n ji industrijskega tira 3,50 m globoko na 30 do 40 cm debelo kulturno plast, ki pripada neolitski naselbini na prostem . To bi bilo do sedaj prvo znano n a ­ selbinsko najdišče na severozahodni jadranski obali, če izvzamem o že dolgo znane najdbe z Brionov.1 5 E najsto poglavje govori o bronasti dobi. N ajprej so na v rsti kratke omembe o bronastodobnih najdbah iz sedm ih ondotnih kraških jam , čeprav se da s tržaškega področja identificirati okrog 30 jam z bronastodobnim i ostalinam i.1 6 Med temi om em bam i pa prinaša av to r nov podatek iz neke jam e pri Sv. K rižu (G rotta preistorica di S anta Croce), k je r naj bi v bronastodobni plasti odkrili tudi otroški skeletni grob (glej tudi str. 112). Posebej pa za obširnim zgodovin­ skim orisom obravnava značilnosti kaštelirskih naselbin v bronasti dobi, tudi tistih, ki geografsko segajo daleč n a naše prim orsko in istrsko ozemlje. Na koncu pa dodaja še kratek opis (str. 181) s slikovno dokum entacijo o zanim ivih in bogatih kam nitih grobnicah in gom ilah na kaštelirju V rčin nad Vodnjanom v Istri. D vanajsto poglavje o železni dobi v bistvu ne prinaša nič novega. Sprva je govora o kulturi in vlogi istrskih kaštelirjev v halštatski in latenski dobi, ki jih avtor (po M archesettijevi shemi) po načinu u trjev an ja in gradnje deli v znane štiri grupe. Dalje potem karakterizira železnodobne nekropole in njih pom em bne najdbe, predvsem z našega slovenskega ozemlja. Tako le z ita lijan ­ skim i im eni om enja grobišča v Istri (Nesakcij, Picugi, Beram), n a N otranjskem (Trnovo pri Ilirski Bistrici) in seveda grobišča z Mosta na Soči, v Idriji ob Bači in K obaridu. Za tista najdišča, ki so najbližja tržaškem u teritoriju pa n av aja nekropole v Redipulji, Š kocjanu in Socerbu. Na k ra ju tega poglavja pa se dotika še etnikum a in življenjskega prostora Venetov, Ilirov in Histrov, dasi le z vidika že znanih interpretacij R. B attaglie.1 7 T rinajsto poglavje je kataloški popis 30 kaštelirskih in planih naselbin na Tržaškem . Spisek je dobrodošel v ir tudi za Arheološko karto Slovenije, k a jti zajem a tudi postojanke ob državni m eji z Italijo in m arsikatere lastniško pripadajo eni in drugi strani (Sv. M ihael, kaštelir nad Jelerji, Kras, Repen- tabor, Col, Njivice, Salež, M edvedjak, Kokoš, Kosten, Sv. L enart, Grm ada). Na koncu vsakega najdišča pa je citirana najvažnejša literatu ra o kaštelirjih n a Tržaškem , Prim orskem in Istrskem krasu.1 8 A vtor zaključuje knjigo s poglavjem , k jer n a kratko označi kasnejša zgo­ dovinskega dogajanja na tržaških tleh: od prihoda R im ljanov (z navedbo treh jam skih najdišč, ki so hranila najpom em bnejše ostaline rim skega časa), prek srednjega veka do današnjih dni. V endar na strani 230 le om enja, da so slovan­ ska plem ena tod prek prodirala vse tja do Soče. Tako iskreno avtorjevo p ri­ znanje je pošteno, saj Italijani n erad i priznajo, da je po tleh Julijske krajino kdajkoli stopala slovanska noga. F. Leben S. Dimitrijevič, Arheološka iskopavanja na področju vinkovačkog m uzeja, rezultati 1957—1965. G radski muzej, Vinkovci 1966, 81 strani, 24 tabel, 9 slik med tekstom in 3 časovne razpredelnice. Skoraj neopazno je mimo nas izšla publikacija, ki je zaradi zanim ive arheo­ loške vsebine ne smemo zanem ariti. B rošurna izdaja, kot posebej vezani del jubilejnega zbornika »20 godina m uzeja Vinkovci«, je obenem prvi zvezek serije ACTA MUSEI CIBALENSIS. A vtor monografije, ki je docent za prazgodovino na A rheološkem inšti­ tu tu filozofske fakultete v Zagrebu in po rodu iz Vinkovcev, je v svojem k raju 1 5 A. G nirs, Istria praerom ana, K arlsb ad 1925, 16ss; B. Lonza, P a g in e Istrian e, Ser. 4, N. 9, 1963, 9. “ F. L eben, A rh. v estn ik 18, 1967, 77. 