spre-jet sklep o ukinitvi učiteljišča, ki je bilo doslej najširša peda-goško-vzgojna ustanova. Pri tem pa so nastopile nekatere težave organizacijskega zna-čaja in osebna nasprotovanja.
Rezultat opazovanja in proučeva-nja vizgoje na osnovni šoli je dejstvo, da učitelj s sedanjo izobrazbo ne zmore nu-diti učencu zadovoljivega znanja. Osnov-ni šoli bi bilo potrebno dati učni kader, ki bo lahko tehtao posredovai strokov-no znanje in znal uvajati metode moder-n&jšega pouka. Prva šolsfca ustanova, ki je rezultat teh dognanj, je Pedagaška aika-demija v Mariboru.
Nastala je pred dvetma letoma in ima za sedaj organizira.no le prvo stopnjo štu-dija. Vpisni rezultati kažejo, da čedalje bolj raste zanimanje zanjo tudi med gim-•nazijci in tistimi, ki so končali razme srednje strokovne šole.
Z ozirom na to, da predvidevajo uMni-tev učiteljišča, je potrebna nova organi-zacijska oblika visoke pedagoske šole. Za zdaj mnogi pedagogi sami še niso uvideli, da raznoliki predmetnik na vi&ji stopnji osnovne šole zahteva specializa-cijo študija, da pa je za nižjo stopnjo po-trebna prav takšna mera znanja. Pojem enorazrednoga pouka, ki ima za vzgojo učiteljskih kadrov poseben oddeleHc na PA v MariboTu, zasluži enakovredoo ob-ravnavo kot drugi oddelki, obravnavati ga moramo kot posebnost, ki zahteva šir-še in resnejše delo.
Seveda pa je zaenkrat še zelo kodljivo vprašanje, kako tudi v praksi poenotiti izobrazbo pedagoških kadrov. Samo v ma-riborskem okraju primanjkuje 931 učite-ljev in akademija bi lahko dala toliko ka-dra šele v nefeaj letih. Medtem bo veliko učiteljev upoikojenih, vsi tisti, ki bodo osta-li, bodo še vedno le učit&lji s srednješol-sko izobrazbo. če se možnosti strokovne-ga izpopolnjevanja le-teh ne bodo razli-kovale od možnosti rednih študentov (če ne bodo imeH posebnih ugodnosti), po-tem je jasno, da osnovna šola še precej časa ne bo reformirana. Razliko v izo-br-.±i učitelja — absolventa srednje šo-le in učitelja — diplotmanta akademije, bo treba čimprej odpraviti, ali pa \rsaj zmaojšati. Veliko odgovornost bi lahiko previee na ramena občine in omogočile razne seminarje, predavanja in tedaje.
Vsa poročila in pogovori o Pedagoški akademiji v Mariboru govore, da drage stopnje še ni. Zato ne gre prezreti dej-
i
stva, kaj bo, ko ne bo več učiteljišča, aka-demije pa še ne bo. Dokler ne moremo formirati druge stopnje, bi ne smeli uki-njati srednje šole, ki zaemikrat daje naj-več kadrov za vzgojo v osnovni šoli. Naj-prej je treba zagotoviti nemoten priliv novih kadrov (iz akademije) in šele potem popolnoma ukiniti učiteljišče.
Prav gotovo je eden važnih in poglavi-tnih razlogov, da Pedagoška akademija ni mogla napredovati pri svojem razvo-ju, vprašanje denarnih sredstev. Pedago-ška   akademija  kot  prva  v   Sloveniji  ne
sme do 1965. leta predJožiti republiške-mu skladu za šolstvo zahteve za inve-sticijo izgradnje novega poslopja. To je bil
pogoj ob ustanovitvi. Ce je tako, potem bo postalo delo v prostorih, kjer so hikra-ti tri šole, precej težje in verjetno manj plodno,  kot "bi   želeli.   Prav   tako   je  fi-nansiranje   iz   republiškega   sklada   skro-mnejše kot drugod (v preteklem letu so znašali   prispevki:   SRS   24,097   milijonov Maribor   21    milijonov,   Murska    Sobota 1,8  milijona.  Kaže   torej,  da je  Maribor     ^ finančno    izredna   obranenjen    pcri far-    j miranju   visokošolskega ^redišča,   ki   pre-    '* rašča ne samo okrajne, temveč tudi repu-bliske meje.
Skrb za rast akademije je obetnem tu-di skrb za reformo pedagoških kadrov pri nas. Osnovni šoli, ki je temelj iaobraževal-nega procesa, smo s tem posvetili dovolj pozornosti.
M. Prašnicki
Mariborske višje šole v sodelovanju
Mariborske višje šole so tesno povezone z ostalimi Solami in fakul-tctami. Z njimi izmenjujejo izkušnje in razpravljajo o skupnih problemih.
Na Višji tekniški šoli imajo stike z ustreznimi fakultetami v Ljubljani. Pre-stavniki imajo redna posvetovanja o štu-dijskih programih za I. stopnjo, na kate-rih obravnavajo predvsem zbliževanja programov na I stopnji in na višji Šoli in razpravljajo o prehodih študentov na drugo stopnjo. študentje Višje tehniške šole lahko prestopajo na ustrezne Ijub-Ijanske fakultete v glavnem z istimi po-goji, kot jih imajo Ijubljanski študenti. Najtesnejše stike ima šola predvsem s Fakulteto za elektrotehniko, s katero so na skupnem posvetovanju ugotovili, da industrija vsekakor potrebuje inzenirje prve stopnje ter razpravljali o najprimer-nejšem načinu študija. Aktivno tudi so delujejo v skupnosti slovenskih visoko-šolskih zavodov ter z višjimi šolami na Reki, v Splitu in Osijeku, razen tega pa ima še posebne stike s stomatološkim oddelkom medicinske fakultete v Ljublja-ni. član stomatološke šole v Mariboru je član fakultetnega sveta Ijubljanske fakul-tete, prav tako pa je projesor stomatolo-škega oddelka v Ljubljani član sveta VSš. Skupno z Ijubljansko fakulteto izdaja VSŠ list »Medicinski razgledi«.
Višja ekonomsko-komercialna šola v Ma-riboru je članica zdru&enja »Viših škola ekonomskog smera«, ki ima sedež v Be-ogradu. Združenje skrbi za medseboj-no izmenjavo mnenj in rešuje podobno problematiko, kot jo imajo tovrstne šole Na medsebojnih posvetovanjih razpravlja-jo o metodah predavanj ter o učnih pro-gramih. V okviru združenja sodelujejo tu-di študenti, ki so se udeležili posvetova-
nja tovrstnih šol v Dubrovniku. šola so-deluje z varaždinsko komercialno šolo in s podobno šolo v Puli, prav tako pa je iu-di članica skupnosti visokošolskih zavo-dov Slovenije. Vzpostaviti namerava sti-ke s podobnimi šolami v inozemstvu in to posebno s Hochschule na Dunaju, $ ka-tedro za turizem v Bernu in s podobni-mi šglami v Kolnu, Frankfurtu in Ham-burgu. Imeli so že stik s študenti iz Green-voicha, s katerimi so nameravali napraviti izmenjavo študentov.
Sicer pa je šola članica skupnosti viso-košolskih zavodov Slovenije in sodeluje s podobnimi šolami v naši in sosednjih republikah.
Najboljše odnose ima Višja pravjia šo-la s Praviio fakulteto v Ljubljani, saj jim je uspelo študijski program skoraj popol-noma izenačiti ter tudi olajšati prestop-na drugo stopnjo. Obe šoli si priznavata vse izpite in omogočata štndentom vpis na eno ali drugo iolo.
Pedagoška akademija ima s šolami enake vrste podobne stike kot ostale šo-le. Največ sodeluje Ijubljansko Višjo pe-dagoško šolo.
Slabše stike pa imajo z drugimi šola-mi študentje, ki sicer res že precej sode-lujejo pri tem vzpostavljanju stihcov, ven-dar še vse premalo; uprave šol oziroma profesorjl jih močno prekašajo. To sode-lovanje med študenti je treba mnogo mo-čneje razviti, ker bomo lahko le tako od-stranili nasprotja, ki se še včasih pojavlja-jo  med  fakultetami  in  med   višjimi  šo-
lami.
—niš
ENOTNAIZOBRAZBA
PEDAGOGOV
Tudi to se zgodi
Tole bi lahko imenovali žalcrstno-smeš-na zgodba s srečnim koncem, Sodila pa bi ta zgodba na predzadnjo stran naše-ga tednika, če ne bi bila preveč resnična.
S.R, študenta II. letnika FNT, so po-časi začeli boleti zobje. Po krajšem odla-šanju in premišljevanju je odšel v neko zobno ambulanto v Ljubljani, ker je po-stalo le prehudo in se mu je zazdelo iz-drtje zoba, v vsej svoji grozotnosti, odre-šilno. Sedel je v čakalnico, oddal zdrav-stveno knjižico in prišel na vrsto (tudi to se zgodi!). DobU je injekcijo in spet sedel v čakalnico, da bi le-ta »prijela«. Te-daj pa se je zataknilo. Vsemogočna admi-nistracija je ugotovila, da s študentovo zdravstveno knjižico nekaj ni v redu: manjkal je kartonček, vložek, ki so jih zdravstvene knjižice dobile letos. Lahko si tudi brez knjižice »postrešen«, se pravi deležen zdravstvenega varstva — v našem primeru izdrtja zoba — seveda za gotov denar. Tega pa naš študent 28. v mesecu ni imel, ker je pač študent. Tako so ga odslovili in mu dobrohotno svetovali, naj si uredi zdravstveno knjižico. Nasvet je btt vsekakor koristen, a ubof.ec se še za-hvaliti ni mogel zanj, ker je injekcija med tem prijela, mu omrtvila jezik in po-tegnila usta na eno stran. Tako je odšel z zobom in injekcijo vred skozi vrata. Od nekod se mu je utrnila odrešilna misel: poizkusimo na Zavodu za zdravstveno varstvo študentov. Tu se je zobozdrav-nik najprej razjezil (pa ne na študenta) potem pa se nasmehnil ob študentovi tra-gični mimiki fobraz je še vedno vleklo na eno strdn) in trpina z dvema poteza-ma rešil nesrečnih škrbin. študent je obljubil, da se bo po praznikih vrnil s potrjeno knjižico, da bodo mogli izstavi-ti račun. Verjamem, da se bo vrnil — samo prej bo imel še nekaj potav, da vse uredi, ker ni iz Ljubljane, ampak iz Dja-kovice.
Zgodba se je pripetila letos 28. novem-bra. če je bil kak detajl bolj smešen, kot sem zapisal, ali če je bilo še kaj več po-
tov vmes, mi prosim oprostite. Pričujoče zgodbe mi ni pripovedoval prizadeti štu-dent, ampak zobozdravnik na ZZVS, med-tem ko mi je vrtal po zobeh.
Zakaj sem to napisal? Ne, nočem raz-pravljati o zdravniški (zobozdravniški) eti-ki v prvi ambulanti (bolečine, delen po-. seg, ki je bil spet zvezan z bolečinami, in odslovitev). Tam se lahko skrijejo za fra-zo: predpis je predpis in že zrecitirajo traktat o samofinansiranju in delitvi oseb-nega dohodka. Problem ima še drugo ost; v navodilih v zdravstveni knjižici beremo:
č\. 3. Ob uiveHjavljanju zdravstvemega varstva mora imetnik zdraivstvene izkaz-nice dati overiti podafcke o zaposlitvi zava-rovanca, če- je prejšnja averitev starejša od 30 dni.
Student preživi 10 mesecev na leto iz-ven domačega kraja, v našem primeru iz-ven domače republike. In ta primer ni-kakor ni osamljen. Komplikacije v zvezi z gornjim členom so jasne in jih ni tre-ba posebej razlagati. člen 5. istih navo-dil stvari bistveno ne izboljša.
Glasi se takole:
Ce je imetnik zdravstvene izkaznice iz-ven sedeža organizacije ali ustanave, ki bi mu morala overiti podatke o zaposlit-vi, lahkio iajemama uveijavlja zdravstve-no varstvo s potrdilom o zaposiitvi, ki ga priloži zdravstvenii izkaznioi.
Namesto knjižice potujejo po pošti po-trdila. Sreča je samo v tem, da vse zdravstvene ustanove ne ravnajo tako kot bl »morale« in dajo bolnikovi koristi pred-nost pred svojo.
Dovolite, da spet ponovim refren, ki ga uporabljamo študentje že vrsto let in mi ie počasi preseda, ker ne najde odmeva:
Potrebujemo zdravstveno zavarovanje za študenta kot studeoita, v kraju študija in ne v kraju prebivaiišča staršev; emako, enotao in popoino za vse, da bo študent s študentsko zdraivstveno knjižico defležen brez zapletljajev zdravljenja ob vsakem času in v vsakd zdravsfcveni ustanavi.
Andrcj  Baraga
Kolegi jo poznajo kot vsestransko športnico (ŽŠD Maribor) pa tu-di kot mladinsko funkcionarko. Devetnajstletna BRIGITA ZUPANIC je bruculja na Višji stomatološki šoli v Mariboru.
—  Zakaj si se odločila za študij na Višji stomatološki šoli?
—  Po  maturi  sem  znance  vprašala, katero šolo mi svetujejo. Sicer pa sem se za VSŠ odločila predvsem zato, ker je  šola  v  Mariboru,  pa  tudi  tovrstni študij me veseli.
—  Nameravaš po končani prvi stop-nji padaljevati s študijem v Ljubljani?
—  Seveda si tega močno želim. Glav-no   besedo   pri   odločitvi   bodo   imela finančna sredstva. Videla pa še bom, če  mi  ne   bo  študij  sam  delal  pre-glavic.
—  Kako je z literaturo, potrebno za študij?
—  Pri    nabavljanju    literature    sem imela   precejšnjo   srečo;   med   absol-ventkami   mi  je  uspelo  »naloviti«  vse potrebne knjige in skripja. Druge ko-legice so imele manj sreče, saj je ve-liko izmed njih ostalo brez marsikate-rih prepotrebnih knjig in skript.
Razgovor ob dveh
—  Kakšen je tvoj delovni dan?
—  Precej    enoličen:    predavanja    — študij — vaje — privatno življenje.
—  Kdaj predvidevaš,  da boš napra-vila svoj prvi izpit?
—  Prvi izpit — kemijo — bom oprav-Ijala ob koncu decembra ali morda v začetku januarja. če ga pa bom nare-dila, je še veliko vprašanje.
— Boš imela tremo?
—  Kdo je pa ne bi imel, posebno pri prvem izpitu!
—  Se že pripravljaš nanj?
—  Za sedaj le še »psihično«, začela sem   namreč   prelistavati   skripta   in knjige. Vem, da je to še daleč od si-stematičnega študija, kakršnega sem si sama zamislila.
—  Ali imate pri vas pogoje za vpis v drugi semester? .
—  Na  vsesplošno  žalost:  da.  Pogoji so predmeti prve skupine:  fizika, ke-mija in biologija in še normalna mor-fologija.
—  Kaj pa vaje? Ali ti koristijo pri študiju?
—  Na   šoli   dajejo   velik   poudarek prav vajam, tako da jih imamo za sko-raj   vsak   predmet.   Vsekakor   ml   pri študiju zelo koristijo.
— Kako si se vživela v študentovsko življenje?
—  Za sedaj se šele vživljam. Sem pa nekoliko razočarana; ko sem hodila v gimnazijo, sem si predstavljala, koliko prostega časa bom imela kot študentka. Sedaj pa vidim, da sem še veliko bolj obremenjena   kakor   včasih   v   srednji šoli.                           B. MAKSIMOVIČ
KAJ LAHKO ZAHTEVAMO OD SREDNJESOLCEV?
Med neko gledališko predstavo me je prijatelj sunil in mi šepnll: »Poglej tiste-ga v tretji vrsti, na tehnično hodi.«
Takrat sem se nasmehnil, kajti abičaj-no je veljalo, da se dljaki sredmje tehnič-ne šole niso mnogo zanimali za kulturo, medtem ko se gimnazijci niso najbolje znašli v svetu tehnilke.
