pofmaA NAftnAveoiovtti C C £ C POfAMčZOA fcVUKA OAA€ 4~0tt LETO IV. LJUBLJANA, PETEK 11. OKTOBRA 1940. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22./II. Del. zbornica. — Pošt. predal: 375. — Tel. št. 35-29. — Pošt. ček. rač. št. 17.548. — NAROČNINA: Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAK PETEK ŠTEV. 41. STO MILIIONOV ZA PREHRANO Pomoč stradajočim Novi ukrepi vlade za prehrano narodnih množic, poostritev pri izvajanju že preje izdanih odredb, delno pa tudi uradno povišanje delavskih plač uplivajo pomirjevalno. Vseobča bojazen pred splošnim pomankanjem in stradanjem vendar nekako gineva. še brezposelni tekstilci z neko vero upajo v znosno življenje: če ne bo dela, bodo pa vsaj podpore iz fonda za reduci-rance. Zdi se, da se je divja dirka cen pred plačami, plač za cenami in zopet draginje pred zaslužkom nekam ustavila. Da bi bilo le res in trajno! Toda časi so izredni. Iz reda je zato nujno tudi življenje. Pripraviti se moramo zato, da prihajajoče udarce prehude stiske po svojih močeh preprečimo. Letos jih je na tisoče in tisoče, ki so v jeseni brez denarja. Za zimo bodo zato ostale prazne skromne jedilne shrambe in kleti. Čez leto so bili mnogi na orožnih vajah, mesec, dva, tri, tudi več. Nič niso zaslužili. Družine doma so že tedaj stradale. — Sezonsko delavstvo ni našlo nekdanje zaposlitve. Tistemu, ki je delalo, se bliža čas brezposelnosti. — Industrija je skrčila in ustavljala obrate. Pošli so vsi skromni zaslužki. Javne in privatne podpore so morale že dosedaj mašiti vedno večjo gospodarsko vrzel in pomanjkanje. Vremenske prilike niso bile in niso naklonjene, ne delavcu, ne kmetu. Tudi zaradi teh je prvi manj zaslužil, drugi manj pridelal. Res ni bila letina najboljša. Tako stojimo v mrzlih, deževnih jesenskih dneh. Mnoge že zebe. Zima bo nujno prinesla svoje, bolj kakor prejšnja leta: mraz ob pomanjkanju, da bo zeblo prav do mozga tiste, ki ničesar nimajo. Ne pišemo tega radi, ne pišemo zato, da bi skrb večali. Sploh ne pišemo tega za tiste, o katerih pišemo. Drugim velja naš klic, da napovedano siromaštvo po svoji moči preprečijo. Komu torej veljajo te vrstice? Nam vsem: Javni oblasti, ki je prva poklicana. Veljajo našim društvom in organizacijam, da pokažejo, če življenje razumejo in če so ga vredne. Delavskim strokovnim organizacijam še posebno, prav posebno Zvezi združenih delavcev. Mislimo, da je tu v igri, ta-korekoč na kocki, tehtanje globin našega krščanstva. Ne smemo zgubljati besedi v trenutkih, ki kričijo po dejanjih. — Naša Delavska zbornica, predstavnica stanu, ki bo najbolj prizadet, bo pod sedanjo upravo — tako pričakujemo z gotovostjo — storila svoje. S predstavniki našega javnega živ-Ijenja je poklican ves narod, da v njem vsak po svojih močeh pripomore, da bedo ^ omejimo do skrajne možnosti. Uspešna zimska pomoč stradajočim je Koledarček ZZD za leto 1941 je potreben vsakemu delavcu Tako pester, živahen, slikovit in zanimiv gotovo letos ne bo noben drug župni koledarček. Delavcem bo pravi kažipot do njihovih pravic, svetovalec v mnogih vprašanjih, pa še v razvedrilo v njegovih težavah. Stane din 10*— Naroča se ga pri podružnicah ZZD in pri Zvezi združ. delavcev v Ljubljani, Delavska zbornica Slovenski ban dr. Marko Natlačen je pretekli teden v Beogradu dosegel za sedanje čase zelo važen uspeh. Za slovensko banovino se ustanovi poseben banovinski prehranjevalni zavod. Ta zavod bo razpolagal s sto milijoni denarja, s katerimi bo nakupoval najnujnejše življenjske potrebščine in jih potem po svojih poslovalnicah oddajal v promet med konsumente brez posebnih dobičkov. V smislu določil o ustanovitvi tega zavoda bo g. ban v važnejših gospodarskih središčih v mestih in na deželi ustanovil podružnice tega zavoda in jim določil obseg poslovanja. Če bo zavod pri prodaji kaj zaslužil, se bo dobiček porabil za prehrano najbolj siromašnih slojev. Če bi pa nastala zguba, bo to izgubo pokrila banovina. Jasen je iz tega namen, prodajati živila po čim nižjih cenah. Poslovalnice bodo skrbele, da bo nabavljeno blago pravilno in po predpisih predelano za prodajo, da bodo živila pravilno porazdeljena po potrebah prebivalstva. Mogel pa bo zavod po nalogu g. bana prevzeti nase še tudi druge naloge, ki se bodo v teku časa pokazale kot nujne, če bomo hoteli imeti prehrano v redu. Zavod bo skrbel za skupno in ceneno nabavo po določenih pogojih, v okviru banovinskih načrtov bo urejal cene, ker te niso uradno določene, pošiljal bo posameznim podružnicam potrebni obratni kapital in vodil tudi vsa druga tehnična dela. Dne 5. oktobra se je vršila v sejni dvorani Delavske zbornice ,pod vodstvom inšpektorja dela g. inž. Barage 2. poravnalna razprava med zastopniki delodajalcev in delojemalcev stavbin-ske stroke. Kakor je znano, so pretekli mesec marksisti provicirali v Mariboru in Ljubljani delno stavko stavbinskih delavcev, katera stavka pa je bila protizakonita in je med tem Zveza združenih delavcev, kateri sta se pridružili tudi JSZ in NSZ začela legalno akcijo za sklenitev novega dodatka h kolektivni pogodbi, da bi se s primerno mezdno lestvico zavaroval eksistenčni obstoj stavbincev spričo naraščanja draginje. Prva poravnalna razprava, ki se je vršila dne 26. septembra, je bila brezuspešna, medtem pa je izšla odredba g. bana o odločitvi minimalnih mezd za dravsko banovino. S to odredbo so bile določene minimalne mezde na din 5.50 oz. din 5.