1 7 R. B attag lia, Riv. d i Sc. P reist. 1, 1946, 168 ss; D al paleolitico alla civiltà A testina, S to ria di V enezia I, 1957, 77 ss. 1 5 C. M archesetti, I castellieri p re isto ric i di T rieste e della reg io n e G iulia, T rieste 1903; R. B attaglia, I castellieri della V enezia G iulia, Le M eraviglie del P assato, n. ed. 2, 1958, 419 ss; S. A ndreolotti - F. S tradi, N uovi castellieri e stazioni d e ll’età dei m etalli in d iv id u ati n el te rrito rio triestin o , A tti e M em. della C om m . G ro tte »E. Boegan« 4, 1964, 107 ss; D. C ann arella, I castellieri carsici, Riv. della città d i T rieste 13, N. 5 —7, 1962, 15 ss; B. Lonza, G uida alla p reisto ria di T rieste, P ag in e Istrian e, Ser. 4, N. 9, 1963, 11 ss. našel plodna tla za znanstveno izživljanje. N a obm očju sam ih V inkovcev je odkril sedem časovno različnih lokalitet (od neolitika do srednjega veka), ki mu jih lahko vsak arheolog zavida. Izsledke svojih skoraj desetletnih razisko­ vanj na tem področju je zbral in priobčil v tej prvi ediciji m uzeja iz V in­ kovcev. N ajdbe in rezultati njegovih izkopavanj so zelo važni za slavonsko-srem - ski prostor in sosednje pokrajine. Obenem bodo pa tudi eneolitske in zgodnje- bronastodobne kulturne grupe v Sloveniji našle v najdbah iz V inkovcev svoje časovno mesto. Tako je av to r z neolitskim m aterialom (lok. V inkovci-Ervenica in V inkovci—bivša tržnica) opredelil končno fazo razvoja starčevačke kulture — spiraloid B stopnjo in razjasnil popoln razvoj sopotsko-lengyelske kulture (lok. Sopot, Otok in Ervenica). N ajdbe vučedolske ku ltu re z najdišč bivše trž ­ nice, E rvenice in B orincev so m u omogočile jasnejši vpogled v n jen kronološki razvoj. Povsem jasno (stratigrafsko in tipološko) je na prostoru bivše tržnice dokazana nova zgodnjebronastodobna k u ltu rn a grupa — vinkovačka kultura. Na istem m estu je v v rh n jih slojih dokazana gepidska žigosana keram ika, ki priča o naseljenosti k ra ja v času preseljevanja narodov; grobne najd b e in ostanki arh itek tu re staroslovanske belobrdske kulture — njene tre tje faze iz konca 12. stol. p a je našel v Borincih in M eraji. N ajvažnejše od k ritje za zgodnjesrednjeveško arheologijo so končno ostanki zgodnjerom anske cerkve na M eraji, ki sega v čas okrog leta 1100. Za kronološko in tipološko problem atiko kulture L jubljanskega b arja je opazna nova razvojna in genetska shem a vučedolske kulture, ki jo je S. Di- m itrijevič izdelal n a podlagi regionalne horizontalne stratig rafije m aterialnih ostalin slavonsko-srem skih najdišč. Dopolnil je vsa svoja dosedanja gledišča o razvoju vučedolske ku ltu re (Arh. vestnik 7, 1956, 408 ss; O puscula arch. 1, 1956, 5 ss) in predlaga zanjo ponovno štiri stopnje z bolj določenim i m odi­ fikacijam i: 