Toda ko opravijo maturo in začno mi-sliti o nadaljnam študiju, se dijaki z gim-nazije zaskrbljeno vprašujejo: »Kaj zdaj? Kako se bom znašel na študiju tehnike, ko je moje zmanje vendar precej drugač-no od znanja tehnika...?«
Vprašanje, kako uspevajo na fakulteti gimnazijci in kako tehniki, je res zanimi-vo, zato smo se sklenili pogovoriti o tem z delkanom Falkultete za naravoslovje In teih-nologijo prof. inž. Kuljišem in dekanom Fakultete za strojništvo, prof. inž. Struno.
Prof. inž. Kuljiš mi Je na zastavljeno vprašaiije odgovoril nekako takole:
»Delati primerjavo med dijakom z gim-nazije in srednje tehnične Sole je vsekakor težko, sao je kvaliteta odvisna prvenstve-no od dljaka samega, pa tudi gimnazije so danes tako heterogene, da o enotni gimna-ziji sploh ne bi mogli govoriti. Če pa vza-memo za merilo lik, ki naj bi ga dala srednja tehnična šola in ki naj bi ga dala gimnazfja, sodim, da postane gimnazijec vsekakor drugačen strokovnjak, saij ima občutno širše obzorje.
Neko razliko med študijeim lahko opa-zimo šele po prvi stopnji, ko gimnazijec s svojim širšim obzorjem nehote laže de-jema snov.«
»In kakšno je vaše mnea\je o kadrih, ki vam jih dajejo srednje šole?«
»Predvsem pogrešamo pri srednješolcih, ne oziraje se na to, ali so z gimnazije ali s srednje tehnične šole, popolno obvlada-nje osnov.
Vzemimo primer. Nekoč sem na izpitu vprašal študenta, ali se ena tretjina da de-liti z dvema tretjinama. Nekaj časa je raz-mišljal, potem pa mi je odgovoril, da se ne da!!!
Seveda s takšnim študentom ne more-mo govoriti naprej!
Mnogokrat opažam tudi, da se študeot-je napačno učijo, da se neko snov na-učijo na pamet, ne da bi jo dojeli. Takšen način študija je na žalost ukoreninjen v srednji šoli in bi morali z njim čim prej opraviti.«
Odgovor prof. inž. Strune, dekana na fakulteti za strojništvo, ni vseboval bist-venih razlik.
»Ko pridejo tehniki na naSo fakulteto, se mnogokrat varajo, ko mislijo, da do-ločene predmete že obvladaijo. Seveda se njihovo enciklopedično znanje bistveno razlikuije od snoVi, ki bi jo isliSaili, če bi obisikovali predanramja, vendar to običajno apazijo šele na izpitu.
Drugače pa sem mnenja, da se, če vza-memo povprečje, dijaki z gimnazije za štu-dij nekoliko bolj zavzemajo, ker je snov za njih nova.
če pogledamo številke, je stanje takšno: V študijskem letu 1961/62 se je vpisalo na našo fakulteto 91 slušateljev z dokončano srednjo tehnično šolo, 72 z ddkoničamio gim-nazijo in 15 slušateJjev z napopotoo sred-njo šolo.
Od tega je  prišlo v  prvi letnik druge
stopnje v študijskem letu 1963/64 38 slu-šateljev s TSŠ (41 odstotkov), 25 slušate-ljev z gimnazije (34 odstotkov) in 9 z ne-papolno srednijo šolo (60 odstotkov).
Številke sicer kažejo v korist tehnikov, zato pa opažam pri gimnazijcih nekoliko boljši uspeh.«
»Kakšno je vaše mnenje o srednješol-cih?«
»Predvsem jim manjfca trdno znanje re-alij (matematika, fizika, kemija) in celo jeaika. Bolezen vseh pa j3, da nimajo zna-jo osnov.
V srednji šoli bi profesorji morali odloč-no zahtevati brezhibno znanje osnav, na-rrjesto, da bi se s pogostim idividualnim širjenjem učnega programa izgubljali v malenkostih.«
Mnenje obeh dekanov o dosedanji ob-liki mature je enotno: »Matura mora biti pregled kompleksnega znanja. Dokler to ne b^. bo znanje dijakov slabo, ker se bo-do učili le »od danes na jutri«, medtem ko je pri starem načinu mature dijak vedno moral misliti na to, da bo matura p^egfled doseženega znanja, kar ga je spod-budilo k resnejšemu delu.«
•mar
0 PRAVILNfKU M0 NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI V KOPRU
Zapisane dolžnosti
Pred nedavnim smo se pomenkovali s predisedflico mladinske orgamiizacije na Ekonomski srednjd šoli v Kopru CVETKO PAVLIN o dettu mladiincev na tej šoli. Ka-že, da se mladinsika organizaciija zaveda pomena nalog, kii si jih je zadala. ESŠ ima več kot štiiisto diTakov, zaradi česar je bilo treba delo smotrno organiziratd predvsem po razredih. Na resen odnos do dela opozarja razen prlzadevanja za čim boijMmii uspehd tudi pravilnlk zsa izvajanje programa mladinske organizadje, ki so ga na ESŠ sprejeli v začetku šdli^kega leta. Pmvilnik je prvi te vrste na srednjih šo lah v koprsfki občini, ureja pa idejno, kul-turno, športno in ostade dejavnosti mla-dincev na ESŠ. Velja se pomudita ob ne-katerih njegovih določbah.
Tako.j na začetku zasledimo ugotovitev, da J« mladinec aa ESS aktiven, če uspešno so-deluje vsaj v dveh oblikah dela MO na šoli, na terenu ozlroma če se uspešno udejstvuje V kaki drugi družbeno političnl organizaciji.
Idejno vzgo^no delo se odvija v marksl-stičnih krožkih in v klubih OZN. V marksi-stičaih krožkih, kl delajo po letnikih, se dijaki seznanjajo z osnovami dialektičnega materiali7,n\a. Naj poudarimo, da pripravlja-jo predavanja sami pod strokovnim vodstvom profesorjev. V klubih OZN, ki so ©rganizl-rani po razredih, se udejstvuje več kot 300 mladtncev. Klub« vodljo razrednl predstav-niki, pri čemer jim nudijo pomoč razred-niki. Delo v marksističalh krožklh In v klu-bih OZN poteka v obliki predavanj in di-skusij. Pravilnik Izrecno določa, da morajo dijaki sodelovati v diskusijah, se priprav-ljatl na predavanja in javno nastopatl.
Političn« šolo, kl jo organizira Občinski komite ZMS, bodo mladinci obiskovali tudi letos, predvsem mladinskl aktlvisti. Doslej za to obliko vzgojnega dela med dljaki za-radl slabo pripravljenih predavanj nl bilo pravega zanimanja.
V pravilimku so natančno obdelali tudi kulturno dejavnost miladincev. Kultuirno umetaiška dejavnost na šoli obsega lite-rarne, reoitatorske in druge priložniostne krožke, pa še likovni, dramski in novinar-slki ferožeflc. V vseh teh krožkih se mladiin-ol živahno udejstivu>jo. Bržkone so naj-bolj privlačnd literarni krožki, v katerih se seznanjajo člani in ostali mladinoi s kvalitettno literaturo in z dosežki s po-dročja gledaiiške, filmske in glasbene umetoosta. Bazen tega izdajajo literarni krožki glasilo »Val«, v katerega mora vsak član krožka med letom prispevati vsaj trl sestavke.
Pravilnik zagotavlja udeležbo mladincev v mltaddns.kih delomih akcijah. Mladinci so se tudi zavzeld za boljše sodelovanje z ostalimi srednj^imii šolami v koprskem okraju.
Da bi mladJinska organiizactija naloge najbolje izpottnila, predvideva pravilnik medrazredno tekmovanje po posebnem tekmovalneim načrtu. Na^bolj uspešen raz-red bo prejol prehodno zaistavico.
D. MIROSIO    .
DOPISNIKI
Izpit
iz izvensolske
dejavnosti
2elezniška industrijska šola v Mariboru ]« aajstarejša tovrstna šola v Sloveniji; ustano-vlli so jo že leta 1936. Bazen tega pa Je tudl ena izmed najboljšlh industrijskih šol pr| aas, saj kadre, kl jih daje ta ustanova, po. vsod cenijo. 2lS Je delavska šola, »... in ml smo na to ponosni, saj je osnovni činl« telj pri našem gospodarskera kakor tudi po-Utičnera razvoju - delav«c,-« j« dejal ravna-telj Danilo Kralgher. Vodstvo šole se zave-da, da mora svojim gojencem nuditi čim šir-šo in vsestransko poglobljeno izobrazbo, da bodo poznej« lahko uspešno vodili našo go« spodarsko politiko. Tovariš Kraigher je pou-daril, da udtelj nlma pravice zmanjševaH duševne hrane učencu in mu Jo tnora nu-diti v tollkšni merl, kolikor je učenec iell ln kolikor je lahko sprejme, čeprav pa je to, z ozlrom na omejen učni program, silno težko  delo.
Vodstvo šole in mladinska organizacija skušata goj«noe privabltt tudi k sadelovanju pri izvenšolskem delu. «¦•... Da bi jim ne bilo dolgftas. Dolgčaa pa je osnova neusp«. hov in celo huliganstva,-" je povedal tovarlš ravnatelj. Na SoU gojijo razne športe, ima. jo radioamaterski, fotografski, recltacijskl ln llterarni krožek. Aktivni so tudl glasbeniklj šahisti, kinooperaterjl itd., zato nas niti ne preseneča, da je ZM Zelezniške industrljske šol« najboljša mladlnska organizacija v ob-člni Maribor-Tabor. Novost, ki pa je mor-da nikjer drugje ne srečamo: učenci delajo ob zaključku krožkov tudi izpite o izven-šolskem delu. Tako dobi dljak, ki je obisiko-val klnooperaterskl krožek, po tem izpitu nazlv klnooperaterja ali radloama.terja, 5e Je obiskoval radioamaterski krožek itd.
Vefina gojencev 2lS stanuje v internatu. Od začetka sta lmela šola ln lnternat Isto vodstvo, poznej« pa je internat postal samo-stojna ustanova in je dobil tudi svojo upra-vu. Se vedno pa šola in internat med seboj tesno sodelujeta.
Nov problem je nastopil, ko je iaternat Izgubil prostore, ki jih Je imel v naj«mu, ln ko so mu odvzell ekonomijo, kar Je po-menilo prvi korak k podražitvi ln verjetno marsikdo ne bo mogel krlti stroškov vz<U> ževanja.
Vodstvo 2lS poskuSa svojirft učencem tudl v tem oziru pomagatl, vendar pa vseh pro« blemov  samo tudi  ne more rešitl.
Ravnatelj Danilo Kraigher je močno obsodll mnenje, da je šola le izobraževalna, ne pa tudi socialna ustanova: 'Solc, kakor tudi ln. ternati morajo biti tudi socialne ustanovei ker nikakor n« more biti socialna ustanova ena pisalna miza na občini ali okraju.«
L. 2MAVC
TRIBUNA STRAN 5
SREONJEŠOLCI
KNJIZEVNE REVIJE Enajsfa številka problemov
Odlikuje se po neizrazitosti, ki prevladuje v devetih desetinah natisnjenih prispevkov. Ime-noval bi jo: neizrazitost objektivistične, kroni-Stične, poročevalske, anketne, diagramske, brez-problemske sorte. Vse, kar je napisanega — piogoče prav z izjemo tiste desete desetine — je morebiti objek/ivno nadvse resnično, more-biti sploh ne trpi nikakega ugovora, je pa ven-dar tako neizdiferencirano, brezosebno, hirnali-stično in tako ozko po svoji problematiki, da je že kar neproblematično, tako, da človek $korajda ne ve, kaj bi z vsem tem počel. Saj hiti pravega vtisa ne zapusti v njem, kvečjemu zdolgočasenost in mogoče še lenobno, presito Zadovoljstvo, češ, zdaj sem obveščen o skoraj vseh dogajanjih na tem Ijubem planetu, pomir-jen sem, nekaj malega sem se izobrazil, se pre-pričal, da se nič perečega, nič vznemirljivega, nič usodnega ne dotika mojega življenja. Zdaj se torej lahko mirno posvetim pusti in ponavlja-joči se vsakdanjosti in njenim problemom. One druge probleme (širše, splošnejše, usodnejše ttn.) pa naj kar lepo rešujejo tisti, ki se na to spoznajo.
Zadnja številka Problemov je karseda pomir-ievalna, neke vrste 'uspavalno sredstvo ie; oolj malo problemska, drobnjakarska. Moram pi reči, da nadvse studiozno načenja in anali-ttira, se prereka, dokazuje in dimenzionira tiste probleme s stranskega tira. Tu imam v mislih predvsem članka o »saganovščini«, ki pa sta me — razen Paternujeve ocene pesniških zbirk Strniše in Tauferja — edina v številki prisilila k Tazmišljanju.
Proza Branka Hofmana »Pogrebščina« — ume-felno konfuzna, na nekaterih pasusih že kar banalno naturalistična, drugje apet vsiljivo po-ftična — se mi zdi idejno premalo izdiferenci-fana, da bi lahko bila bogve kako zanimiva. »Intendant Ciril« Matevža Haceta je Ijudska povest iz zadnje vojne, povrhnja, malce hudo-fnušna pa neposredna, pripoveduje same že ttnane resnice v stilu »sopotnikov slovenske faoderne« — še kar spretna fabulistika, ampak &andanašnji malo manj ko čisto nepotrebna. jPesmi objavlja šest avtorjev; nobeden nobene posebno pretresljive (relativno najbolj zanimive $o pesmi Maje TulJ. Kristina Brenkova je po-$redovala prevod reprezentančne, iskreno pre-proste avtobiografije Nazima Hikmeta. žiga Knap na poučen — podprt s primeri iz vsakda-njega življenja — način razlaga teorijo siste-fnov. Zoran Jelenc piše pol esejistično pol no-jpičarsko reportašo o psiholoških vidikih de-mokratičnosti tn humanosti v naši osemletki, kjer se omejuje predvsem na napake, ki jih de-lajo učitelji in profesorji, pripominja pa, da tu-di učenci in starši niso brez napak. Specializira-fio sociološko razpravo »Sociologija, družbena zavest, politika« je uredništvo objavilo Jerzy-ju J. MViatru. Z anketo — brez zaključkov — »Radio in poslušalci« so se ubadali sodelavci In-. Štituta za sociologijo pri ijubljanski univerzi. Anketa bo mogoče za strokovnjake kot gradivo kanimiva.
Navsezadnje je tneba vendarle omeniti še Usta dva prispevka o »saganovščini«: Matjaš Kmecl duhovito razkrinkava mentalno nedono-. šenost in odsotnost duha, ki bi »presegal mla-dostno seksualno razdraženost« junakov iz knjig, ki sta izšli v zbirki »Pota mladih« pri MK fElza Budau, Diagram neke Ijubezni, in Mar-lena Humek-Pehani, Deklice na potepu). Kjer pa bi Kmeclov kritični »rožni venec moral pri-\peti do svojega križa, ga enostavno zmanjka« in avtor nas nekako prepriča, da sta knjigi da-leč od umetnosti, dasiravno so možnVtudi umet-tiiški teksti »s čisto erotično-seksualno vsebi-no«, da pa mora biti avtor pronicljivejši in da tnora globlje prodreti »v korenine fenomenu, ki sta ga naši pisateljici pobirali le od zunaj«. Prejšnji, zares zabavno duhoviti argumenti se sprevržejo v aristokratski očetovsko-profes-ski odnos, ki najbolj vešče operira ravno s šplošno (ne)znanimi apriorizmi.