— (za kraje z manj kakor 5000 prebivalcev) in so zastopniki delodajalcev na razpravi nudili za nekvalificirane delavce le omenjeno minimalno mezdo. Strokovne organizacije so predlagale uvrstitev delavstva v tri mezdne razrede, v katerih naj bi se mezde kvalificiranih delavcev gibale med din 6.— in din 8.50, za nekvalificirane pa med din 5.50 in din 6.50. Tekom razprave so strokovne organizacije od naše geslo to jesen. Upamo, da poklicani ne bodo odrekli. Je to veliko krščansko in narodno delo, vredno, da se mu katoliški narod v celoti pridruži. Bila pa bi uspešna vsenarodna akcija za zimsko pomoč obenem tudi najlepši uvod za dostojno proslavo 50 letnice okrožnice Leona XIII. in 10 letnice okrožnice Pija XI. Zavod vodi poseben odbor, ki sestoji iz predsednika in podpredsednika in iz gospodarskega sveta. V sosvet imenuje ban do 10 članov iz vrst potrošnikov, gospodarskih krogov in strokovnjakov. Pričakujemo zato z vso upravičenostjo, da bo delavstvo imelo v njem svoje zastopnike. Ustanovitev prehranjevalnega zavoda je bila pri sedanji divji gonji za dvigom cen in pri splošni neurejenosti glede preskrbe z živili nujno potrebna. Le velika škoda je, da take ustanove nismo dobili že takoj na početku teh izrednih razmer na življenjskem trgu. Prepričani smo, da bi bili tako javnost obvarovali pred upravičenim strahom, da ljudje ne bodo mogli dobiti najpotrebnejših živil in da se bodo zato tudi izredno podražila. Ta strah je v mnogih primerih potrošnike zavajal k temu, da so se čez mero izčrpale zaloge po trgovinah in živilskih skladiščih. Prekomeren nakup je pa potem zopet trgovcem dal priliko, da so začeli špekulirati in blago prikrivati z namenom, da ga bodo pozneje dražje prodali. Privatnim trgovcem, ki mislijo tudi v času teh izrednih stisk mnogo bolj na svoj lastni dobiček, kakor na skupnost, seveda ustanovitev prehranjevalnega zavoda ne gre v njihov račun. Iz terena nam že poročajo, da so se posamezni trgovci izjavili, da so v pred-razgovorih sklenili svoje trgovine enostavno zapreti. Seveda je ta grožnja prazna. Nobena stvar ni manj verjetna kakor ta. Če bi se pa tudi to res svojih zahtev znatno popustile, tako da bi znašale mezde kvalificiranih delavcev le od din 5.50 do din 7.50, nekvalificiranih pa v I. mezdnem razredu din 6.—, v II. razredu din 5.50 in v Ul. razredu din 5.—. Zastopniki delodajalcev so medtem vztrajali, da ostanejo nekvalificirani delavci v glavnem na bazi predpisanih' minimalnih mezd in sicer tako, da bi le polovica delavstva v višjem razredu prejemali po 25 par na uro več od minimalne mezde. Zastopniki delavstva, zlasti Zveze združenih delavcev, so ukazali, na dejstvo, da, čeprav šele pred kratkim predpisana, nova minimalna mezda, ne odgovarja spričo stalno naraščajoče draginje potrebam delavstva za ohranitev življenjskega obstoja, ter tudi pogajanja za mezdno lestvico ene ali druge stroke, ne bi imela nikakega smisla, ako pristanejo delodajalci le na minimalno mezdo, ki je zanje itak obvezna in tudi ne gre, da bi se stav-binske delavce za njihovo težko delo, ki je poleg tega le sezonsko, plačalo tako, kakor stroke, v katerih ni. sklenjenih kolektivnih pogodb oz. mezdnih sporazumov. V tem težavnem položaju, v katerem se nahaja danes stav-binsko delavstvo, mu je treba tudi dokazati, da obstoja možnost uspeha le potom zakonite borbe. Le na ta način se da preprečiti podtalno rovarjenje subverzivnih elementov. Kljub vsemu temu zastopniki delodajalcev niso pristali na minimalne zahteve delavskih zastopnikov in se je poravnalna razprava zato končala brez uspeha ter sta sporni stranki sklenili zateči se k razsodišču. Radi čimprejšnje likvidacije spora je Zveza združenih delavcev poslala g. banu vlogo, katero sta podpisali tudi Narodna strokovna zveza in Jugoslo- zgodilo, ne bo posebne škode. Dosegli bi v tem slučaju morda le to, da bi prehranjevalni zavod, ki je zamišljen le kot začasna ustanova, postal stalna ustanova. Tako bi bili tudi za bodoče čase v marsikateri stvari izločeni nešteti prekupčevalci in podajanje blaga iz rok v roke z vsakokratno podražitvijo. Življenje bi bilo ceneje. Mislimo, da je delavski stan v celoti z veseljem pozdravil vest o slovenskem prehranjevalnem zavodu. Z gotovostjo se namreč tako zopet z njim uvaja v življenjsko preskrbo nek red. Vstaja med narodom sigurnost, za bodočnost strah gine, da bi ob navskrižju intere-. sov producentov, prodajalcev in