1. zgodnja faza ali stopnja A, 2. sred n ja ali zrela faza — starejše obdobje ali stopnja B -l, 3. sred n ja ali zrela faza — m lajše obdobje ali stopnja B-2, 4. pozna faza ali stopnja C in regionalni tipi: slavonsko-srem ski tip, slo- vensko-ljubljanski tip in zahodnobosanski tip. Za področje jugovzhodnih Alp sta zanim ivi 3. in 4. faza. Konec tre tje faze naj bi prišlo po avtorjevem m nenju do prodora vučedolske k u ltu re v zahodni in jugozahodni sm eri (Slovenija in zah. Bosna) te r proti jugovzhodu (Šuma- dija). V bistvu pa je bil slavonsko-srem ski prostor v tej fazi najbolj naseljen. V zadnji, četrti fazi pa naj bi prišlo do razb ijan ja enotne fiziognom ije vuče­ dolske k u ltu re in do snovanja regionalnih posebnosti in tipov. 5. D im itrijevič je v Vinkovcih (na prostoru bivše tržnice) odkril nad vu- čedolskim i sloji povsem nov ku ltu rn i horizont in m u dal im e vinkovačka kultura. Ta časovno zajem a na slavonsko-srem skem področju najbolj zgod­ njo poeneolitsko bronasto dobo in je direktno nasledstvo vučedolske kulture. V tem kulturnem horizontu je razpoznal več stratigrafsko ločenih inačic in je tako tu d i topološko lahko razdelil vinkovačko kulturo v tri razdelke: stopnjo A, stopnjo B -l in stopnjo B-2. V vseh teh stopnjah se vidno opazijo k u ltu rn i ele­ m enti poznih vučedolskih grup od drugod: 1. M ako grupe — tipa vučedolske k u ltu re iz severovzhodne M adžarske (N. Kalicz, D ie Frühbronzezeit in N ordost-U ngarh. Arch. Hung., ser. n. 45, 1968, 77 ss), 2. Nyirseg grupe — tipa vučedolske k u ltu re iz severovzhodne M adžarske (N. K alicz, ibidem, 63 ss), 3. Čaka grupe — tipa vučedolske k u ltu re v jugozahodni Slovaški (J. Vladar, Slov. A rch. 10, 1962, 319 ss; Slov. Arch. 12, 1964, 357 ss), 4. Alsóném edi grupe — tipa kulture zvončastih čaš v severnem m adžarskem P odonavju (N. Kalicz, A cta Arch. Acad. Sc. Hung. 9, 1958, 195 ss). P o avtorjevem m nenju sestavljajo vinkovačko kulturo torej tele značilno­ sti: vučedolski su b strat (stopnja B-2 in C), južnobalkanska zgodnjebronastodob­ na kom ponenta in vpliv s področja kulture zvončastih čaš. V Sloveniji bi vinko- vački k u ltu ri ustrezala povučedolska k u ltu ra L jubljanskega b arja (Lj. b arje II), a v severozahodni H rvatski faza Višnjica — kulturni tip, ki je m ešanica lasinj- ske, litzenske in poznovučedolske kulture. V resnici pa predstavljajo fazo V iš- njico najdbe iz Velike pećine n a R avni gori, ki jih je iz jam skih holocenskih plasti izkopal zagrebški paleontolog M. Malez in jih še neobjavljene hranijo In štitu t za paleontologijo JAZU, A rheološki muzej v Z agrebu in G radski m u ­ zej v V araždinu (M. Malez, Ljetopis JAZU 64, 1960, 294; A rh. vestnik 18, 1967, 272; Arh. rad. i rasprave 4-5, 1967, 53, podrobni opisi najdb niso nikjer n av e­ deni; S. Vukovič, Spomenica V aražd. m uzeja 1925—1935, 80; J. Kallay, Biol. glasnik 8, 1955, 33). In n a koncu. Z ozirom na vse pogostnejše nove najdbe poznoneolitskega, cneolitskega in zgodnjebronastodobnega časa na področju jugovzhodnih Alp in Podonavja (Slovenija, severozah. H rvatska, južna in zahodna A vstrija, jugozah. Slovaška) bo treb a tudi doma m arsik je dopolniti in sprem eniti kulturno in ča­ sovno m esto točasnih najdb. G re končno za enotno