Dosti bolj učen pa dosti manj duhovit (pa v sodbah ravnotako aprioren) je članek Janeza Doklerja (Anatomija »saganovščine« in pota mladih), ki dokazuje vneto in navidez studioz-no, kako se tudi Breda Smolnikarjeva s svojo knjigo »Otročki, življenje teče dalje« vključuje
V  saganovski način doživljanja in transformi-ranja sveta, čeprav ga  v  določenih  ozirih  že prehaja. Za to dokazovanje, ki vsebuje eno sa-tno porabnost — da namreč vnaša v slovensko publicisticno   terminologijo   novo   kategorijo: »saganovščina« — potrebuje Dokler slabih deset strani. O literarni, se pravi konkretni komuni-kativnosti teksta, pa ni porabil mnogo besed; očitno se mu ne zdi preveč pomembna.  član-karju se tudi ne zdi pomembno določneje razi-skati, koliko  ima  knjiga sploh  povedati   tisti večini bralcev, ki niso obteženi s tako lascivno-stjo  in takimi  kompleksi  ko junaki  iz  sveta Smolnikarjeve in ki so s čudno infaniilnimi ma-lomeščanskimi — pa v knjigi tako jasno dekla-riranimi — željami že opravili, in ki jih Smol-nikarjeva ne nspe prepričati,  da gre za neko normalno   (in ne   patološko)   človeško   stisko. Koliko pa ta knjiga gre oziroma ne gre v okvir »saganovske« proze, se mi zdi več ali manj ne-bistveno. Važno je, koliko gre oziroma ne gre
V  svet našega konkretnega bivanja.          A. I.
FILM
Štuclentje in kultura
Problem kulturne politike je kljub svoji do-kajšnii popularnosti v iugos.lovanskem d.ruž-benem živlienju za nas študente nekaj po-vsem novega. Vendar pa ie novo pri tehi le to, da si vprašanje študentske kulturne poli-tike mi sami prvič zastavljamo; problem sam pa je star že vsaj toliko, kolikor »posebni stan« v družbi — študentje.
Kaj naj razumemo pod študentsko kulturno politiko? Prav ničesar drugega kot kulturno politiko nasploh, le da problem omejujemo na določeno družbeno skupino-na študente. To nas navaja k upoštevanju naslednjih posebno-sti: gre za ljudi, ki ne razpolagajo s pomemb-nejšimi lastnimi materialnimi sredstvi, so pa sposobni posegati v kulturno problematiko in jih kultura duhovno privlači, pri čemer pa so vsaj delno kvalificirani kot intelektualci. Gre za Ijudi, ki so v najglobljem procesu »osamosva-janja« in zato najbolj dovzetni za vse pozitiv-ne in negativne konsekvence določene kultur-ne politike. Vsi ti ljudje naj bi bili nosilci no-vih idej v borbi proti staremu in preživelemu.
Lahko rečemo, da kulturne politike doslej sploh ni bilo. S tem ni rečeno, da ni bilo kultur-nega življenja, pač pa, da se je le-to odvijalo stihijsko.
Da smo študentje v preteklih letih vendarle nekaj prispevali h kulturnemu dogajanju, gre zahvala ŠKUD Akademik, gre mu pa tudi zahva-la«, da študentsiko kulturno življenje ni doseglo —stopnje smotrnosti, niti ni nudilo možnosti, da bi se lahko v njem izrazilo bistvo mladega in-telektualca.
Adute naše kulture danes predstavljajo: oba pevska zbora, folklora in zabavni orkester z zabavnim zborom. »Vinko Vodopivec«, »Tone TomšiČ«, »Prance Marolt«, so danes v sloven-skem kulturnem življenju že dokaj popularni ansambli.
Kaj pa Akademik?
Nespametno vprašanje! Akademik — to je acU ministrativna pisarna umetniških skupin, ki se imajo za svoje konstituiranje in umetniški ni-vo zahvaliti predvsem same sebi! če upošte-vamo to dejstvo, potem lahko ime Akademik iz našega razpravljanja gladko izpustimo. Pa ne! Akademiku vendarle ne gre odrekati vloge, ki jo je odigral v študentskem kulturnem živ-ljenju kot njegov usmerjevalec, čeprav je to usmerjanje  daleč  od vsake kulturne politike.
Da ima Akademikova vsakdanja politika ze-lo malo zveze s kulturo in da je njegova kultura daleč od vsake načrtne politike, kaže dejstvo, da mu je v desetih (baje slavnih!) letih obsto-ja uspelo aktivirati bore nekaj sto študentov od več desettisočev, kar se jih je v desetih letih potikalo po Ijubljanski univerzi.
To je žalostna bilanca, ki pa jo bo kdo opra-vičeval s tem, da se je v tem času vendarle for-miralo nekaj »elitnih« umetniških skupin. če-prav je že v jugoslovanskem, še posebej pa v internacionalnem merilu »elitnost« teh grup si-la dvomljiva, pa se moramo vendarle strinjati s tem, da so takšne umetniške skupine za slo-ves neke univerze in študentov neprecenljive vrednosti.
člani naših umetniških skupin sami pa nam bodo vedeli povedati, koliko je Akademik kot usmerjevalec našega kulturnega življenja pri-speval k temu, da bi te skupine lahko dostoj-no reprezentirale slovensko univerzo.
Ali je vzdrževanje reprezentančnih umetni-ških skupin osnovno in morda edino poslanst-vo ŠKUD? Temeljna naloga vsake kulturne in-stitucije je popularizacija kulture in kultivira-nje ljudi. To njeno vlogo pa lahko pojmujemo na dva načina: ali občinstvo smatramo za pa-sivni avditorij ali pa mu omogočimo, da se V kul-turno dejavnost tudi samo aktivno vključi. Prvi način, tako imenovana daj-dam kultura, je veliko lagodnejši od drugega, se pa z dru-gim po uspešnosti in koristnosti za kulturno izobrazbo čim širšega števila študentov sploh ne more primerjati.
Akademik se je doslej vseskozi posluževal prvega načina in še tega sila zanikrno. Dokaz: veliko je študentov, ki se jim niti ne sanja, da obstoja nekje, recimo, pevski zbor z ime-nom »Tone Tomšič« ...
O drugem načinu, ki skuša neposredno pri-bližati kulturo in njeno problematiko študen-tu, pri Akademiku očitno še niso globlje raz-mišljali. Ta način je pri nas na sploh še neudo-mačen in — zakaj bi ravno študentje silili vanj?
Mislim, da bi lahko to storili prav zato, ker
SNG IZ TRSTA V UUBUANI
Foioklub »študentsko na-selje« prireja svojo osmo klubsko razstavo v časn od 18. XII. do 25. XII. 1963 v menzi Študentske-ga naselja v Ljubljani. — Svečana otvoritev razstave bo v sredo, 18. XII., ob 16.uri. Istočasno bodo tu-di predvajali razstavljene diapozitive. Zvečer ob 20. uri bo imel fotoklub svo-jo redno letno skupščino. BARK — HOJNIK MIRO
smo študentje, torej ^udje, ki ne razpolagamo s pomembnejšimi lasbiimi materialnimi sred-stvi. (Ker to ni >vdaj-«bin sistem«, so študentje pri organizaciji takšrfh oblik kulturnega izživ-Ijanja upravičeni zahtevati vso materialno pod-poro.)
Pri tem je pretirann razpravljanje o proble-mu nezainteresiranosfi študentov za kulturno dogajanje tako v vr^ah študeatov kakor pri nas nasploh, ker je dfplasirano. Vprašati se je treba, ali je tisto, kar se jim v kulturi ponu-ja, res vredno zanimatja!
Kulturao-moralni piofil velikega števila štu-dentov danes, je naj$stejši dokaz za neuspeš-nost doseclanje kult»rne politike tako med študenti kakor tudi sicer.
Že sam umetniški profil Akademikovih sek-cij, predvsem pevskihalx>rov in folklore, pa ka-že težnjo po tem, d^ bi odgovarjali na razbur-kano probllematiko -ianašnjih dni zgolj z utap-ljanjem v romantičao počutje, z odtujitvijo sedanjosti. Takšno početje pa nikakor ni ustrezno težnjam mlidega Človeika.
Zakaj pa do danes še ni prišlo do formira-nja mladih adekvatr»jših oblik kulturnega iz-življanja?
Največji krivec za to je Akademik, kateremu je bila ta naloga poierjena z njegovo ustano-vitvijo, ki pa je v dfesetih letih obstoja niti delno ni izpolnil.
Krivo pa je tudi naše slepo zaupanje v orga-nizacijse sposobnosti Akademika. Danes je te-ga zaupanja konec! Mislim, da smo študentje Filozofske fakultete na kulturnem področju na-šli sami sebe!
Franci Pivec
USPELA UPRIZORITEV
V času od 1. do 12. decembra gostuje v hiši ljubljanske Drame SNG iz Trsta s Shakespea-rovo tragedijo Othello.
Gostujoči režiser Branko Gombač je v glav-nem razgibal osnovne komponente dramatič-nih konflikotv, kar je posebno po zunanji, vi-zualni plati odrske interpretacije dalo zadovo-ljive rezultate. V celoti trdna in homogena po-doba njegovega prizadevanja pa je nekoliko zdrsnila s tega nivoja skoraj na vseh tistih me-stih, kjer bi moral ostro vztrajati na uveljav-Ijanju svojega koiicepta. Možnosti, ki jih je nu-dilo osnovno izhodišče za gradnjo nestreotip-ne podobe dela, svojevrstno pojmovan protago-nist Jago, so po mojem mnenju ostale le naka-zane in v dobršni meri neizkorišeene. Jago A. Miliča je bil razpet med duhovitim šarmerst-vom, burkastim macchiavelizmom, banalnim in-trigantstvom, brutalnim ingnorantstvom in na-ivnim hinavstvom, ne da bi iz pojavne kom-pleksnosti figure dodobra izluščil prepričeval-nost metode, s katero je spravljal v smeh ob-činstvo (pogosti aparteji, dvoumne, drzne rep-like, poudarjeno zasoljene šale itd.) in jo vskladil ali poistovetil s tisto, s katero je pre-raščal v neko vrsto Mefista, gospodarja Othel-love duše in njenega vodnika v pekel gorja. V tem drugem delu samouresničevanja mu je zmanjkalo tiste intenzivnosti, ki bi z nadgrad-njo metode širšega, psihološko začrtanega predznaka osebnosti vlila njegovi akciji silo-vito sugestivnost navidez neprizadetega burka-stega poštenjaka, v bistvu pa surovo prekanje-nega, brezobzirno ciničnega zasebnika. Igra B. Lukeža kot Othella je vseskozi izhajala iz neke premalo navzven obrnjene psihološke na-petosti, ki pa je bila kljub temu sposobna evo-
cirati mnogo tiste človeško vznemirljive stra-sti, ki razburja in plemeniti. V odločilnih trenut-kih se mi zdi, da je ujegovemu Othellu zmanj-kalo fizičrae, predvsem glasovne moči za uve-ljavljanje sicer kultiviranega doživljanja. M. Sar-dočeva kot Desdemona je s posluhom zadosti-la vsem zahtevam sttbtilnega karakteriziranja. Rahločutna in očarlJRa, preprosta v čednosti, zanosna v ljubezni, kihka v vdanosti, umirjena v pokorščini in ljubko muhasta v zavzetosti za svojo prošnjo, je znaia stopnjevati svojo izpo-ved vse do tragične bridkosti v trenutkih ple-menito sprejetega konca. Z. Rodoškova kot Emi-lija je učinkovala nekoliko monotono, saj ji kljub kultlviranemu govoru in izrazito sugestiv-ni pojavi ni uspelo razgibati doživljajskega loka do tistih dimenzij, ki bi bolj koristno vključile njeno grozljivo spozn»nje, obup in ogorčenje v splošen kontekst tragičnega fmala. Cassio S. Starešiniča je bil ves čas razumen, jasen in ži-vahen, mestoma pa le nepozoren in ne preveč prizadet. To velja predvsem za tragični razplet, v katerem je njegovo sodelovanje spominjalo na pričevanje nepriiadetega očividca. Ostali igralci so opravili svoje delo več ali manj so-lidno, vendar pa večina teh interpretacij ni v za-dostni meri prispevala k ustvarjanju neke po-globljene,  analitično do kraja raziskane celote.
Scena \. Lavrenčiča verjetno ni bila prilago-jena odru ljubljanske Drame, kar bi po mojem mnenju glede na število predstav in daljši čas gostovanja bilo  tako potrebno kot izvedljivo.
V splošnem nas je gostovanje tržaških gleda-liščnikov prepričalo o vestnem prizadevanju vsega ansambla, uspešna uprizoritev pa je bila prijetna poživitev našega gledališkega življenja.
Dušan Jovanovič
Ingmarja Bergmana smo poznali že iz mno-gih filmov, ki smo jih imeli priliko videti pri nas. V vsakem izmed njih se na svoj način od-raža značilen vidik njegovega bogatega ust-varjalnega dela, stališče njegove inspirirane osebnosti.
Prvo je bilo srečanje s pesnikom-čarovni-kom, mojstrskim ustvarjalcem čudne in opoj-ne poletne noči, v kateri se more pripetiti vse, in v kateri se vse tudi dogaja (Nasmeh poletne noči). Predstavil se nam je že kot briljanten in duhovit analitik medsebojnih človeških odno-sov v njihovem seda| komičnem, sedaj tragič-nem, sedaj zopet tragikomičnem položaju (Po-uk v ljubezni, 2ene čakajo). Z nič manjšo moč-jo nam je prikazal male ljudi in njihove skrbi, Ijubezni, bolesti in razačaranja (Poletje z Mo-niko).
V vseh teh filmih je prevladovala v prvi vr-sti iskrenost in ljubezen, s katero se Bergman ukvarja s svojimi dramskimi liki, pozornost, s katero razvija vse podrobnosti, globina, s ka-tero prikazuje tisto človeško in življenjsko; vse kar ga teži kot človeka. Isto velja za film Divje jagode. Ob njegovem ustvarjanju se je dosledno držal tudi svojih treh načel: »Posku-šaj biti občinstvu vedno zanimiv: poslušaj svo-jo umetniško zavest, dokler ti ta ne prepreču-je, da bi dosegel lepoto kreacije; vsak film ustvarjaj, kot da je zadnji«.
Kljub vsemu pa smo v tem filmu našli o Bergmanu nekaj novega, nekaj novega o njego-vem svetu in končno o nas samih.
Star, zelo star človek začenja nov dan. Toda to ni niti navaden starec niti ni njegov dan sli-čen drugim dn©vom. Ta nevsakdanjost pa ni v tem, da je pred nami sam častni profesor in priznan medicinski strokovnjak, niti v tem, da ga čaka v tem dnevu sprejetje največje poča-sbitve v njegovem življenju — življenjske na-grade za svoje delo.
Ta nevsakdanjost je zunanje narave; na njej gradi Bergman zunanjo vsebino svojega dela. Prava posebnost je v samem značaju starčka, Človeka na koncu življenja, ki v nepovezanih slikah resničnosti in spominov ponovno doživ-lja svoje življenje. Posebnost je v značaju vsa-kega dneva, ki mu še preostane, saj je morda
DR. EVERETT HELM:
MADRIGAL
Na Filozofski fakulteti je od 13. do 15. no-vembra predaval ameriški muztkolog dr. Eve-rett Helm. Ciklus predavanj je nosil naslov: Predhodniki in razvoj italijanskega madrigala. Dr. Helm je urednik vidne ameriške glasbene revije »Musical America«, obenem pa je kom-ponist in glasbeni kritik. V treh predavanjih je opozoril na predhodnike in na bistvene razvoj-ne stopnje madrigala, te renesančne glasbene oblike, ki se danes vedno bolj uveljavlja, na spo-redih najboljših vokalnih ansamblov svetovne-ga slovesa.