po-1 trošnikov delavski stan potrpel pomanjkanje do izstradanja. Vzporedno z drugimi akcijami za preganjanje ve-rižnikov, za dvig delavskih mezd, za zaposlitev brezposelnih prinaša ustanovitev banovinskega prehranjevalnega zavoda nam vsem pomirjenje, ki more biti samo v korist vseh delavskih slojev našega naroda. Sto milijonov denarja, s katerimi bo razpolagal novo ustanovljeni zavod za prehrano, bo v večkratnem obtoku pri nakupu in prodaji brezdvomno dobro opravljal svojo nalogo. Uverjeni smo namreč, da bo uprava zavoda funkcionirala brezhibno. Uprava zavoda 'bo namreč svoje posle vodila po direktivah našega bana g. dr. Natlačena. Mislimo, da je to najboljše porpštvo za brezhibno in obče koristno zavodovo poslovanje. vanska strokovna zveza. V tej vlogi prosijo strokovne organizacije g. bana, da vpliva na to, da se postopek raz-sodništva čimpreje konča z uspehom, ki bo ugodil itak skromnim zahtevam stavbnega delavstva in onemogočil, da bi bili stavbinski delavci še nadalje dostopni subverzivnim krilaticam levičarskih demagogov. Zborovanje gradbenega delavstva Zaradi odklonilnega stališča delodajalcev so bile strokovne organizacije prisiljene zateči se k razsodništvu, da tako zavarujejo interese gradbenega delavstva in mu v teh težkih časih priborijo pravičnejšo mezdo. Težak je boj organizacij in delavstvo zato ne sme stati ob strani, temveč svoje zakonite zastopnike podpreti s strumno borbeno in disciplinirano odločnostjo. Da se delavstvo obvesti o delu organizacij za zvišanje plač, se vrši V SOBOTO, DNE 12. OKTOBRA OB 12. URI, V VELIKI DVORANI DELAVSKE ZBORNICE V LJUBLJANI ZBOROVANJE GRADBEN E (J A DELAVSTVA. Na zborovanju bodo govorili zastopnik Delavske zbornice in zastopniki delavskih strokovnih organizacij. Pridite vsi in pokažite s tem, da hočete priti zakonitim potom do boljšega kosa kruha! Indeks cen Indeks cen Narodne banke izkazuje pri cenah na malo za Ljubljano sledeče spremembe : V IX. 1939 — 87.9 točk. V V. 1940 — 112.7 točk, podražitev 28.2%. V VI. 1940 — 116.2 točk, podraž.: 32.2%. V VII. 1940 — 115.6 točk, podr.: 31.5%. V Vin. 1940 — 121.8 t., podraž.: 38.6%. V IX. 1940 — 124.7 t., podraž.: 41.8%. Za zvišanje plač stavbinskemu delavstvu Težave slov. delavstva V reviji katoliške akcije štev. 4 iz leta 1940 je izšel pod gornjim naslovom zanimiv članek izpod peresa g. Franca Perniška. Članek pokaže socialno strukturo Slovenije v jasni luči, predvsem kar tiče razmer, v katerih živi naše delavstvo. Radi njegove aktualnosti bomo objavili najvažnejše odstavke članka v nekolikih zaporednih številkah »Slovenskega delavca.« Prvi odstavki se glasijo: POSESTNE IN PREMOŽENJSKE RAZMERE Slovenija je dežela zelo majhne posesti. V Sloveniji imamo 11.8% kmetskih gospodarjev, ki imajo manj kot pol ha in 21.2% kmetskih gospodarstev, ki imajo od pol do 2 ha zemlje. Vidimo torej, da ima dobra tretjina (38.5%) kmetskih domov manj kot 2 ha zemlje. To se niti ne more imenovati posestvo, kvečjemu kočarstvo. Mali posesti, ki obsega od 2—5 ha zemlje, pripada petina ali 24.4% kmetij. srednji posesti, ki obsega od 5—10 ha zemlje,pripada samo 18.7% kmetij; večji posesti, ki obsega od 10—20 ha, pripada 15.8% kmetij; trdni posesti, ki obsega od 20—50 ha zemlje, moremo šteti samo 7 % kmetij; veleposesti, ki obsega od 50—100 ha zemlje, moremo šteti samo 0.8% kmetij.- Nad 100 ha zemljišča pa ima 0.2% posestnikov. Ta statistika nam razkriva prav huda dejstva, da ima namreč skoraj tri petine naših kmečkih domačij manj kot 5 ha zemlje. Po štetju iz leta 1931., imamo v Sloveniji 127.618 poljedeljskih rodbin, ki žive v takih-le posestnih razmerah: nad 2 ha zemlje ima 92.000 posestniških rodbin, pod 2 ha zemlje ima 26.000 kočar-skih rodbin, samo kočo brez zemlje ima 4000 rod-bin, brez posesti pa je 6000 kmečkih dninarskih rodbin. Lahko torej trdimo, da premore Slovenija komaj eno četrtino poljedeljskih obratov, ki so zares trdni, ki jih zadovoljivo preživlja samo kmetijstvo, to je njiva s pašnikom ter gozdom. Pri tem moramo opozoriti tudi na dejstvo, da v naših kmetijskih obratih zavzema gozd dve petini površine in da je pri nas samo dobra petina celotne površine v njivah. Potemtakem odpade na vsako kmetijo razmeroma malo orne zemlje, ker vse drugo odpade na travnike in pašnike. Velika posestva v Sloveniji niso porazdeljena enakomerno po različnih občinah in okrajih. Razmeroma največ trdnih kmetij ima pravi alpski pas naše dežele, dočim prevladujejo zelo majhne kmetije najbolj v subpanonskem obrobju. V vzhodnih predelih je kmečko prebivalstvo tudi najgosteje naseljeno in tu je malo veleposestev. V dravski banovini znaša sedaj gostota 70.3, v subpanonskem pasu pa znaša celo 75 do 100 na km2. Od tukaj bi morala fluk-tuirati delovna sila že iz tega razloga proti zapadnim predelom Slovenije, zlasti če še pomislimo, da se je industrija razvila prav v zapadnih predelih. Naši kmečki domovi torej niso sposobni, da