časovno in kulturno opre­ delitev te r poim enovanje poneolitskih m aterialnih ostalin n a tem področju: za alpski facies lengyelske kulture po J. Korošcu (Acta Arch. Acad. Sc. Hung. 9, 1958, 83 ss), za lasinjsko kulturo po S. D im itrijeviču (Opuscula arch. 5, 1961, 22 ss), za škocjansko-lasinjsko k u ltu ro po S. Pahiču (Časopis za zgod. in n a ro ­ dopisje, n. v. 4 [39] 1968, 43 op. 13), za südinneralpine Jungsteinzeit po H. Do- lenzu (Wien. P räh. Zeitschrift 25, 1938, 59 ss), za poznoneolitski m ešani stil po G. Mossier (C arinthia I 144, 1954, 76 ss) in za tip Pölshals-Strappelkogel po R. P ittioniju (Urgeschichte des österr. Raumes, Wien 1954, 208 ss). Tudi v m aterialni kulturi L jubljanskega b arja bo tre b a m arsikaterih do­ polnitev in popravkov. Potrebna bi bila lokalna horizontalna stratigrafija vseh barjanskih najdišč. Dosedanja n az iran ja so že dom ala zastarela in lokalistična, k ajti L jubljansko barje kliče po m odem i tipološko-sintetični in statistični ob­ delavi m ateriala. Pokazalo se bo nam reč, da so bile v dobi tra ja n ja kulture lju b lja n sk e g a barja najm anj tr i značilne kulturne faze s svojim i posameznimi stopnjam i. F. Leben G. Guerreschi, La Lagozza di Besnate e il neolitico superiore padano. Pubblicazione a cura della Società Archeologica Comense, Como 1967. S trani 356, 29 tabel, 30 statističnih razpredelnic, 78 fotografij in 349 slik m ed tekstom. V poznem neolitiku je na obrežju m ajhnega (danes izsušenega) m oren- skega jezera v k raju Lagozza di B esnate južno od V aresa v Lom bardiji stala m ostiščarska naselbina z značilno m aterialno kulturo; im e Lagozza k u ltu ra je dobila po m estu najdišča. Z izdajo te knjige smo dobili vpogled v skoraj vso m aterialno zapuščino Lagozza k u ltu re v severni Italiji, k er je tu dom ala zbrano vse gradivo s pala- fitskega najdišča Lagozza di B esnate in drugih sorodnih najdišč v Italiji. K ar pa daje delu pomen in vrednost, je to, da je avtor keram ični in kam niti inven­ ta r tipološko razvrstil in statistično obdelal z jasno slikovno dokum entacijo. Tako je ta publikacija ena redkih italijanskih arheoloških edicij, ki n am s sistem atičnim prikazom daje zaključeno sliko o kronološki in tipološki proble­ m atiki določenega kulturnega kom pleksa. A vtor je knjigo posvetil pokojni P. L. Zam botti, ki je prva pričela razpoznavati in klasificirati severnoitalijanske neo- in eneolitske m ostiščarske kulture. Iz prvega dela knjige, kjer av to r uvodoma navaja zgodovinske, topograf­ ske, floristične, ekonomske in kronološke izsledke, je moč izluščiti nekaj za­ ključkov. Lončarstvo, ki izpričuje značilno svojevrstnost v oblikah, kaže samosvoj razvojni facies, na katerega niso vplivale nobene druge istočasne kulture. T ak ratn a klim a je bila z vm esnim i sušnimi obdobji vlažno m editeranska. Izključno poljedelstvo je bilo vezano na obdelovanje zemlje, gojenje žit, lov in m orda še ribolov. Posebno razvito je bilo izdelovanje tekstila, saj so našli obilico glinastih vreten in ledvičastih glinastih uteži; pri nas poznamo ta k prim erek iz jam e K evderc (F. Leben, Acta carsologica 3, 1963, 229), n a L jubljanskem b arju p a so jih večkrat opredelili kot kose gnetene, nežgane gline ali kot kose hišnih tal.