Oddelek za muzikologijo, ki je bil ustanov-Ijen na Filozofski Jakuieti v študijskem letu 1962/63, je že prerasel ozki olcvir oddelka. V kratkem času od januarja do novembra letos je priredil celo vrsto predavanj znanih muziko-logov, od katerih omenjam le Jacka Bornoffa, generalnega sekretarja Meclnarodnega glasbene-ga sveta pri UNESCO. Naslov njegovega preda-vanja je bil: O glasbi kot sredstvu za sporazu-mevanje med narodi. Prav tako ne morerno mimo predavanja nemškega muzikologa H. H. Stuckenschmidta, ki je prikazal stilne zna-čilnosti in skladateljsko delo Arnolda Schon-berga.
Dokaz, da zasleduje Oddelek za muzikologi-jo najnovejša glasbena dogajanja, kažejo pre-davanja Iva Petriča: »Pro musica viva« in Mi-lana Stibilja, ki je govoril o Varšavski jeseni; naš tržaški rojak Pavle Merku pa je predaval o sodobnih tršaških skladateljih. Prav gotovo ima največ zaslug za visoko raven vseh omenjenih predavanj predstojnik oddelka dr.Dragotin Cvetko, ki s svojimi širokimi poznanstvi ^ri-dobi odlične predavatelje.
Predavanja dr. Everetta Helma so bila zelo dcToro obiskana. Njegov prijetni in zgoščeni način podajanja je prepričal vse poslušalce, ki so manifestirali svoje zadovoljstvo s prisrčnim in dolgotrajnim ploskanjem. Glasbeni primer-M iz italijanske zbirke plošč Storia di musica Italiana in nemške Musikhistorisches Studio der Deutschen Gramophon Gesellschaft so ga še utrdila. Slišali smo najbolj znane ansamble, ki so se specializirali predvsem na interpreta-cijo renesančne glasbe. Prav bi bilo, da bi te posnetke imel v svoji fonoteki tudi Oddelek za muzikologijo. Tako bi lahko podrobneje spo-znali to vašno razvojno obliko v zapadno evrop-ski glasbi.
Jernej Habjanič
prav ta je že minil, važnejši pa je tudi od ti-stega, ki je že minil, važnejši pa je tudi od ti-stega, ki bo še prišel; kdo ve, če ga bo sploh dočakal.
Prav tukaj se Bergman poglablja v zapleteno bit »odživetega« življenja; v poetično preteklo-st, ki. se v krhkih sanjarjenjih vrača in pre-pleta z resničnostjo; v modro blagost in razurn-nost, ki preveva bitje v zadnjih trenutkih živ-ljenja.
Dan poteka. Pot v mesto, kjer bo sprejel odlikovanje, mineva v nizu srečanj. Pri tem sta-rec opazuje ljudi ob sebi. Nekateri so mladi, nekateri so v zrelih letih, nekateri so srečni, drugi zopet niso, eni žive prazno, drugi vedo, zakaj žive. Toda vsi so ljudje in prav to jih ize-načuje. Starec spoznava, da se vsi tako različni posamezniki pravzaprav v družbi, ki jih sili v medsebojne odvisnosti,' med seboj dopol-njujejo.
To je ena neobičajnih stvari tega dne, ki pa ima niz čudnihi»predznakov: nepovezanih sanj, v katerih se starec sreča s svojim truplom, ur brez kazalcev, rezkega krika jate ptic. Vsi ti predznaki stalno opominjajo, da se bo zgodilo nekaj pomembnega. Toda ne dogodi se nič; enostavno zato, ker se izven človeka na robu življenja ne more dogoditi nič več.
Dan mine, starec prejme odličje, mladi pri-jatelji, ki jih je srečal spotoma, izginejo v no-6i. Oni žive življenje trenutka, starec pa osta-ne sam s svojimi čustvi in spoznanji.
Ves film poteka v tem nestvarnem, mozaič-nem tonu spominov, vtisov in poetičnih odrazov stvarstva. Pilm je brez zunanjih dagodkov, vse se dogaja v človeku, v globini njegove biti. Pro-učevanje prehojene poti, razmišljanje o nje-nem smislu, to je vsebina filma, ki nas sili k razmišljanju o življenju, saj odkriva trenutke, v katerih je človek najiskrenejši proti same-mu sebi. Ta trenutek je tisto neboleče in eno-stavno srečanje ob tanki črti, ki deli sedanjost od preteklosti, življenje od smrti.
Vse to je poetidni povzetek tistega, kar si-cer prozaično irnenujemo: običajno človeško življenje.
B. MAKSIMOVIC
Triglavske st rmine
Po več kot tridesetih letih so zopet zavrteli Triglavske strmine. Vsekakor dogodek, ki mu velja posvetiti pozornost.
Pustirno ob strani polemiko, ali so Triglavske
strmine res prvi slovenski igrani film (o tem bomo pač lahko bolje sodili takrat, ko si bomo ogledali tudi Ravnikov film V kraljestvu zlato-roga), pa spregovorimo raje kaj o filir-u samem in o torkovi premieri.
Film je posnei Metod Badjura, zrnontirala ga je njegova žena Milka Badjura (menda kar na kuhinjski mizi!), zrežiral ga je Fercio Delak, igrali pa so Pavla Marinkova, Miha Potočnik, Uroš Zupančič, Cerar — Danilo in drugi. Prisrč-na zgodbica o dveh ljubeznih vaškega fanta, o ljubezni do dekleta in ljubezni do gora, z vsem tistim, kar se vmes naplete, do posrečenega za-ključka vrh Triglava, kjer se nazadnje vse le-po uredi, je pripov^dovana preprosto, pa zato dovolj tekoče in razgibano, da se gledalec niti trenutek ne dolgočasi. Oo vsem tem pa so av-fcorji pokazali tudi izvirno domišljijo, saj je prizor s koso in srpom kot simbolom ljubezni med fantom in dekletom lep in uspel, povrh vsega pa naravnost edinstven domislek. Nek-do mi je rekel, da je film nastal iz ljubezni do planin. Iz Ijubezni je nastal vsekakor, saj diha iz slehernega prizora Ijubezen do našega člo-veka, gora, do naših narodnih pesmi. Mislim pa, da bi bilo vse to premalo, če ne bi filmu bo-trovala tudi tista posebna filmska žilica, vesa-lja do filmanja in igranja, ljubezen do filma. In to v časih, ko je vsakdo, ki je kaj dal nase, gledal na film le zviška! Prav ta njihova za-nesenost, ta njihov pristni amaterizem pa je ohranil Triglavskim strminam svežino do današ-njega dne. Glejmo film s kritičnim očesom da-našnjega gledalca, ali pa z distanco tistih tride-set in nekaj let, priznati moramo, da je film prijeten, zabaven, da nas je pritegnil.
Film smo gledali v prenovljeni verziji. Tako je Brane Prestor bral besedilo, razen tega pa je Bojan Adamič za film napisal še glasbo. Me-ni se je zdela preveč pompozna. Saj Triglavske strmine vendar niso veličastno, monumentalno delo, ampak so nasprotno lahkoten in veder film! V tem tiči tudi njihova prava vrednost, ne pa v hotenju razkazovati naše naravne le-pote, ki ga (filmu v škodo) podčrtuje glasba. Naravne lepote, narodne pesmi itd., so lahko sa-mo dopolnilo, bistven pa je film, njegova fabu-la, igra, prav predstava.
Triglavske strmine so uvrstili na spored ob priliki 70-letnice planinske organizacije. Sve-čani premieri so prisostvovali tudi avtorji fil-ma, katere so gledalci po končani predstavi na-gradili z dolgotrajnim ploskanjem. In še pri-pomba: v dvorani sem zapazil enega samega fo-toreporterja. Resnično škoda — zamujena pri-ložnost se ne bo povrnila nikoli več.
Inqo Paš
Dva Kohna v Mali galeriji
Mischa Kohna srao pri nas prvič spoznali 1. 1961, ko je razstavljal na mednarodnem gra-fičnem bienalu in bil nagrajen. V ZDA ga pri-znavajo za eno večjih avtoritet v moderni gra-fiki. Od 1. 1951 je predstojnik oddelka za vizual-no risanje na Risarskem inštitutu v Chicagu. V Mali galeriji je razstavljal triindvajset grafik.
V Katalogu nam Carl Zirgrosser na pitijski način razlaga, »kako je Misch Kohn dal sodob-ni likovni umetnosti viden in pomemben pri-spevek v tehničnem pogledu in kot vizualnemu sporočilu. Oblika in vsebina sta v njegovem delu enako pomembni.« Avtorja članka so »oča-rale kaligrafične možnosti, kakršne se odpirajo ob risanju po plošči z lepljivo tekočino, ki je ključ k procesu akvatinte s sladkornim nano-som« itd. Zelo modro. Malo nerodno je le to, da o njegovi umetnosti žal nič ne izvemo, prej se nam dozdeva, da gre za uglednega kemika, ki je izumil nekaj novih preparatov. Vendar Kohn ni tak, kot bi ga rada naredila te vrste reklama, ki se po načinu pisanja katalogov vča-sih prav nič ne loči od pojasnila, kakršnega dobro organizirana trgovska mreža priloži prodanemu sesalcu za prah. Gre za izredno senzibilnega, raztrganega, obenem pa duhovite-ga umetnika.
Na primer vsa ta plejada prednikov in gene-ralov, ki jih razstavlja (ali so predniki sploh kaki predniki, če niso bili generali). Vemo, da se   ameriška  zgodovina   začenja  z ladjo May
Flower, ko so preljubi predniki poskakali s krova in se v paradnih uniformah, s trobentami in vso drugo ropotijo postavili v vrste, da bl začeli en sam slavni pohod. In še in še so se ro-jevali generali s prekrasnimi brki in se igrali ta cirkus, ki se mu reče ameriška zgodovina. Na stara leta so pa sedeli v zavitih viktorijan-skih gugalnih stollh in pripovedovali povesti iz svojih generalskih časov. Take in podobne aso-ciacije nam posreduje nervozna in zelo hitra linija (Dedovi brki) prvega Mischa Kohna.
Kjer pa gre zares, kjer gre za izpoved resnič-ne, zdajšnje Amerike, linija sploh preneha, spremeni se v nekontrolirano, hlastno pikčasto mrežo, pod katero zaslutimo vso razrvanost in negotovost modernih ljudi. Orjak iz 1. 1961 pred-stavlja potencialno energijo človeštva, prisi-ljenega v brezoblično gmoto, raztrganega in zjedkanega do nespoznavnosti. To Ameriko sta posredovala Evropi bolj roman in poezija, ki nam tudi pomagata, da razkrivamo osnove in izhodišča fašizma, ki se, kot ameriški roman v preteklem desetletju, danes širi v Evropi. V teh svojih preroških vizijah je Kohn najmočnejši; mislim, da se kreativno najviše pavzpne v »Ve-likanu« iz 1. 1959, »Prometeju« iz 1. 1959 in »Or-jaku« iz 1. 1961. To bi bil drugi Misch Kohn.
Nekaj grafik ima predvsem ©ksperimentalni in tehnični značaj in ne razgibajo toliko duhov-nih plasti v človeku kot najboljši listi moder-nega in tudi intelektualno zelo zanimivega ameriškega umetnika.            Tomaž šalamun
POL UKE PO PRbDSTAVI
PRIMER TOVARIŠA KOPRIVICE
Mikelnov — skoraj dobesedni — odrski prevod Jovanovičevega filmskega scenaru ja (Licem u UceJ pomeni svojevrstno zmo-to in pravzaprav nanovo odpira čisto na-čelno vprašanje, ki smo mu v nekoliko drugačni obliki te bila priča pred nedav-nirn ob Duletičevi vulgarn&sentimentalni filmski transkribdji Prežihovih Samorast-nikov. Gre najprej za odnos oziroma di-ferencialnost dveh specifičnih načinov umetniškega izpovedovanja (pri Samorast-nikih se zoper spedfiko filmskih iz-raznih oblik postavlja posebnost lite-r ar nih, v našem primeru pa se spe-cifika filma prepira z zakonitostmi gle~ dališkega odra) in nato za osnov-ne pozicije, s katerih naj sodobno*gleda-Mšče drši svojemu času zrcalo in mu po-maga  do  kvalitetnejših  načinov  bivanja.
Jovanovičev scenarij se mi zdi zelo čisto film-sko delo, scenarij v čistem pomenu besede: sko-pa, literarno (po običajnih estetskih merilih) ma-lovredna predloga kreativnemu režiserju, kl bo znal z mizansceno kamere pa z izpovedno grad-njo kadra (in predvsem z vzporedno, asociativno montažo) ustvariti zaključeno, vehementno in dandanašnji že kar pogumno filmsko predstavo. To se je Branku Bauerju, ki je film posnel, tudi T dobršnjl meri posrečilo. Dramatičnost Bauer-jevega fllma raste lz poglobljene vezave speci-fično filmskih situacij, katerim je dialog zgolj seknndarno, ilustrativno dopolnilo, v ogTaJen, monoliten situacijski kompleks. Mikeln, ki zara-di — v primeri s filmom — res omejenih odr-skih možnosti ni mogel potegniti iz scenarija ni-česar drugega ko dialog in (za gledališke pojme) hitro menjavo prizorišč, ki pa je seveda gleda-liško iluzijo izključevala, čeprav bi jo po filmsfcl logiki, ki jo scenarij — pa tudi adaptacija — zahteva, moral vključevati, je torej scenarij ne gledaliSko adaptiral — ker je to tudi načelno ne-mogoče — ampak amputiral (npr. izgubilo se je mnogo tipičnlh situacij, marsikateri akter je za-tegadelj močno reduciran, manj jasen, marsika-tera situacija ne tako ostra itn.). Nastaia je dra-ma, za katero bi šentflorjanski Zlodej rekel, da je, dasi ni, in da ni, dasi Je. Je zaradi idejne vseblne, kJ je Je nekaj  vkljub vsemu ohranjene
—  pa vkljub vsemu manj na ostrino postavljene ko v filmu. Treba je torej  reči,  da ji estetsko izpovedana  sredstva  niso  bila  kos.
Ideja (ki se oblikuje iz mogoče res ide-alne situacije, odprtega partijskega sestan-ka): perspektiva najbolj uspeSnega druž-benega razvoja mora tičatl najpre) v ne-prekinljivem podružbljanju človeka, v ne-prenehnem človečenju družbe. V nepre-stanem poudarjanju osebne človekcve od-ffovornosti — kadar gre za določene pro-dukcijske ukrepe in še bolj, ko gre za reševanfe v ožjem pomenu človeških ( = druibenih) problemov — gre pravza* prav za prizadevanje po precej širokih, no-vih moralnih pozicijah, ki nekje že zače-njafo afirmbrati takega novega človeka (občana), ki bo poskuSal karseda povna-njem — nikdar privatni&ko — odgovorno aktivirati svoje bivanje tako, da bo — ob" jektivno, »administrativno« — uspešno avtokracifo zamenfal s precej bolj polno angažirano demokracijo brez primtniških, lepodušniških vn karierističnih lukenj.
»Primer tovariša Koprivice« takale pru zadevanja dovolj jasno, ampak precej de-klarativno, agitatorsko, propagandistično afirmira. Zdaj se je treba vprašati po vlo-gi sodobnega gledališča sredi sodobne druSbe. č& pogledamo s suho idejnega (teznega) aspekta in njegove praktične, komunikativne   porabnostl,   je   Jovanovič
—  Mikelnovi drami brez dvoma treba po-deliti  repertoarno  odvezo.   če  pa  pogle-damo z intimno kreativnega, gledališkega stališča, nikakor.
Gledališko amputiran filmski scenarij igralcu ne nudi nobenih pravih mo&nosti ta res avtentično, polno izpoved, nobene možnosti za ostvarjanje organsko zaklju-čenih likov, ampak obstaja ves čas na nU voiu deklarirane teze oziroma določenih vnanjih karakternih bizarnosti. V cetoti ostane fkot v filmu) ustvarfalec pred-stave trc iser. igralec se mora samo čim-bolj p-^:orno podrediti njegovemu kon-ceptu.