bi preživljali vse svoje otroke. Doma ostane navadno le eden, drugi pa morajo vzeti v roko popotno palico in iti s trebuhom za kruhom. Če je posestvo količkaj veliko, dobe še nekaj dote, kočarski otroci pa samo culo in palico. Mladi gospodar, ki je ostal na domu, ni vreden zavidanja. Starim mora dajati preužitek, vse svoje življenje pa se trudi in gara od rane zore do trde noči, da izplača dolgove, ki so nastali zaradi dot in da vzredi svoje otroke. Ko mu ti toliko odrastejo, da bi mu bili v pomoč, pa že morajo zopet po svetu. V naslednjih vrsticah jih bomo spremljali po njihovi življenjski poti. Videli bomo, kako živijo slovenski de tem ah onem primeru občutnejše posege v pravice posameznikov dokler se razmere v družbi znova pravičneje in primerneje ne urede. Pij XI. je namreč opomnil v okrožnici Quadragesi-mo anno one, ki vodijo države: »Kakor ni dopustno jemati posameznikom in izročati občini kar zmorejo posamezniki s svojo močjo in s svojo delavnostjo tako je neopravičeno, povzroča veliko škodo in moti pravni red, če se to kar zmorejo manjše in nižje organizacije, izroča večji in višji družbi... Naj bodo torej tisti, ki vladajo prepričani: kolikor bolj bodo čuvali to načelo o dopolnujoči nalogi višje oblasti in kolikor popolnejši bo hierarhični red med raznimi organizacijami, toliko uspešnejša bo dejavnost socialne oblasti, toliko ugodnejše in srečnejše stanje države same.« RAZNE VRSTE ZDRUŽEVANJA Razen v družini, v državi in v cerkvi se družijo ljudje, da dosegajo še razne druge namene. Poznamo navadno društvo z dobrodelnimi (Vincencijeve in Elizabetine konference itd.), umetnostnimi, znanstvenimi, političnimi (stranke) in podobni nameni, poznamo gospodarska društva, kjer se družijo posamezniki v proizvajalne, trgovske, zavarovalne in kreditne namene, poznamo strokovne organizacije (sindikate), delojemnikov in delodaj-nikov ter poklicno stanovske organizacije. STROKOVNE IN POKLICNE STANOVSKE ORGANIZACIJE Namen strokovnih delavskih organizacij je predvsem to, da delavci združeni branijo svoje pravice in se bore za upravičeno izboljšanje svojih raz- mer. Marksisti so dah po vsem neupravičeno strokovnim organizacijam razredno bojni značaj: razred proletarcev gleda v strokovno organizacijo kot sredstvo, da stre premoč kapitalistov in se sam postavi na njihovo mesto. Zaradi tega odklanjajo marksisti vsako sodelovanje s podjetniki in ne gledajo v njih sodelavce pri skupnem opravilu v korist javne blaginje. Tako pojmovanje nalog strokovne organizacije je seveda krščanskim stro-kovničarjem tuje. Krščanski strokov-ničarji gledajo v svoji strokovni organizaciji obrambno organizacijo za iz-vojevanje naših upravičenih pravic, za pravične mezde, za plačane dopuste, za uvedbo vseh panog socialnega zavarovanja, obenem pa gledamo v svoji strokovni organizaciji tudi obliko, v kateri hočemo sodelovati s podjetniki pri izvrševanju naše skupne naloge v korist narodnega blagostanja. S tem hočemo pripraviti tudi tla za uvedbo korporativnega reda, kjer bo sodelovanje delavcev in podjetnikov pri skupni nalogi pravno urejeno. Nekateri so mnenja, da bi v korporativni organizaciji strokovne organizacije popolnoma odpadle. Odpasti morajo seveda razrednobojne strokovne organizacije, ker so v načelnem nasprotju z načelom vzajemnega sodelovanja delavcev in podjetnikov, kar pa je temeljna misel korporativne ureditve. Nobenega razloga pa ni, da bi morale odpasti strokovne organizacije, ki bi urejale določene zgolj delavske razmere in varovale upravičene koristi delavcev. Prepoved tako pojmovanih strokovnih organizacij bi bila tudi v nasprotju z naravno-pravno pravico svobodnega združevanja' Red in disciplina Pravica do svobodnega združevanja Ta človekova naravna pravica izvira iz človekove družne narave. Ker more človek svoj končni namen, pa tudi svoje bližnje namene dosegati le v družbi, ne pa kot posameznik, ima zato pravico, da se svobodno združuje z drugimi, da dosega te in podobne namene. Seveda pa morajo biti ti nameni naravno, neoporečni. Združenje potrošnikov v potrošne (ekonomne) zadruge je dovoljeno, ker je namen združevanja dovoljen, združevanje razbojniške tolpe pa ni dovoljeno, ker je namen nenraven in torej nedovoljen. Upravičenost te svoboščine, ki je zajamčena tudi v večini ustav je naglasil že Leon XIII. v okrožnici »Re-rum novarum«: »Spoznana pičlost lastnih moči človeka priganja in spodbuja, da si žeh pridružiti tujo pomoč. Kakor to naravno nagnjenje vodi človeka k združitvi in državljanski druž-nosti, tako hrepeni tudi, da bi z državljani sklenil druge družbe, majhne sicer in neplodne, pa vendar družbe .. V vsaki družbi mora vladati red. Družba brez reda ni mogoča in mora razpasti. In čim bolj popolna je druž- lavci, ki so zrasli in še rastejo na krneč- ka, tem večji red mora biti. Red in di-kem domu (Dalje prih.) sciplina ustvarjata velika dejanja, ne- -v red in nedisciplina pa velika razdeja-——^nja prav zadnji svetovni dogodki dokazujejo to z vso pribitostjo jasno in zgovorno. V družbi pa mora biti še nekaj, ako hoče, da bo dobra: podrejenost lastnih koristi skupnim koristim. Liberalizem je vrgel v svet nauk, da naj se vsak briga zase in da ga drugi in celota nič ne brigajo. Zato je nastal v naši družbi tak silovit nered v gospodarstvu in v vseh drugih panogah življenja, kakršnega zgodovina ne pomni. Človek je iskal samo sebe, svoj užitek, svoj boljši položaj, svojo čast, svoj ugled in pri tem pohodil vsako obzirnost do drugih in do celote. To je rodilo razkroj družbe in udarilo posameznika in celoto. Celo velike in organizirane enote je sebičnost pokopala. Živ zgled nam je Francija. Razni Blumi so iskali sebe, sebi ohranjevali milijone, delovne sloje pa so pitah s frazami socializma. Prvi udar pa je vrgel Francijo ob tla tako, da se 100 let ne bo mogla povzpeti na nekdanjo višino. Od carske Rusije, repubhkanske Španije, Češke, Francije itd. — vse samo en dokaz: brez reda in discipline je nered in anarhija, v golem iskanju osebnih ko- žiti z drugimi v najrazhčnejše namene le tedaj, če so nameni, ki jih hočejo ljudje s skupnim sodelovanjem doseči, res naravno dovoljeni in pošteni. Zato seveda ne more biti samo po sebi dovoljeno nobeno združevanje za doseganje ne-dovoljenih namenov. Tako združevanje more prepovedati državna oblast kot čuvarica naravne blaginje, ki ji prav taka komunistična, anarhistična ah teroristična združevanja povsem nasprotujejo. Leon XIII. nalaga državi izrecno dolžnost, da taka združenja onemogoči. Ko piše v okrožnici »Rerum novarum«: »Včasih nastopijo časi, ko je prav, da se proti tej vrsti družb nastopi z zakoni, če namreč po svojem namenu skušajo doseči kakor stvar, ki je v bitnem nasprotju s poštenostjo, pravičnostjo ah z državno blaginjo.« DVOJNA ZMOTA Zato torej, čeprav so zasebne družbe la ločiti med dovoljenimi in nedovolje Proti tej človekovi naravni pravici je grešila hberalna država, ko ni zna- risti in brez podrejenosti osebnih ko v državi in so takorekoč tohko kot njeni deh, vendar vobče in samo po sebi in v oblasti države, da bi jim branili njih gibanje. Po naravnem pravu je namreč človeku dovoljeno, da se združuje v zasebnih družbah, država pa je ustanovljena zato, da ščiti njegove pravice, ne pa da bi jih ugo-nabljala. In če bi ona prepovedala, da se državljanska društva ne smejo združevati, bi naravnost sebi nasprotovala, ker se je tako sama kakor zasebna društva rodila iz tega načela, da so ljudje po naravi družni. Kakor pa je ta pravica združevanja po svojem bistvu neodvisna od države in njenega priznanja, tako je njeno izvrševanje omejeno po svojem namenu. Ta pravica mora služiti človeku, da lažje dosega razne namene: gospodarske, prosvetne, telesno-vzgojne zabave itd. Ker pa je človek naravno bitje, more stremeti le za naravno dovoljenimi nameni. In zato se sme zdru- nimi društvi, ampak je vsem dovoljevala svobodno udejstvovanje. Ker je dovoljevala svobodno delovanje tudi brezverskim in komunističnim društvom ah jih je celo podpirala, si je zredila gada na svojih prsih, ki ji je tudi pripravil žalosten pogreb. Proti tej človekovi naravni pravici pa greše tudi nekatere svobodne države, ki si1 neupravičeno laste vedno več pravic in skušajo vse bolj vse same neposredno urejati in odločati. Taka' je predvsem boljševiška država, kj^ sploh ne moremo več govoriti še o kakšni svobodi združevanja, toda tudi druge nekatere države pretirano in končno v lastno škodo zatirajo svobodo združevanja zlasti v prosvetne, telesno vzgojne, pa tudi v strokovne namene. Zato moramo ponoviti opomin papeža Pija XI., čeprav priznavamo, da opravičuje sedanji gospodarski razvoj in pa nevarnost za javno blaginjo v iščejo samo sebe, svojo dobro zavarovano službo, svojo čast svoj ugled in denar ter škilijo vse drugam kakor v skupni blagor vsega delavstva. Vsi ti morajo ven iz zdravega organizma, da se ne okuži celota. Kdor samo poskusi med nami, da bi hodil drugače, kakor zahtevajo koristi pokreta, misli, da so funkcije v organizaciji samo radi njega. Zaverovan in zaljubljen sam vase mish, da je po-kret samo on sam in ga zase zlorablja. V organizacijskih vrstah s potvarjanjem dejstev hoče ustvariti zmedo in nered, da bi v kalnem ribaril. Idealne delavce pokreta z blatom obmetava, da bi svojo nečedno igro proti koristim organizacije uspešno zaključil. Kdo morda celo pozablja, da smo sestavni del samostojnega naroda in hoče po zgledu narodnih izdajic iz pohtičnega življenja polpreteklih dni nad organizacijo in slov. delavskim stanom s pomočjo tujcev vihteti svojo oblastno taktiko. Kaj stori pokret?! Pokret ga vrže čez organizacijski krov in nikomur za njim ni žal. Dokaz samo, da smo zdrav organizem. Ne trpimo nereda in nediscipline, nočemo parasitov. Naša organizacija je velika celota, ki jo v nedisciplini nihče nekaznjen zase izrabljati ne