Pri Pretnarjevi rešiji je treba omeniti predvsem imeniten domislek direktne igre na publiko: najbolj frontne prizore je igral pri osvetljeni dvorani; naio precej ste-reotipsko reševanje notranjih monologov (tekst posnet na magnetofon) in ne dovol) jasno zrežirano menjavo prizorišč (zgra-jeno zgnl) na svetlobnih efektih). Indife-rentno. nettstresno asketsko sceno je za-snoval Sveta Jovanovič.
Predstava pomeni pravzaprav precei ka-otično sintezo filmsklh režijskih rešitev pa teatrskih. idejno postavljeno še kar ostro, amnak odločno vreveč deklarativno.
TRIBUNA STRAN 8
TELEVIZIJA
Zapravljena možnost
Uprizoritev Hofmanovih »Zvezd na ju-tranjem nebu« (priredba Saša Vuga, re-žija Janez Senk), ki smo jo v ponedeljek (25. novembra) zvečer gledali na televi-zijskih ekranih, je bila pravzaprav pra-izvedba. Pri vsej stvari se mi zdi najbolj tragično ravno to, da se je nepoučeni gle-dalec moral sovražn« revoltirati tudi zo-per samo literarno predlogo, kar je verjetno popolnoma evidentno pa navsezadnje tudi nujno, saj se je v TV realizaoiji uničUa vsa vsebina teksta (prvotno napisanega za oder, glej knjižno izdajo ZO 1957) z vso logffiko, poezijo in specifiko pa pomemb-nostjo vred, tako da človek — ko si skuša odmisliti prvotni tekst — kar ne ve, kaj bi počel s tem eksperimentalnim TV mrtvo-rojenčkom in kako bi njegavemu javnemu ražkazovanju pritaknil nekaj komunika-fcivnosti ali opravičljivosti podobnega. Ostane pač praznih rok, ampak brezmejno začuden pa ogorčen.
Ko je gledalec pred oddajo prebiral tekst, je na vsak način hotel razmišljati o novi filozofiji, ki je v njeom tako pogum-no in brezobzirno afirmirana, hotel je raz-iskati sorodnostl med »Zvezdarni« pa Sar-trovimi »Nepokopanimi mrtveci«, prevzela ga je poezija Hofmanovih diailogov, vzviše-na, aristokratska simbolika, ki pa se nl-kjer ne odreka človeške neposrednosti, zla-sti pa doslednost, s katero je avtor posta-
vil pa izpeljal protislovje v konflikt in s katero je konflikt razrešil. To je storil resda deklarativno, ampak skozinskoz poe-tično, z metaforo, ne pa s parolo. Bralca je prevzela avtorjeva ideja, da namreč ni-nia nobena filozofija, nobena morala in nobena politična ideologija pravice (niti moči) opravičevati in zagovarjati v svo-jem imenu nasilje nad uporno in kreabivno človeško posameznostjo. Osupnila ga je brezobzirnost, ki prevladuje v Hofmano-vem razkrinkavanju te človeške posamez-nosti, zasute pod razvaline propadlega ve-rovanja po moči, nepreklicno potisnjene v poslednje, usodno soočenje s samo sabo In s svetom, ki je v njem in zanj živela, in ko je zanjo sleherna filozofija samo še mrtva črka.
In ko je potem minilo tiste tri četrt ure oddaje, ni od vseh odnosov, ki jih. je prej v tekstu zaslutil, ostalo nič. Ostala mu je torej edino relaoija, fci pa tako ali tako vedno ostane (tudi pri najslab&ih in naj-bolj nepotrebnih oddajah), to je relacdja teksta do televizijske realizacije. Relacija uprizoritve do našega konkretnega biva-nja, ki je vedno najodločilnejša, se je tako do kraja pogubila.
Tako je tisti nepoučeni, zgubljeni in ogoljvifani gledalec, potem ko je osupmil nad tako »pogumnimi« in izredn© supe-rlomimi režijskimi posegi v tekst (izpušče-
ne so bile na primer vse zborske pasaže), prišel do kategorične sodbe: taka:, kot jo je gledal, je bila televlzijska predstava Hofmanovih »Zvezd« do kraja nepotrebna. Treba bi jo bilo igrati čisto drugače, s či-sto drugimi idejnimi in estetskimi akcenti. In potem je začel karseda preudarno naštevati argumente:
1.   Režiser  se  ni   utegnil  prikopati  do najvažnejšega spoznanja — da pomeni bi-stveno   dramsko  substanco  Hofmanovega teksta   povzdignjena,   poetizirana   človed-nost, ko se znajde v — do kraja fatalni — situaciji, ki ji do dna razkrije njeno sa-motnost in nezmožnost novega, zmagovite-ga družbenega aktiviranja; da je vrednost take situacije pa take človečnosti v poetič-ni privzdignjenosti, ki časovne in prostor-ske   determinante   uspešno   zamenjuje   s poetičnimi simboli, ki imajo nehote dolo-čen kozmopolitski pomen; da je jetniško okolje, v katerega je dejanje postavljeno, samo   dramaturška   metafora  k   nujnosti fatalnih človešklh kategoriziranj; ida je to-rej do kraja nedopustno barvati specifič-nost take situacije z grobostjo čistega na-turali^ma v igri pa v kostumu Cigri: vse od načina govora do maske in geste).
2.  Uspešnost in zgovornost izvemprostor-skega dogajanja (ki je izvenprosfaorsko sa-mo zato, da bi bllo 6imbolj sodotono) je v čimvečji notranji  doslednosti  in  notranji logiki, ki veže In utrjuje tako ali tako pre-težno   introvertirano   dejanje   pa   odnose. Hofmanov dovolj posrečen način razbija-nja osnovnega dogajanja z neke vrste vl-zijami (ki so po svoji naravi ali Ibaokflash ali notranji dialog) pa je šenkovemu brez-upno   grobemu   naturalizmu   že   vnaprej onemogočal doslednost pa čistost realiza-cije,  (»Kriv« je torej  režiser,  ker se nl prikapal do pravega živca igre.) Naturali-zem se je krlžal s surrealizmom.
3.  Iz tega nujno izvira dejstvcn, da je o posameznih igralskih kreadjah sskoraj ne-mogoče   govorlfci.  Paradoks:   navdušiti  je znal  na nekaterih m^tib. edinole Danilo Benedičič (vkljub brezupno sčrfcani vlogi) zato, ker je prebijal naturalistično zasno-van režiserjev koncept — razbijal je torej enovitost oddaje — ko je bi] s svojo umir-jeno,  povzdignjeno   interpretacij«  avtorju še najbližji in tudi za nepoučenega gledal-ca s svojo poetlčnostjo še najmanj detelf^. rativen in parolarski. Ostala dva interpre-ta osrednjih vlog — Jože Zupan in M5ha Baloh   —   sta   se   dovolj   slepo   podrejala zgrešenemu  konceptu.  Zupanu   se  je  po-srečilo zanesti v svojo  igro  nekaj  zares pretresljive topline, BalolK>va kreacija pa je ostala od začetka do konca  mrtev pa-pir. Obe  vlogi je  zaznamovala  standard-na    —    »burgtheaterska«,  kakor pravimo — ilustrativna igra, brez kakršinihkoli iz-povecinih ambicij, takšna, kot jo Hofma-nov tekst že v osnovi zavrača kcat neučin« kovito.
4.  Logične spodrsljaje v posameznih si-tuacijah, marsikje nespretno montažo, po-cukrano romantično cenenost, ki je spo-minjala na kičaste razglednice  (ljubezai-ska vizija), je treba po vsem tesn omenibi kot nadrobnost, ki je ob kontekstni zmoti kar nevredna zamere.
5.  Zares imenitne so bile kamiere, res pa je, da ao z zelo poetično kompozicijo sli-ke  pa  relativno  veščim   vezanjem  posa« meanih kadrov, z umirjenostja, razbijale enotnost režijskega konteksta  in se spet ravno s tem Hofmanu najbolj  priblažale.
Andrej Inkret
IIM MEMORIAM
ALDOUSA HUXLEYA
24. novembra je umrl angleški knji-ževnik Aldous I^eonard Huxley. Pri nas je znan kot avtor romana Kontrapunkt življenja, poznamo ga tudi po prevodih krajših zgodb in esejev, na odru pa smo videli dramatizacijo njegove no-vele Giocondin nasmeh. To je le skromen del njegovega ogromnega in mnogostranskega opusa, ki obsega razen romanov, novel in esejev tudi poezijo, potopise, biografijo, gledališka dela in filmske scenarije. Huxleyevo delo je obscžno tudi po širini intere-sov. Njegova prav cnciklopedična eru-dicija ni obteževala lahkotnega sve-tovljansko duhovitega tona, kadar je kot kritik posegel na najraz-ličnejša področja — od likovne umet-nosti, glasbe in literature do prirodo-sloviiih znanosti in filozofije. Kljub izredno močnemu vplivu, ki ga ,je imclo njegovo delo na angleško kultur-no življenje v obdobju po prvi svetovni v'o,ini in kljub evropskemu slovesu, ki ga je bil deležen že v tridesetih letih, Huxleya nc bi mogli prištevati med popularne pisatelje. Ze po rojstvu sodi med angleško intelektuaino aristokra-cijo.
Rodil se je leta 1894 kot vnuk znan-stvenika Thbmasa Huxleya, sin ugled-nega založnika Leonarda Huxleya in brat znanega biologa Juliana Huxleya, po materi pa je pranečak pesiiika Maithewa Arnolda. Sam se ni mogel posvetiti študiju filozofije zaradi tega,
ker je v dijaških letih skoraj oslepel. Na osfordski univerzi je dokončal štu-dij angleške književnosti, se ob za-ključku Vojne uveljavil kot kritik in novinar ter preživel več let v Italiji in Frančiji, pogosto v družbi D. H. Law-rencea, ki ga je pozneje upodobii v Kontrapunktu. Poloval je po Indi,ji in Ameriki ter se končno naselil v Los Angelesu   kjer    je    tudi umrl.
Huxley je eden izmed najbolj tipič-nih predstavnikov in hkrati vtodilni ro-manopisec cele generacije angleške in-teligence po prvi vojnl. Svet njegovih romanov iz dvajsetlh let je londonska visoka družba, druiba intelektualcev in umetnikov, ki ,^h je vojna pustila brez korenin, brez ilurij, brez vrednot. Ta zaton idealov in standardov 19. stoletja je bil eno izmed Huxleyevih osnovnih doživetij v tem času. Hkrati s sodob-niki, kot sta bila Eliot in Joyce. je s svojiir, drznim in kritičnim intelektom sam pomagal razbijati iluzije. Njegovi satirieni romani, napisani z duhovitim cinizmom, so bfili tudi po stilu in obliki tako nekonvencionalni in origi-nalni, da so se v primerjavi z njimi dotlej moderni avtorji kot Galsworthy in Wells zazdeli staromodni. Največji d"osežek iz tega obdobja je nedvomno roman Point Counter Point (Kontra-punkt življenja).
V tridesetih letih je hkrati s Hux-leye\im naraščajočim zanimanjem za moderno znanost, filozofijo ui zlasti za
orientalske religije njegov roman če-dalje bolj prehajal ˇ esej in traktat in postajal sredstvo za popularizacijo znanstvenih, filozofskih in pacifisitičnih idej. Največji sloves Je pridobil z ro-manom Brave New TVorld (Lepi novi svet), utopijo o dehumanLzirani dmžbi, ki je dosegla višek v znanosti in tehniki, pri tem pa je izgubila čut za mbralne vrednote. V umetniiškem pogledu ta roman precej zaostaija za manj razširjenim Eyeless in Gaza. (Sle-pec v Gazi), kjer je ideja že skoraj do kraja prerasla fabulo ln razbila tudi kronološko zaporedje dogajanja.
Njegore zadnje rotnane so bratlci in kritiki sprejeli precej hladno; med te sfodi Ape and Essenee (Opica iin bi-stvo), do skrajnostj pesimistična vizija razdejanja, ki bo sledilo atomski vojni. Modernejši kritiki so mnenja, da ro-man v resnici ni Huxleyevo pravro pod-ročje: njegov na,fb>oljši prispevek k an-gleški prozi so njegove novele in riasti še elegantni in bleščeči eseji. Med naj-uspelejše Huxleyeve stvaritve iz tride-setih in petdesetih let prišteva kritika dve deli iz francoske kulturne zgodo-vine 17. stoletja — Grey Eminence (Siva eminenca) in Tbe Devils of Lou-dun (Loudunski hudiči). Ti dve sicer zgodovinski študiji sta polni zaplete-nib etičnih in filozofskih vprašanj, ki vznemirj^jo sodobnega človeka. Huxle-yevo zadnje pomembnejše delo ,je The Prennial Phi1osophy (Neminl^Via filo-zofija), izbtor mističnih tekstov, ki jih je opremil z obsežnimi komentaTji. Na tej stopnji je bil pretrgan presenetljivi razvoj ene izmed najzanimivejših in najbolj paradoksnih osebnosti v angle-ški književnosti novejšega časa.
Katarina Bogataj
ŠE ENA ZGODBA 0 KOLONIAUZMU
Južnoarabsko federacijo sestav-Ija 14 protektoratov in luka Aden. Aden je postal leta 1839 angleška kolonija, kasneje pa prolektorat. Federacija obsega 112.000 kvadrat-nih kilometrov in ima milijon in pol prebivalcev, ki so razen nekaj tisoč Afričanov, Azijcev in Evropejcev, živečih v Adenu, vsi Arabci.
Kmetijstvo in ribolov sta gospodarski panogi, s katerima se bavi večina prebival-stva. Ozemlje Južnoarabske federacije ob-sega mnogo rodovitnih dolin, ki dajejo vl-soko kvalitetne kmetijske pridelke. Tudi nafte je precej, vendar imajo domačini kaj malo koristi od svojega prirodnega boga-
, stva. Tuji delničarji sicer sklepajo dolgo-ročne pogodbe s federacijo, vendar vlada zastopa interese kolonialistov. Tako je na
; primer ena največjih naftnih družb na sve-tu, Pan American Companjr, sktenila do!go-ročno pogodbo kar z državico Hadramaut, največjo pTovinco v federaciji.
Južnoarabska federacija je nastala z do-govorom med vlado v Londonu in vlad&mi posameznih protektoratov. Vendar so ti dogovori sklenjeni na nerealen način, kajti med razgovori o pristopih protektoratov v federacijo ndso vprašali za privolitev' na-roda, temveč posameznike, ki si krojijo svojo politiko skozi prizmo kapitala tudi na najnizkotnejši način.
Citirajmo iz zakona o osnovanju protek-lorata:
:»Anglija sme v vsakem času izločiti iz federacije katerikoli protektorat, če to zah-tevajo obrambno-politične okoliščine.« Mo-derna odločitev in za Angleže kar priprav-na! To je prikrojevanje zakona za zaščJto koristi, kajti malo dalje že lahko beremo sto in več let stari zakon, ki ga je pred-pisal šejk. Zakoni se odražajo v notranjih bojih in v socialni bedi domačinov. Zdrav-stvo je organizirano, vendar zelo nedosled-no. šol in ostalih znanstvenih institucij je malo ali pa jih za določene panoge sploh ni. V Adenu, preden je ta protektorat mo-ral vstopiti v federacijo, je pričelo nekaj političnih strank z legalnim delom, vendar tisti, ki so se hoteli baviti izključno z na-cionalnim vprašanjem, niso mogli oprav-ljati svojega dela svobodno. Politično-delo > so kolonialisti ovirali s pritiskom in zati-, ranjem. Mnogi politični delavci so bili iz-ignani \z domovine. Stavke in mirne de-monstracije so prepovedali, vsak poskus pa so zatrli z vojaško silo kolonialistov. Mnogokrat so kolonialisti bombardiraii in popolnpma uničili cele predele določenega ozemlja, pobili može, žene in otroke in ži-vino, zažgali domove in ves pridelek.