sme. Slovenskemu delavca — slovensko knjigo! Po »Slovenskem domu« z dne 7. t. m. povzemamo; »Celje ima več knjižnic: mestno, knjižnico KPD, Nikolajevo knjižnico, knjižnico v Delavski zbornici. V tovarnah pa so še posebne zasebne knjižnice tovarnarjev, ki so delavcem vsak čas odprte in kjer knjige dobivajo brezplačno na posodo. Po poročilu »Slov. doma« pa je v vseh knjižni- risti skupnosti je propad. Naš pokret je tudi družba istomisle-čih. Po organizaciji ZZD je to organizirana družba, je živ organizem. Vsak živ organizem mora izločiti strupene klice iz svojega telesa, sicer se^ zastrupi in shira. Prav tako je z našo organizacijo. Tudi ta mora izločiti vse, kar ji škoduje. Najhujše strupene glive v organizaciji pa so: nered, nedisciplina __________________ in iskanje sebe na račun organizacije, cah tovarnarjev le malo slovenskih knjig Mi smo delavska organizacija. In prav te morajo v vsem tem biti posebno občutljive. To delavstvo ve in se tudi zaveda. Koliko parasitov je že zbrisalo s svojega čela, koliko jih je že izrinilo iz svojih vrst. Tako je tudi prav. Vsi Blumovci, ki sebi skušajo na račun delovodstva kopičiti čast, premoženje in ugled, ki iščejo sebe na račun delavstva, pri tem pa deklamirajo patetično o pokretu, morajo iti. Organizem naše organizacije je zdrav. Zato je in bo izločal vse strupene klice, ki ustvarjajo nered, nedisciplino in in še te so večinoma le starejše izdaje. Večino predalov zavzemajo same nemške knjige, čeprav je tam le par uradnikov in inženirjev tujcev, delavstvo pa skoro izključno le slovenske narodnosti. Mislimo, da bi bilo v interesu tistih podjetnikov, ki ob vsaki priliki ob različnih prireditvah »sodelavcev« potegnejo visoko na drog jugoslavansko zastavo, da svoje jugoslovansko narodno čustvovanje pokažejo tudi s tem, da bo v njihovih knjižnicah prevladovala slovenska knjiga. Drugače ima človek nehote vtis, da je zastava samo zato tu, da se potem lažje zakrivajo stvari, ki z našim narodnim čustvovanjem niso v skladu. Kamniško okrožje V nedeljo dne 6, t. m. se je vršila v Domžalah seja našega okrožja, ki je potekla zelo živahno in smo za bodočnost napravili važne sklepe. Poročilo o delovanju in uspehih naše organizacije je podal zastopnik centrale tov. Breznik. Njegovim temeljitim in jedrnatim izvajanjem smo sledili z velikim zanimanjem. Prišli smo do zaključka, da bi to, kar nam je povedal tov. Breznik, moral vedeti sleherni naš član in bomo zato prirejali redne sestanke po podružnicah. Skienili smo tudi, da bodo naše seje vsako prvo nedeljo v mesecu. Potemtakem bo prihodnja seja okrožja v nedeljo dne 3. XI. ob y210 v Grobljah. Tobačni delavci Na našo zahtevo se je izvršila s strani glavnega odbora Jugorasa intervencija pri Upravi državnih monopolov radi takojšnjega zvišanja delavskih plač. Akcija je bila uspešna in je Uprava državnih monopolov z odlokom z dne 3. oktobra določila draginsko doklado v višini din 6.— dnevno, katero doklado bodo prejemali vsi delavci in delavke monopolske uprave. Izplačevanje draginske doklade tudi ni odvisno od trajanja zaposlitve. Tovariši! Vidite torej, da je naša organizacija zopet storila vse za zboljšanje socialnega in gospodarskega položaja tobačnih delavcev in ji moramo zato dati vse priznanje in zaupanje, ter tudi napram njej izvršiti svojo dolžnost. Krmni Tovarna »Jugobruma« obratuje sedaj v zmanjšanem obsegu, ker še nima dosti surovin! Da bi se delavstvo spričo tega stanja lažje preživljalo, je dala tovarna delavstvu premog po znižani ceni in sicer 100 kg po din 36.—, nadalje bo preskrbela tudi moko. V oddelku tkalnica se dela en teden, drugi teden pa ne. Zato dobivajo poročeni delavci po 150 din podpore, samski pa po 120.— din tedensko. Tovarna »Jugočeška« je nabavila za delavstvo krompir im premog po znižani ceni. Tovarna »Tekstilindus« OBkrbuje delavstvo z mastjo in moko po stari ceni. Tudi tovarna Zabret Joško na Britofu je v večjem obsegu ustavila obratovanje in daje delavstvu brezplačno moko. Iz tega je razvidno, da je delavstvo z redukcijami povsod hudo prizadeto. Nekatere tovarne sicer olajšajo delavstvu ta slab položaj po svoji najboljši' volji, vendar se z dneva v dan vse bolj jasno vidi, kako potreben je podporni sklad, za katerega ustanovitev se naša organizacija toliko zavzema. Vsemu našemu članstvu sporočamo, da smo od centrale prejeli nove znake ZZD, ki stanejo 8.