Naraščajoče osvobodilno gibanje je sča-soma dalo misliti britanskim voditeljem, kajti uvideli so, da s takšno politiko ne
;bodo mogli dolgo držati dežele pod cvojo oblastjo. Tako je prišlo do sprememb. Ko-lonialisti so preusmerili svojo politiko in uvedli nekaj sprememb, ki pa zopet niso služile nacionalnim interesom in so na-sprotovale javnemu mnenju. Leta 1958 i=o Angleži ustanovili federacijo, h kateri Je bil proti volji naroda leta 1962 priključen še Aden. Taka federacija ni dobrodošla no-benemu nacionalnemu gibanju, ker je vsa-kemu inteligentu jasno, da organizator uni-
¦je, pripravJjene za privatne interese, ne bo nikoli skrbel za napredek domačina.
i Tudi v OZN so že razpravljali o Južno-larabski federaciji. Po mnogih diskusijah ije Generalna skupščina izdala resolucijo [(resolucija štev. 1514 X z dne 14. decem-bra 1960) 0 osamosvojitvi kolonialnih na-rodov. V aprilu 1963 se je posebna petčlan-ska komisija OZN napotila v Aden, kjer Inaj bi proučila razmere v federaciji. Na ]to odločitev OZN je reagiral angleški pred-
stavnik v OZN takole: »Ne dopuščam, da ravnate z Združenim kraljestvom kot s kri-minalcem...« Besede so pomenile, da ko-misija ne bo dobila vstopnih viz v federa-cijo. Tako so odposlanci morali stopiti v stik s predstavniki nacionalnega gibanja, ki so»našli zatočišče izven meja federacije, v Kairu, Saudovi Arabiji in v Jemenu.
Študentsko gibanje
študentsko gibanje se je rodilo skupno z nacionalnim gibanjem. Bilo je neizogibna posledica in reakcija na razdor med kolo-nialisti in domačini. Studentje so se znašli pod jurisdikcijo tujih zakonov. študentje Južnoarabske federacije zato po svojih mo-čeh podpirajo nacionalno gibanje, seveda v zakonskih okvirih.
Leta 1956 so stavkali dijaki adenskega collegea (gimnaziija) ter s tem protestirali proti nepravičnemu postopanju učnega osebja do dijakov. Stavki so se kasneje pri-družili še slušatelji ostalih srednjih in ko-mercialnih Šol. Ta stavka je združila štu-dente v klub Aden Students Club. Nefor-malno je prišla ideja za ustanovitev kluba s strani kolonialne vlade, vendar so štu-dentje spremenili klub v napredno študent-ske organizacijo. Kmalu za tem, ko se je vlada tega zavedla, je prepovedala klub in študentsko gibanje. Študentje»so vztrajali pri svojem programu in skušali doseči cilje, ki so si jih zadali — nacionalno gi-banje za osamosvojitev po mirni poti. Vlada je reagirala tako, da je izključila vse vidnejše člane študentske organizacije iz collegea in jim tako onemogočila nadaJj-nje šolanje. Tudi študentke so se v Adenu leta 1962 zbrale na protestnem zborovanju proti odločitvi, da noben študent ne sme študirati v tujini, obenem pa so izrazile svoje nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja visokih šol v Adenu samem.
V   Hadramautu, največji provincJ Južno-arabske federacije, so ustanovili študentski klub, seveda z uradnim dovoljenjem, ven-dar tudi tukaj vlada napredno delo mla-dine ni ugodno ocenila.
V  Hadramautu je samo nekaj osnovnih Solinen srednješolski oddelek. Takokonča vsako leto osnovno šolo blizu 450 dijakov, ki pa nimajo nobene možnosti, da bi svoje šolanje nadaljevali.
Veliko študentov Južnoarabske federa-cije študira v Kairu. Ti so prišli v ZAR po različnih poteh, po poteh, od katerih ni nobena legalna. V Kairu so študentje južne Arabije ustanovili organizacijo z na-slovom »Južnoarabska študentska organi-zacija« in dosegli »pečat« legalnosti s stra-ni ZAR.
Južnoarabsko študentsko organizacijo (South Arabian Students Organisation ali kratko SASO) sestavljajo študentje, ki so prišli v ZAR preko različnih naprednih juž-noarabskih institucij in organizacij — naj-važnejšo vlogo pa je pri tem imela Južno-arabska liga (South Arabian League) — in preko lastnih kanalov, ki jih imajo razpre-dene v domovini. Vendar študentje često eabfedejo v težave, saj kolonialna vlada skušaNna vsakem koraku preprečiti dejav-nost tako, da preprečuje akcije študentov, obenem pa funkcionarje, ki sodelujejo pri naprednih akcijah, strogo kaznuje.
Gotovo je, da je Južnoarabska federacija samo kamuflaža in pesek v oči. Angležem je res uspelo podaljšati življenjsko dobo protektorata, samo vprašanje je, kako dol-go bodo Ijudje pripravljeni živeti v takih razmerah. Videti je, da so šteti dnevi ne samo Adenu, temveč tudi marsikateremu drugemu protektoratu.         Ivo ŠTRAKL
23. septembra je prispela v Slovenijo delegacija CK delavske mladine Norveške, ki jo je vodil predsednik Centralnega komiteja Reiluf Steen.
Organizacija delavske mladine Norveške je najbolj množična mladinska organizacija te skandinavske dežele. Njeni voditelji so obisk posvetili ogledom različnih institucij in industrijskih objektov in diskusijam 0 delavskem samoupravljanju, sistemu delitve dela in vlogi oblastnih organov. V času bivanja v naši republiki so norveški gostje obiskali Sociološki inštitut, Visoko šolo za politične vede, tovarno »Savo« in Kmetijsko gospo-darstvo v Kranju, se seznanili z delom Okrajne skupščine LjubJjana ter si ogledali neka-tere prirodne irt kulturne znamenitosti Gorenjske.
Naš posnetek kaže prihod delegacije na Ijubljansko železniško postajo, kjer je goste Iz Norveške pozdravil član predsedstva CK ZMS Emil Rojc.
TELEGRAMI
Anglija   '
Skupina 25 študentov i2 Sov-jetske zveze je vsredini novem-bra prispela v Manchester (Ve-lika Britanija), kjer so izkoristi-li tritedensko bivanje za izpopol-nitev v angleškem jeziku. Po mnenju generalnega sekretarja angleške nacionalne unije štu-dentov Manchestra bodo verjet-nc že v bližnji prihodnosti An-gleži vrnili obisk sovjetskim ko-legom.
švedska
Univerza v Uppsali potrebuje nove prostore. Do leta 1970 pred-videvajo velik porast števila študentov in bo zato treba zgra-diti popolnoma nov del univer-ze, predvsem za študente umet-nosti. Da bodo prostori univer-ze leta 1970 res pretesni, govori-ta dejstvi, da že sedaj študentje večkrat poslušajo predavanja stoje, letno pa se poveča število za 1000  študentov.
švica
V pričetku zimskega semestra 1963,/64 so v Ženevi končali z gradnjo prvega študentskega šestnadstropnega bloka. Pod svo-jo streho je sprejel študente, študentke in zakonce. Enoposte-ljne sobe imajo kopalnico, za-konska stanovanja pa imajo ra-zen kopalnice še kuhinjo. V vsa-kem nadstropju je še soba za likanje in kuhinja.
ZDA
Amor, bog ljubezni, ne bo več zanimiv, če ne bo zamenjal svo-jega loka in puščice s kakim av-tomatiziranim strojem, pravijo študentje univerze v zvezni dr-žavi Iowa. 500 študentk in prav toliko študentov je odgovorilo na različna vprašanja, ki so od-ločilna za dobro razumevanje med dvema spoloma. Odgovor vsakega izmed anketirancev so natisnili na indeks kartice, ki so Se nato v posebnem avtomat-nem stroju razvrstile tako, da so se zbrale kartice na podlagi da-nih podatkov po lastnostih, ki ve-žejo ljudi. Vse kartice, čigar last-niki imajo največ skupnega, so prejele isto oznako. Na plesu je dobil vsak študent svojo karti-co, zraven pa še številko karti-ce partnerice, ki jo je naplesu poiskal se predstavil in ... Ve-čina partnerjev je nadvse zado-voljna nad novo metodo, kar pa pomeni tudi, da je uspešnejša, kot metoda streljanja z lokom.
TRIBUNA STRAN 9
V
7
V
SKRBI
INDEKS IN...
telovadba
Na GR v Ljubljani je bil pred dnevl troboj telovadnih reprezen-tanc Bolgarije, CSSR in Jugoslavi. Je. Jugoslovani smo dosegli velik uspeh, saj je naša telovadna vrsta Emagala. V tekmovanju posamezni-kov pa je bil prvi Cerar.
25-letni Celjan TINE ŠROT, absol-rent prve stopnje Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani, je na tem tekmovanju dosegel, če že ne svoj največji uspeh, pa prav goto-vo enega izmed tistih, ki se jih bo najraje spominjal. V končni raz-vrstitvi se je uvrstil namreč na djugo mesto takoj za Cerarjem in tako pustil za seboj vse najbuljše češke in bolgarske telovadce.
Na vprašanja je Tine odgovarjal takolc:
#  Koliko časa že telovadiš? — 10 let.
0 Kateri je tvoj največji športni uspeh doslej? — Julija letos sem na evropskem prvenstvu v Beo-gradu v preskoku osvojil meda-Ijo, zelo pa sem vesel tudi dru-gega mesta na zadnjem tekmova-nju na GR.
0 Kako vsklajaš študij in trcning?
—  Lani je še nekako šlo, poleti sem imel čas za študij in tako setn  jeseni  opravil potrebne  iz-pite. Letos pa se je sezona pri-čela že zgodaj in ker se pač mo-ram  udeležiti  mednarodnih  tek-movanj, če hočem biti član na-še državne telovadne vrstc, mo-ram biti vedno  pripravljen.  Ne-kateri mislijo, da je naša šola —
—  VŠTK — šola, ki jo lahko na-praviš  brez  težav  in  truda.  To je popolnoma zgrešeno mišljenje; v   svojem   kakor   tudi   v   itnenu ostalih   tovarišev   lahko   rečem, da študij na VŠTK ni lahek.
9 S katerimi športi se še ukvar-jaš? — Za razgibanje in spro-stitev rad igram nogomet, pozi-mi  smučam,   poleti  pa  plavam.
0 Ali misliš, da se bo naša telo-vadna vrsta udeležila olimpij-skih iger? — Danes ne vemo še nič, vendar pa smo si z zma-go na GR ustvarili za to lepe možnosti.
0 Kaj meniš o japonskih telovad-cih? — Vsekakor so Japonci telo-vadci izrednih kvalitet. Že po na-ravi so lahki, nevelike rasti in prirojene spretnosti, razen tega je poznan tudi njihov fanati-zem, ki ima pri tekmovanju po-seben pomen. Ce upoštevamo še množičnast, ki vlada tako na Japonskem kakor tudi na Kitaj-skem (Kitajci pomenijo veliko nevarnost na olimpiadi v Toldu), potem pač ni težko najti vzroka velikih uspehov japonske telo-vadbe.
#  Tvoje   želje   za   prihodnost?   — Prihodnje   leto   se   želim  vpisati na drugo stopnjo študija, to je v tretji letnik in upam, da  tni bo to uspelo. Seveda pa je moja največja želja, da bi se udeležil olimpijade v Tokiu,    Tomaž Zajc
Telesna vzgoja na drugih jugoslovanskih univerzah
O uvedbi predmeta »Telesna vzgoja« na ljubljansko univerzo aziroma njene fakul-tete smo obširno pisali že v preteklih številkah našega lista. Poglejmo zato danes še na ostale univerzitetne centre v naši državi. Kako rešujejo »problem« telesne vzgoje v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Skopju?
0 Na beograjskih fakultetah aktivno deluje »Zveza za telesno kulturo beograj-ske univerze«, ki je tesno povezana s šport-nimi društvi. Fakultativna vadba je orga-nizirana samo na veterinarski in gozdar-ski fakulteti. Na teh dveh fakultetah tudi že skušajo uvesti predmet »telesna vzgoja« kot obvezen in vse kaže, da ga bodo štu-dentje-novinci že prihodnje leto vpisali v svoje indekse. Ostale fakultete pa enako kakor ljubljanske večinoma ne kažejo pre-velike vneme za uvedbo vsaj fakultativne vadbe v prve letnike. Omembe vredno je, da so športni stiki med posameznimi beo-grajskimi fakultetami zelo pogosti in da so na tem področju beograjski študentje-športniki daleč pred ljubljanskimi.
0 V Zagrebu pravijo, da to vprašanje ne bo rešeno, dokler ne bo na razpolago dovalj materialnih sredstev. Morda je to le izgovor, kajti v Ljubljani se je ob uved-bi telesne vzgoje kot obveznega predmeta na strojno oz. naravoslovno-tehnološko fa-kulteto pokazalo, da ti iždatki niso tako visoki. Morda pa drži trditev zagrebških profesorjev, češ da od skoraj 25.000 štu-dentov, ki študirajo na zagrebških fakulte-tah, več kot 7000 aktivno nastopa v zagreb-ških športnih klubih, 2000 pa jih obiskuje fakultativno vadbo. Novi obvezni predmet — telesno v vzgojo so vzisali v indekse le študentje pz*vega letnika fakultete za gradbeništvo in novinci na Visoki šoli za pedagoške vede. V Zagrebu tudi uspešho deluje akademsko športno društvo »Mla-dost«.
# V Sarajevu so, kot kaže, prišld najdlje na polju »telesne kulture« pri študentih. Že drugo leto je predmet telesna vzgoja obvezen za študente prvih letnikov vseh sarajevskih fakultet. Veliko študen-tov je vključenih tudi v športno društvo »Bosna«.
0 V Skopju se je študentsko športno življenje v glavnem odvijalo v okviru štu-dentske športne organizacije in športnih klubov tega mesta. Iz znanih vzrokov tre-nutno v glavnem mestu Makedonije še ne
bo  rešeno  vprašanje  telesne vzgoje, toda slej ko prej bo prišlo na vrsto tudi to.
Ce primerjamo ljubljansko univerzo oz. njene fakuitete ter športno udejstvovanje študentov, ki študirajo na njih, z ostalimi jugoslovanskimi, lahko rečemo, da kljub temu, da pri na« vprašanje telesne vzgoje še ni rešeno (kot je znano sta v prve let-nike uvedli obvezen pouk telesne TOgoja doslej le dve fakulteti: strojna in naravo-slovno-tehnološka), stanje le ni tako slabo, saj se s športom aktivno ukvarja nekaj 1000 študentov, od katerih jih je veliko šte-vilo vključenih v akademsko športno dru-štvo »Olimpija«. Priznati pa moramo, da sta, kar se tiče študentskega športnega živ-ljenja, zagrebška in sarajevska univerza prad ljubljansko, prav verjetno pa je pred nami tudi beograjska.
S sedarijim stanjem športnega udejstvo-vanja na vseh jugoslovanskih univerzah ne moremo biti zadovoljni. Verjetno se še dokaj časa ne bomo mogli meriti z drža-vo kot CSSR ali s Poljsko, Anglijo, jo, Madžarsko, Avstrijd, Nemčijo, Anglijo, da o Sovjetski zvezi in ZDA niti ne govo-rimo. V teh in mnogih drugih državah je bilo namreč vprasanje telesne vzgoje in športnega udejstvovanja študentov rešeno že pred leti in pokazali so se tudi že re-zultati, na katerih temeljijo besede naših športnih strokovnjakov, češ da organizi-rano in v redu odvijajoče se športno udej-stvovanje v okviru tuiiverze oziroma posa-meznih fakultet daje tudi odlične špoxtni-ke, ki zastopajo ne le barve svoje države doma in v tujini, marveč tudi s svojo uni-verzo oz. fakulteto tako na medfakultet-nih, meduniverzitetnih, kakor tudi na tek-movanju kot je »Univerziada«, kjer se vsa-ka leta srečajo najboljši športniki-študent-je vsega sveta.
Tomaž ZAJC
Srečanje tehnikov
V okviru stalnega sodelovanja med Viš-jo tehniško-strojno šolo v Karlovcu in ma-riborsko Višjo tehniško šolo je bil pre-tekli teden v Mariboru šahovski in namiz-noteniški dvoboj. Kljub temu, da gostje niso bili dorasli domačinom, so bile igre dokaj lepe in jih je publika-študentje na-gradilc s ploskanjem.
Namiznoteniška ekipa Maribora, v kate-ri so nastopili Vezjak, Marguč in Hojriik, je zmagala z rezultatom 8:0. Prav tdko so šahisti, ki so nastopili v postavi inš. Cre-pinšek, Piberl, Kovše in Lopič gladko pre-magaii svoje nasprotnike s 4 : 0.
—an
WHma RUDOLPH, najboljša atletinja — tekačica na kratke proge na svetu; zma-govalka zadnje olimpiade v Rimu, je ob podelitvi diplome na univerzi v Tennes-seeju dobila razen pergamenta, na katerem je bila napisana njeria diploma, v dar več parov sprinteric. Le-te so ji izročili ameriški športni funkcionarji v upanju, da se bo sedaj znova lahko posvetila športu in prinesla Združenim državam slavo, kot jo je pred tremi leti v Rimu.
TRiBUNA STRAN 10
Tudi člani košarkarskega tnoštva SVOBODA-VIČ so domala vsi šludentje ljubljanskih fakultet. Zato je prav, da vam jih predstavimo, kakor smo vam že košarkarje AŠK Olim-pije, Slovana in žensko vrsto Olimpije. Na slild od leve proti desni: Boris ŠEŠEK, štu-dent IV. letnika ekonomije, Janez REPANŠEK, geografija IV., Vlado ŠERBELJ, vete-rina III., Janez LESJAK, kemija I., Igor AHCAN, ekonomija I., Gozard CRNEK, arhitek-tura II., Tine TRČEK, medicina IV., Aleš KOS, dijak, Mitja PLEŠKO, dijak, Lado VIL-FAN, grafik (pri vojakih),, Matjaž LOBODA, arhitektura II. Na sliki manjkajo: inž. Borut GABERŠEK, ki je pri vojakih, Marjan ZALAR, strojna II. in Tone VAHEN, študent Visoke šole za politične vede. Moštvo je do lani treniral študent kemije Jože VERTEL, zdaj pa je treninge prevzel član Ollmpije in bivši državni reprezentant, dipl. ekonomist Miha LOKAR. Moštvo z Viča z uspehom tekmuje v republiški ligi. Fantje imajo resen namen in tudi vse možnosti potegovati se za najvišje mesto v končni razvrstitvi, kar jin«
tudi želimo.
AAORDA ŠE NE VESTE, DA ...
... je naš državni prvak in zma-govalec mednarodnega prvenstva Jugoslavije v namiznem tenisu (pretekli mesec v Ljubljani), Voji-slav Markovič, prvi dan v mo. štvenem tekmovanju mednarodnega prvenstva Svedske v namiznem te-nisu izgubil dve igri in sicer s so-vjetskima namiznoteniškima igral-cema Amelinom in Novikovim.
Seveda je treba upoštevati, da je Markovič v Stockholm pripotoval naravnost iz Džakarte, kjer je bila temperatura 35» v senci, na šved-skem pa je bilo mraz, temperatu-ra je bila minus 5« C. štirideset stopinj temperaturne razlike prav gotovo ni šala. Razen tega je trajal polet od Džakarte do Stockholma, z vmesnimi postanki nič manj kot; 25 ur. Zato našemu državnemu pr-vaku teh dveh porazov pač ne sme-mo preveč zameriti.
. .. je Nemka Heidi S c h m i d t; (doma iz Augsburga), olimpijska zmagovalka v sabljanju iz Rima, ponovno pričela s treningom. Na svojem prvem ponovnem nastopu sicer ni dosegla večjega uspeha, to-da Heidj to nj potrlo. Oktobra me-seca je natnreč diplomirala nai Glasbcni akademiji in postala pro-fesorica glasbe. Takoj zatem je bila operirina na mandl.fjh, ld so jl nagajali tudi pri tekmovanjih »un sedaj sem že sredi treninga«, je re-kla Heidi, »in mislim, da bom uspe-la v mesecih, ki nas še ločijo odl olimpijskih iger nadomestiti zamu-jeno in spet uspešno nastopiti nai tem velikem tekmovanju.
... igrajo v Španiji igro, ki se ime-nuje pelota. Z nekakšnim loparjem,, ki je bolj podoben zakrivljeni zaje•• tnalki, nabijajo po teniški žogi po-dobnem gumijastem izdelku. Igrajo vedno proti zidu. Kakšna so pravi-la, ne vemo, — vsekakor pa je pelota Ijudska igra v španiji, pai tudi pri sosednjih Baskih v Franciji.
T. Z.
Mlad mož, predrano Štrlečih las, tr-moglatve brade in meMcoitinih oči, se je vkopal pred uredmikovo mizo. N- pripombo, da je Glavni zaseden, je fi-lozofsko dejal:
»Metafizično se lahko tudi na konici igle za hijp srečata urednik in nadarjeni Nervamflcdo!«
Glavmi je dvigndl obrvi in naito oči od danka: »Vi ste?«
»FranceJj Oiklopni!« Mladi mož je v dopoikiiteiv raagovora privlekei lz žepa tri nečitljivo popisane liste papirja. »To so moje hlače!« je pribdl. »Vi mi bo&te kot človekoljulb pripomogU, da jih dblečem. Te hlače natnreč.«
Glavni je odprl usta in jih pustil od-prta nekaj časa.
»Dolgo sem zvbiral pogum: pisal, po-pravljal, trgai in teptal pa Hnečkamo sjpet prepisoval. Nekaj velikega in ofočečtoveške-ga je v meni, nekaj totplega...«
»Ste bili športnik?«
»Da.«
»Potem iinaite razširjeno srce!«
»Da, res adeHcvaten im subtilen izraz ste našli.  Domiselno!   Včasih  imam oibčuteJc,
Kadar zaškriplje...
Oni dan se je v slroju, ki kuje in melje današnji čas, neko kolešce malo zataknilo. Ob vsdkem obratu je neznansko grdo za-škripalo. Ljudje, ki so bUi nedaleč na-okrog, so sedli ter čakali, da pridejo tozadevni faMorji vn jih odrešijo cviljenja, ki jim ni dalo spati.
Najprej so prišli možje peresa. Le-ti namreč hitro zavohajo ali zaslišijo dišeče, smrdeče, povsem tihe in tudi v nebo vpi-joče zadeve. Bilo jih je več in vsak od njih je počečkal tri strani v beležnici, neki začetnik pa kar pet.
Možje ob stroju so se potlej udobno raz-mestili in čakali odrešujo&ih dogajanj. Od tiskarske barve še mokre liste so razgra-bili. Najprej "lokalne, nato asrednje, pa strokovne, zabavne in druge časopise. skrbno so prebrali vse zadevne pisarije do kraja in nazaj,se spogledali rned seboj in zadovolfno prikimali. Vse črke so bile na pravem mestu. Vsi članki so pisali enako, natanko so se ujemali v opisovariju tonov, ki so skupaj dali ono škripanje. Prikimali so pravilni ugotovitvi novinarjev, da lahko tudi z laiki z nekvalificirano roko odpra-vijo nevše&nost. Vprašujoče so se pogle-dali, kdaj se bo kdo zganil.
Zganil se je prvi, za njim drugi in potem vsi po vrsti. časopisi seveda! Odložili so jih, utrnili pipe in cigarete, se udobno presedli na sedežih in zakinkali. Cviljenje stroja jih je zdaj že uspavakt.
da nosim v prsih vse ljudi tega sveta...«
»Ubožček, tripite za manijo preobljude-nosti!«
»Prav to sem hotel reči. Toliko jih je. Vseh barv in ras so in vsi so ubogi in vsem bom pomagal. Začel bom s hlača-mi. Zima bo ...«
»Kakšndmi hlačami?«
»Eh, tako, za to novedo, ki vam jo pri-našam, mi boste seveda izplačali honorar. Vrstica po 20 dinarjev, 300 vrstic — to je šesttisoč. Za slabe hlače. Velja?«
Glavni nam je pomignll. Pnlsitoipili sino fai ga v paraiboU vrgli ven. S evojimi tre-mi listi je pristal na teupu jesemskega listja.
Ko am^ se naslednjeiga dne vrnili s te-rena, nas je sprejelo tresoče in nemirno bitje, skoraj nevtomo v pamamj'kanju člo-veškega ponosa, z žalostno bledico na obraau: »Bii je pri meni oml Oklopnik. Prinesel mi je čdstopis svojega rokopisa. Ne zapuščajte me več! Sam sem nekoiilko nebogljen in nezaš6iten — bilka v vetru. Vrgel sem ga ven s Tatjanino pomočjo. Deset minut je rogovilil in se hudičevo drl. Menda je prejšmji dan gledal kaikšno opero. Prihodmjič vas ne pustim več na teren.
Cakaii srno teden, dva, čečkali osmrtni-ce in ženitne ponud.be, i^amišiljali si ssgo-dovino ter ponarejali poUtiko. Petnajsti dan, ko list ni imel več notoeme snovi iz žive stvarnosti, je Glavni Sinii pokonci kot besen bik in zacqpetal: »Samo kavi-co bd srebali, šušljali o ljuibdcaih in huška-li po hodnikih.« —Resk! »Tega ne prene-
sem več!« Tresk s pestjo po mizi. »Vi, vi — sleparji, plagiatorji in zvesfci sodedav-cii Prinesite mi življenje v to mrtvašnico, ljti.cU, dogodke in smeh. Vseeno od kod!«
Zvečer smo se priplazili mavrični od bla-ta in cest, zeleoi od žaljivfk ogovorjenih funkoionarjev — kot lovski psi po okraj-ni brakadi. Planili smo k buffetu. Nič! Vdrli smo v sobo Glavnega in obstali: Tam na obzorju je ždel Glavni in ob njem miza polna prevmjenih in izpraz-njenih steklenic. Obraz je imed revolucio-naren, poln prask in marog. Tatjana je bila z nararanicami privezana k stolu. Ko je Glavni vstal, smo opazili, da so naram-nice njegove. Z njimi si je običajno pri-penjal hlače. Tokrat je bil pred nami — brez hlač. Majavo je vstal in jokal. čisto rnoške, urednikove solze odraslega mo-ža, ki ga njegovi otroci (ini) morajo po-tolažiti. Zahlipal je: »Bil je spet tu, ta, ta prekleti! Hotel je doseči, da bi mu na-tisnil njegov izrodek. Taikšen psihopatski zanazek ne objavim nikoli! Saj bi se odre-kel vsemu, kar spoštujam. Studiral sem, hm, umetaiost... S Tatjano sva ga hote-la vreči ven, pa je iipombil jiu-jiteu. Ta-tjano je potem lepo zvezal in se ves čas lepo srnehljal. Potem sem moraJ piti na Hjegovo zdravje. (Zgrozili srno se. Ce Je Glavni pil na zdravje koga, je to pometi-lo, da je buffet prazen do poslednje kap-lje.) Po dveurni debati, ko sva reševala problem orientalsike knjižcvino&ti, me je končno omehičal. Famogal mi je sHeči te preklete, se pravi, moje hlače. Nato je iz-ginil!«
Glavni se je trepetaje sesedel, ostal za trenutek turoben in razvlefeel abraz; v zna-čilni nasmeh. Prl tem nasmehu je odpu-Sčal. Zarežal se Je in z nekafcšmani obžalo-vanjetn nad svojjo plešico vzdahinil: »Vra-žji capint Ta bo še daleč prišel! Tudi sam sem kot študent zaslužtl tako svoje prve hlače.«                         Ivan Cimerrnan
Dotrpel je kolega. Diplomiral, kakor pravimo. Srečne oči so mu zrle v časopisu oglas, ki je za razpisano delovno mesto terjal od visokoizobražene-ga sirokovnjaika samo leto dni prakse.
Kakšna sreča, da je bil nekoč med študi-jem kar osem mesecev v Nemčiji. Dodal je dva meseca domače prakse in še dva meseca honorarne zaposlitve v domači mu stroki in leto zahtevane prakse je srečno skrpal.
Napisati je moral tudi življenjepis. S svojo preprosto, »tehnično« dušo je mislil, da bo pet, šest stavkov o šoli, študiju, praksi in brigadi zadostovalo. Kje pa! Na-mignili so mu, da mora njegova kratka življenjska pot, prelita na papir, napolniti vsaj poldrugo stran. Temu pa ni bil kos.
V nuji me je spoznal, prijatelja. Zavila sva v bližnji hram (v bližini tehnike jih pač ne manjka!). Postavil je papir, pero in večdecilitrsko steklenko konjaka predme in mi velel pisati.
Nekdanje literarne ambicije, ki so jih leta vdinjanja _pri domačih časopisih sko-raj že povsem uničila, so v soku, ki mi je grel dušo in telo, spet priplavale na dan in se zavihtele po papirju iii še čez.
Sprejeli so ga. Drugega kandidata, ki je kot štirileten malček »podpiral in sploh aktirao sodeloval v NOB«, bil je v 3. razre-du osnovne šole načelnik ponirskega odre-da in ki je na univerzi sanio študiral in nič drugega, pa niso.
Življenjepis mladega človeka
Nogomet
Nogomet, to ni le športna panoga, je več! To je življenje! Sploh, ali obstaja kje življenje brez prekrškov, ostrih startov, offsidov, kazenskih strelov? In je morda kje katera nagometna tekma fair?
Nogomet pomeni življenje igralcem, ki ga za denar igrajo. Pomeni zivljenje, in morda še več, mnogim našim in tujim Iju-dem. Nogomet je življenje tudi za tiste, ki Mvijo na takšni ali drugačni nogi zaradi tega, ker so pri športM napovedi uganili ali zgrešili nogometne izide. Ne samo igri' šče, tudi nogometno gledališče je tisti oder, na katerem nedeljo za nedeljo igramo na lastno kožo pisane nam vloge. Vloge po 360, 260 in 0 dinarjev.
Med onimi premož.nejšimi niso le pred-stavniki včerajšnjega dne. Tudi naši Ijud-je so tam. Vsi so istih misli: Naši morajo zmagati! Nogometaši narnreč. Zato: sudac M!
Med onimi, ki stoji ob robu igrišča tam, kjer slabše vidijo, je največ mladih. Kadar le morejo, splezajo zato prek ograj, ki jih je postavil zakonodajalec in lastnik igrišča, da bi se postavili tja, kjer bodo bolje videli.
Mnogo demrja dajemo za nogcnnet. Daj-mo ga še malo več, da bodo lahko ti na-debudni mladi gledalci šti skozi vrata na boljši prostor. Obenem vzemimo zasleplje-nim čuvajem njilbave palice in kamenje.
KRATKA IN KONKRETNA DISKUSIJA: Na prvi skupščini Pedagoške akademije v Mariboru so številni gostje pozdravili skup-ščino in v neikaj besedah ali stavkih dodali »svoje misli in čestitke«. Obsedel je le še tov. Venturini, dlrektor Višje pravne šole. »Naša šola in Pedagoška akademija ima-mo nekaj skupnega«, je potem povedal, »in to so slabi stari prostori...« Obe šoli sta namreč pod isto streho!
DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA: To J6 že star in upoštevanja vreden pregovor. Mnogi ga poznajo, videti pa je, da ga oni, ki naj bi našim in makedonskim študen-tom dali kredite in štipendije, še ne po-znajo.
ZAMERIMO: Komu in kaj? Študentu iz Naselja (?), ki v pistnu uredništvu časopf-sa Delo tarna o neonskih svetlobnih napi* sih t Ljubljani. Joj, kakšen v nebo vpijoč študentski problem!
KDOR PREJ PRIDE, PREJ MELJE: To je nekdanji slovenski pregovor. Nova ina-čica se glasi: Kdor kasneje pride (na uni-verzo), prej diplomira! Z drugimi beseda* mi: Študijska reforma melje, melje ...