— din. Dobite jih pri naših odbornikih. V nedeljo, dne 13. t. m. bo ob 9 uri dopoldne članski sestanek pri Jelenu. Pozivamo vse naše člane, da se tega sestanka polnoštevilno udeležijo in pripeljejo nanj tudi svoje prijatelje, kjer bodo slišali poročila zastopnika centrale o delu in uspehu naše organizacije. Bohinjska Bistrica Podružnica ZZD v Boh. Bistrici sklicuje občni zbor na dan 20. okt. 1940. ob 11 uri dopoldne v Prosvetnem domu. Na občni zbor vabimo vse delavce, organizirane pri naši podružnici, kakor tudi naše delavce zaposlene na Jesenicah ter vse naše prijatelje, da se pri nas organizirajo. Cim več nas bo, več bomo premogli. Saj veste, kaj je danes delavec brez organizacije. Lahko rečemo, da nič ne pomeni. Da naša ZZD nekaj pomeni, vprašajte delavstvo, ki je zaposleno pri K.D.E. (elektrarna) ali one pri ribogojnem zavodu. Ti vam bodo znali povedati. Koliko bi lahko dosegli z našo organizacijo ZZD, če bi bilo v njej korporativno organizirano še lesno delavstvo. Potem šele bi bilo bohinjsko delavstvo na pravi poti, složno in močno, potem bi lahko nastopili tudi proti bohinjskemu lesnemu kapitalizmu brez usmiljenja, tako se pa delavec trese pred njim in se mu mora klanjati. Tovariši, delavci, na svidenje na občnem zboru. Škofja Loka Molk iz Škofje Loke ne pomen ja zaspa-nje ali bojazen, pa tudi ne tišine pred viharjem. Naš molk je svojstven izraz naših čustev do današnjih t nič prida obetajočih razmer, do sočutja s sodelavci, čeprav niso vsi naši simpatizerji, ki zgubljajo zaslužek zaradi vaj in trpe družine doma. — To ni razveseljivo. — V takem ozračju ne gre »petje« iz Srca, in se ne bavimo z'bojnimi načrti in željami. Sele zdaj se kaže kričeča potreba po obnovi tovarniških aprovizacij, kakor smo jo imeli nekaj mesecev v »Seširju«. Zal, da je prekmalu nehala, ker jo nismo z zadovoljstvom bolj podprli, in ker so jo z »jezikom« in kritikovanjem nekateri celo naskakovali. Tudi bivša ljudska kuhinja bi nam zdaj prav prišla, pa so jo iz malopomembnih razlogov spodnesli nezadovoljneži v svojo škodo. Draginja narašča tudi pri nas. Kjer pa te ne sme biti, pa blaga manjka. 1. t. m. je ZZD dala materi zemlji svojo prvo žrtev in jo pospremila na škofjeloško pokopališče, to je svojo članico Ančko Bozovičar. 2e pogled na pogrebni sprevod je bil poln ganotja: bela krsta z belim cvetjem, znak nedolžnosti in mladosti; dekliška Marijina družba z vencem in zastavo ; za krsto številna delavska družina: v delu oslepeli oče, trpeča mati, dobri bratje, sestra, sosedje, sodelavci in sodelavke. Slednje tudi iz JSZ vrst, kar je vse pohvale vredno. — V grobno tišino izrečene poslovilne besede č. g. župnika so pričale, da je bila Ančka dobro dekle brez sreče. Zato je hitelo proč po srečo onkraj groba. Počivaj v miru tiha Ančka, izprosi tam tolažbo Tvojim dragim in ne pozabi na nas, ki gremo za Teboj tam onkraj, kjer — na svidenje! Groblje - Jarše Naši skupini sklicujeta za nedeljo dne 13. t. m. ob i/210 uri dopoldne članski sestanek v Društvenem domu v Grobljah. Člane prosimo, da se sestanka polnoštevilno udeležijo. Prireditev se je pričela s pozdravnim nagovorom predsednika Nograška, nakar je spregovoril delegat centrale tov. Pirih, ki nam je v klenih besedah osvežil ustanovitev, in podal smernice za nadaijjtfe" uspešno delo naše ZZD. Zel je za svoja izvajanja obilo priznanja. Spregovoril je tudi zastopnik kranjskega okrožja tov. Benedik, ter pozival vse, naj se trdno oklenejo te naše edine slovenske katoliške delavske organizacije, ker le tako bo naš de- ... , , , . . lavec prišel do svojih pravic, katerih re^ ^ s<; nam da b? Prav *> zimo naše ^ delavstvo pomoči najbolj potrebno. Zato ca 26) »Vinsko trgatev«, katera je prav dobro uspela. Udeležba je bila številna in razpoloženje prav prijetno. Prijatelji našega pokreta sq s svojo udeležbo pokazali, kako nas cenijo. Ker so vsi udeleženci izrazili željo, da bi se ta prireditev ponovila, isto ponovimo v soboto, dne 12. t. m. v istih prostorih. Ker je čisti dobiček namenjen za božičnico, pri kateri nameravamo obdariti naše najbolj potrebne tovariše, prosimo naše članstvo, da se te prireditve polnoštevilno udeleži. Istočasno prosimo in opozarjamo naše člane, da poravnajo članarino, kajti vsak dobro ve, da član z neplačano članarino nima do organizacije nobenih pravic. In Žiri MEZDNO GIBANJE ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV Preteklo soboto se je vršil skupni sestanek čevljarskih pomočnikov iz vseh sedmih čevljarskih industrijskih podjetij v našem kraju. Sestanek sta priredili naša ZZD in NSZ. Povabilu se je odzvalo nad 60 pomočnikov. V imenu central sta poročala za ZZD tov. Maks Jan, za NSZ Božidar Makše. Po uveljavljenju novih minimalnih mezd, za katere se je pred vsem zavzemala naša centrala, upamo, da bomo tudi mi na svojem zaslužku znatno pridobili. Po pregledu stare kolektivne pogodbe smo po izredno živahni debati prejeli sklepe in predloge za uveljavljenje naših upravičenih zahtev. Pričakujemo, da bodo podjetniki na vlogo strokovnih central ob upoštevanju naših težkih življenjskih prilik pokazali za nas pravo socialno razumevanje. V prihodnji številki našega glasila upamo, da bomo že mogli poročati o doseženih uspehih. nična zagovornica je le Zveza združenih delavcev. Predvajan je bil nato film »Združeni delavci v vrste stopimo«, ki je pri vseh zbudil največje zanimanje. Videli smo, kaj pomeni delavska organizacija, ki je prežeta duha delavnosti in poštenosti. .