MLADOST — NOROST; CEZ JAREK SKAČE, KJER JE MOST: Naša mladina skače po ulici, po glavah občanov, dirja v »iiposojenih« fičkotih itd.... gradnja mostov in drugih objektov pa nl — kot navadno — ob roku končana.
STARA RESNICA — VELJA ZA VSE, POSEBNA PA ŠE ZA...: Ce mačku na rep stopiš, zacvili.
Z BRUCOVANJA: Njega dni so tribunski pisuni dobili včasih kakšno vabilo na bru-covanje. Seveda, takrat je bilo tam še za-bavno. Bržčas je bUo tokrat na bmcovanju v ožjem krogu vse v redu in za naš list torej nczanimivo. Kdo ve?
ZNAČILEN SIMPTOM: V zadnjem času je v vseh šestih jugoslovanskih študentskih listih opaziti upadanje kakovosti prispev-kov na humorističnih platch. Ali kdo ve, zakaj študente mircva smeh in ;lobra vo-Ija?
V   VEDNOST:   Pivovarnarjem   sporoča-
mo,  da  je  med   štipendijo  in  štipendijo
v obliki posojila  nekaj razlike, ki jo bo
študent-štipendist  še krepko občutil.
Mikfnvž študentu: - Letos sva oba na islem...
UREDNIKOVE
V
Telegram
Študent Filozofske fakultete posluša gvojega lektorja v povprečju po 3 minu-te na semester.
To je ugotovil prof. Janez Stanonik, predstojnik Oddelka za germanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Spominska razstava
V  ponedeljek so slovesno odprli spomin-sko  razstavo  velikega slavista in patriota Frana Miklošiča. Razstavo so priredili štu-dentje slavistike in obsega okrog 150 del. Mcd temi je okrog 10.000 strani nenadkri-ljivih v slavistični znanosti. Študentje so zbrali vsa dostopna dela Fraha Miklošiča in jih  dostojno razstavili   v  avli  Filozof-ske fakultete.
Slovesnosti v ponedeljek ob enajsti uri so prisostvovali številni družbeni, javni in kulturni delavci, kakor tudi predstavniki oddelkov na fakulleti ter večje število študentov.
Na siavnosti je govoril prof. dr. France Bezlaj.
Nič več dva klubu
V  petek zvečer se je v študentskem na-selju začela skupščina Kluba goriških štu-dentov okraja Koper. Glede na to, da tu-di o drugih skupščinah pokrajinskih  klu-bov  nismo obširno poročali, poudarjamo, da j3   bila  ta  skupščina  neobičajna,  saj je   pomenila  združitev   dveh   v&likih   klu-bov v  enega,  ki   bo   nosil' naslov   Klub primorskih  študentov.   Združitev  je  delo-ma narekovala združitev koprskega in go-riškega okraja,  največ pa načrti  za  delo sekcij po občinah. Te so se npr. v gori-škem klubu že lepo uveljavile.
Na skupščini, ki se je je udeležilo tudi nekaj gostov iz okraja in občin ter pred-stavniki Zveze mladine, so razipravljali o materialnih pogojih študentov in o stikih med štipendisti in štipenditorji.
Skupsčino so zaključili z družabnim ve-čerom.
Družabni veče,
Kei se na mediciiii že dalj časa čuti mrtvilo v kulturno družabnetn življenju, je preteklo soboto drugi letnik organizi-ral družabni veče. v študentskih prosto-rih. Večer je izredno lepo uspel, obisk pa je bil velik. S ten. so bili zopet deman-tirani pomisleki lanske pa tudi letošnje kulturne komisije, ki se je na' sestankih FO izgovarjala, češ da nima smisla ničesar organizirati, ker pač na medicini ni za-nimanja za kulturno družabno življenje. Trdili so, da študentje ob sobotah zvečer zahajajo raje v kavarne in gostilne. Ta-ko pojmovanje kaže, da se kulturne ko-misij\ premalo zavedajo svojih dolžnosti, saj so prav onc poklicane, da nudijo štu-dentu primernejšo zabavo kot sta kavar na in gostilna.
Zbor volivcev na pravu
Pretekli torek je bil v zborniani dvora-ni na Pravni fakulteti zbor volivcev, ki pa se ga je udeležilo le majhno število študentov. Posledica slabe udeležbe je bi-la. da bodo sedaj iz kandidatne liste vo-lili člane v fakultetni svet po posamez-nih lebnikih.
Razprava zbora volivcev je obsegala precHsem materialni položaj študentov. Prav zaradl zanimive teme, ki bi mora-la aktivizirati večje številp študentov, se ob obisku na zboru volivcev na Pravni la-kulteti resno čudimo, zakaj tako malo zajiimanja.
s.v. SJavisti v Velikih Laščah
V  petek zvečer so slavisti priredili v Ve-likih  Laščah  literarnl   večer,   na  katerem so brali lastne pesmi. Hkrati pa je literar-ni  večer, ki  je  bil  namenjen  študentom in prebivalcem  Velikih Lašč, pomenil  tu-fli spoznavni večer študentov slavistike, ne-kakšnu majhno brucovanje. Sodijo, da se Je  spoznavnega  veeera,  ki  je  bil  v  kul-turnem domu, udeležUo okrog 90 študen-tov  slavistike.
APZ je pel v Gorici
V petek je odpotoval v Gorico (Italija) Akaden.ski pevski zbor »Tone Tomšič«, ki je v nedeljo nastopil na gorižkih pri-reditvah pod naslovoin »Corale Goriziana«. Ta glasbeni konkurz Je organiziralo pev-sko društvo Lz Gorice »Seghizzi«, na ;,ek-movanju pa je nastopilo 27 zborov iz Ifca-lije, Avstrije in Jugoslavije, Jugoslavijo so predstavijali moški zbori iz Kopra, Ajdov-fečine  in Kobarida ter  mešani zbor APZ
»Tone Tomšič« iz Lju.blja.ne. Na tekmova-nju so nastopili fciidi štirje zamejski 2sbo-ri.
Ker pred zaključkom redakcije še ni-smo prejeli rezultata najbolje ocenjenih zborov, lahko podamo samo mnenje opa-zovalcev, ki ao že na generalki v Ljublja-ni izrekli mnenje, da je APZ najresnejši kandidat za dosego prvega mesta in s tem tudi za nagrado 80.000 lir. O tem bamo poročali prihodnjič.
Svojo pot je APZ nadaljeval v Trst, kjer je sklenil pogodbo o snemanju na trža-škem radiu. Na vseh nastopih je zbor vodil Lojze Lebič.
Beograjski študentje v Ljubljani
Lani so študentje medicinske fakultete obiskali svojc kolege v Skopju, ti pa so jim obisk vrnili še pred poJetjem. Leios so ljubljanski medicinci navezali stike s študenti iz Beograda Pred dnevi so štu-dentjt 4. lctnika sporočili, da bodo prišli na obisk v decembru. V Ljubljani so že sestavili poseben odbor, ki bo poskrbel za prijetno počutje beograjskih študen-tov. Pi-ogram naj bi obsegal ogled mesta, nekaterih klinik in inštitutov, sestanek funkcion; rjev Zveze študentov ter sprejem pri dekanu. Predviden je tudi družabni večer medicincev
Obisk beograjskih študentov bodo Ljub-ljančani vrnili v marcu ali aprilu.
S.R.
Collegium musicum
2e več let opažamo, da med študenti ni pravega zanimanja za klasično glasbo oziroma za tisto vrsto glasbe, ki jo ozna-čujemo z izrazom »resna glasba«. Kultur-na komisija na Filozofski fakulteti je raz-pravljala o teh vprašanjih in prišla do zaključka, da v okviru študentske organi-zacije ustanovi Collegiutn musicum. To bo klub ljubiteljev resne glasbe, ki bo tesno sodeloval z Oddelkom za muzikolo-gijo, ki je bil lani osnovan na Filozofski fa-kulteti. Predavatelji tega oddelka so po-kazali precejšnjo pripravljenost in bodo študente oskrbeli s potrebnim glasbenim materialom. Ob poslušanju glasbenih re-produkcij se bodo lahko študentje razgo-varjali o samem delu, skladatelju, obliki skladbe in podobno.
Odbor, ki pripravlja ustanovitev kluba, je že dobil na razpolago prostore za di-skusijske sestanke. Sodijo, da bo taka obli-k' dela, ki se doslej še ni prakticirala na naši univerzi, pritegnila večje število štu-dentov, tudi z drugih fakultet.
ŠOPEK ZA
Songo in Saida
Sobotni Magistrat je bil spet podoben čakalnici prvega razreda. Kot običajno je matičarka klicala pare in jih pospremila do zelenih foteljev, kjer se zakonci srečajo z zakonom iz oči v oči. Skozi stranska vrata jih vodi pot na prosto. Tam se začenja v sivino odet ljubljansiki dan in prvi dan »kvalificiranega« skupncga življenja. Tak je naslov knjige, ki jo vsak par dobi za spomin ob slovesu pri tnatičarju.
Sonjo in Saida smo presenetili v krogu prijateljev in prič. IVforala sta se nam tudl uradno predstaviti: SONJA BIZJAK, študentka farmacije, prvi letnik. SAID VUDAIR, študent kemije, drugi letnik.
»Povej, kako je s poroko pri vas doma!« smo prosili Saida.
»Doma sem iz Amana v Jordaniji,« je rekel Said. »Pri nas pred poroko skoraj obvezno slavijo zaroko. Starši bodoče žene in starši ženina priredijo veliko slovesnost. Povabijo sorodnike in prijatelje in se veselijo: plešejo, pojejo, pijejo ...«
»Kaj pa pijejo?« .   »Sanio brezalkoholne pijače!«
»Na taki zabavi?!«
»Ne morem pomagati, prj nas smo muslimani in po koranu je alkohoi prepovedan.«
»Ker ste tako navajeni, najbrž to nič ne moti razpoloženja?«
»Ob, prav nič. Po zaroki, ki je navadno v kakšni gostilni ali veliki hiši, manjka le malo dni do poroke. Poroka pa je tudi nekaj posebnega.«
»In sta se pri nas tudi zaročila na muslimanski način?«
»Saj nisem doma!«
»Boš odšla z njim v Jordan?« smo postavili vprašanje Sonji.
»Seveda bom šla z njitn ...«
»Toda prej bosta najbrž diplomirala, kajne?«
»To pa vsekakor!«
»Sta imela kakšne sitnosti, ker sta različna državljana?«
»Prav nič težav nisva imela.«                                                                       bsl.
pisma uredništvu
Pravniške variacije (II)
Naš fakultetni dobor ni biser. Vendar bi nepoučen bralec iz uokvtrjene Osti ted-na na prvi strani 22. številke Tribune sklepal:
1.  FO je imel dobre pogoje za delo in
2.   FO na   lenuharski   Pravni   fakulteti sploh ni občutljiv za kritike in trdovrat-no spi tja  v  sredo novembra.  Omenimo naj, da so na fakulteti ostro kritizirali ne-delavnost članov odbora v septembru in da je celotni odbo. resno prijel za delo ta-koj v začetku oktobra, tako da je bila v sredini  novembra na   razpolago   že   lepa bera, ki jo katerikoli član uredništva Tri-bune ne bi mogel prezreti, če bi se vsaj malo pozanimal za delo FO.
Uredništvo Tribune narn je zastavilo več lepih vprašanj in natreslo lepih nau-kov, ne da bi navedlo vsaj nekaj dejstev o nedelavnosti, na podlagi katerih bi se lahko tudi bralci pridružili njegovemu mnenju Kaj res temeljit razgovor z no-vinci, uspeli sestanki vseh letnikov, kon-stituiranje večine komisij in izdelava nji-hovih programov, obleganje aocialno-eko-nomskega referenta, pripravljanje ankete o soclalnem stanju, objava članka »2 šport-ni tekmi«, pripravVjanje kadrovske karto-teke. sodelovanje na sejah FU ,... kaj res to porneni, da člani FO niso letos nič na-redili za ZS prava, kol trdi uredništvo?
Pa brigada! Tribuna smatra, da vpraša-nje ni preveč pomembno — zakaj ga je le obravnvala v obsežnem članku čez skoraj celo prvo stran? Nato smo baje popustili na študijskem področju, ker premalo ttu-
dentov obiskuje predavanja, a kako da se aktivizacija nadaljuje v večjem obsegu kot lani, na sestankih samo razpravljamo in razpravljamo, nihče od uredništva pa še ni bil na sestanku FO, niti ni skušal pre-
veriti resničnosti   trditve,  predno  je   bila pogumno zapisana. Avtor članka ni podpisan.
FO ZŠJ Pravne fakultele
OPOMBA UREDNISTVA: Razprave o delu Fakultetnega odbora ZŠJ Pravne fa-kultete ne nameravamo nadaljevati, ker me nimo, da si je bralec lahko že na osnovi obeh člankov ustvaril mnenje o aktivno-sti FO do objave članka »Pravniške varia-cije« v 22. številki Tribune.
UREDNISTVU TRIBUNE
LJUBLJANA, 27. novembra 1963
predstavniki tujih študentov so se sestali 26. novembra 1963 in se odločili, da vam bodo poslali naslednje pismo:
»Želimo izraziti naše veliko nezadovolj-stvo zaradi vašega članka ,0 zdravstveni zaščiti' v vašem časopisu (Tribuna, 13. no-vembra 1963), v katerem ste neprevidno objavili škodljivo informacijo o tujih šiu-dentih, češ da imajo ali bolujejo za akut-ninli boleznimi in da imajo nekateri tudi spolne bolezni: .Pregledani so bili tudi... spolne bolezni.'
Menimo, da tak članek (ne oziraje se na druge članke o naših deželah) v veliki meri spodkopava ugled tujih študentov v jugo-slovanski družbi. V vsakem primeru nas objava takega članka o zdravju tujih štu-detov žali. ker imajo tudi drugi Ijudje spolne bolenzi. vendar o tem ne objavljate informacij.
Zato prosimo. da upoštevate naš pro-test in ga objavite v naslednji številki va-šega lista, sicer bomo prisiljeni o takem postopanju obvestiti naše ljudi v inozem-stvu.
Sprašujemo se tudi, kakšen je namen takega navajanja, saj spolne bolezni niso
monopol tujcev. Ce gre za resnico, ssakaj ne pišete o svojih tovariših, ki imajo iste bolezni? Zakaj objavljate, da imajo tuji studentje nove bolezni (nova obolenja), kot jih imenujete in od koga so dobili te bo-lezni? Dolžnost zdravnika je, da zdravi, ne pa da objavlja.
Upamo, da boste zelo resno obravnavali naše pismo in ga objavili v naslednji šte-vilki vaSega lista.
S tovariškimi pozdravi
predstavniki tujih študentov.«
Pojasnilo uredništva: Uredništvo Tribune je pismo z vso resnostjo obravnavalo in je v celoti objavilo tistl del pisma, ki se na-naša na reportažo »Od ambulante do plač-nika«. Uredništvo iskreno obžaluje, dla je prišlo do objave tistega dela reportaže »(M ambulante do plačnika«, ki zadeva tuje žfcu-dente in pripominja, da je do objave pri-šlo izključno zaradi nepremišljenosti pisca, ki je nekritično povzel nekatere neprever-jene informacije. Obenem lahko upravifieno zastavimo vprašanje odgovornosti tistilh, ki so posredovali to informacijo. Uredništvo bo proti piscu članka disciplinsko posto-palo.
iribuna
Tribuna - list slovenskih študentov - Izdaia Univerzitetni odbor ZŠJ - Ureia uredniški odbor - Glavni urednik Draso Mirošič - Odgovorni urednik Peter Jambrek. - Uredništvo in uprava Tribune: Polianska 6/II - Telefon 30-123. Tekoči račun 600-14-608-72 - Letna naročnina 400 dinariev - posamezni izvod 20 dinariev - Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska Casopisno podietie -»Delo*.. Liubliana. Tomšičeva 1,  telefon 23-522   Poštnina plačana v gotovini.