• Na programu je bil nato še »ribolov«, ki je nad vse pričakovanje dobro uspel. Vse srečke so bile takoj razprodane, dobitniki pa so veselih obrazov hiteli na svoje domove z željo: z organizacijo do novih uspehov. Murska Sobota Naša organizacija se kljub vsem oviram lepo razvija in napreduje. Vsak dan se prijavljajo novi člani, vsak dan je večje zanimanje za organizacijo med delavstvom. To je ponovno jasen dokaz, da je naša ZZD na pravi poti v borbi za pravice delavstva. Seveda, to pa ne gre v glavo raznim gospodom in gospodičnam v Murski Soboti, ki so že davno napovedovali konec naši organizaciji, sedaj pa pihajo od jeze na vse strani. Niso se tudi izpolnile »pobožne« želje raznih krogov v podjetju Cvetič, ko so agitirali med delavkami, da je sedaj ta ali oni funkcionar odstopil, češ da se je zbal njihovih nastopov. Seveda delavke vse to dobro vidijo in so gotovo drugačnega mišljenja, kakor pa ti ljudje. Komaj je minulo nekaj dni, ko je bila izdana uredba o minimalnih mezdah, že so začeli nekateri podjetniki iskati razne »kaveljne«, da bi se na kak način izmazali, češ da za nas uredba ne velja, ali pa, da spada njihovo podjetje v nižjo kategorijo. So pač že navajeni, ker se pač v Murski Soboti da vsak zakon in uredba izigrati kakor nikjer tako. Naj bodo pa vsi ti podjetniki prepričani, da so ti časi minuli, da bi se še naprej izigravali interesi delavstva, ker na vse to budno pazi »popovska« organizacija ZZD. Pričakujemo, da nam bo v tej borbi oblast šla na roko in da bo storila vse potrebno, da se prepreči vsako izigravanje uredbe. Dolenja vas Gozdno-žagarski delavci na posestih K. Auesperga v Kočevju se preko ZZD prizadevamo za majčkeno boljše skromno življenje. Podjetje je centrali na njeno pismeno vlogo sporočilo, da je delno naše zaslužke že povišalo, delno pa da jih bo s 1. oktobrom. Čakali smo na ta prvi oktober in se že veselili povišic, a o kakšnem povišku ni ne duha ne sluha. Mislimo, da bi tako bogato podjetje lahko plačalo vsaj toliko, kolikor prejemajo delavci na žagi g. Rudolfa v Ribnici. Prepričani smo, da bo centrala v Ljubljani preskrbela, da obljube, ki jih je dobila ne bodo ostale samo na papirju. Celje ŽALEC - »JUTEKS«. Delavstvo tovarne »Juteks« je korporativno vstopilo v ZZD. Zahteva namreč, da se uredijo mezde tako, da bodo dosegle vsaj minimalne predpisane mezde, da se uredijo odmori med delom in da se spoštuje ostala socialna zakonodaja. Podjetje ima dobro konjunkturo in lepo zasluži. Vendar je to podjetje, ko je zvedelo za organiziranje delavstva v ZZD, takoj odpustilo dva agilna in sposobna organizatorja. Podjetje pravi, da zato, ker sta organizirala med delom, kar pa ne odgovarja resnici. Po brezuspešnem poizkusu, da stvar z podjetjem mirno uredimo, smo zato preko centrale na oblasti prosili za poravnalni postopek. Predoslje V nedeljo se je vršila v društvenem domu v Predosljah prireditev naše podružnice. Kljub temu, da je bil zelo lep dan, blagoslovitev letala, zelo blizu romanje na Brezje in Velesovo, se je zbralo v domu veliko število članov in prijateljev našega društva. Vuhred Pri nas je neki podjetnik postavil novo žago. Ker ni vedel, kako naj bi plačal svoje žagarje, je poslal nekoga vprašat k drugemu podjetju, koliko žagarji tam zaslužijo. Vprašal pa je ravno pri podjetju, kjer prejema žagar tako nizko mezdo, da niti .ne odgovarja minimalni mezdi. Na žalost ta nizka mezda ni osamljen slučaj, temveč se banova uredba pri nas v večini podjetij ne izvaja. Dobro bi bilo zato, da se izvrši splošen pregled vseh žag in ugotovi, kakšne mezde prejema žagarsko delavstvo ter da se na to uradnim potom delodajalci prisilijo k spoštovanju socialne zakonodaje. Pri teh razmerah pa je seveda tudi nujno potrebno, da se delavstvo organizira in zato ni čudno, da raste naša organizacija z dneva v dan in smo prepričani, da ni več daleč čas, ko se bo vsa naša Dravska dolina strnila v Zvezi združenih delavcev. Zato pozivamo naše delavce: Bodite složni in borbeni ter tudi disciplinirani in pokažite to predvsem z rednim plačevanjem članarine ter obiskovanjem članskih sestankov. Onim pa, ki nas mislijo samo izigravati in mislijo na naše sestanke priti samo špijonirat za svojo lastno škodo, tem povemo, da se naj pazijo, da ne bodo v kratkem stopali izven vrst delavstva kot izobčenci stanu . Delavski interesi so samo eni, zato pa mora biti delavski stan v eni organizaciji, da bo močan in da svojg, pravice tudi lahko poštenim potom doseže. Vnedeljo 13. t. m. ob 9 uri vsi na sestanek! Pride zastopnik iz centrale. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
ERROR - PAGE NOT FOUND


We are sorry but the page you are looking for does not exist.
Please, use the SEARCH BOX to find the material you are looking for.
Books
Periodicals
Manuscripts
Images
Music
Maps
Realization, property and rights 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana