ShsneetmvuM. putteuruu
Štev. 45.
Pominma« ti*«. SC 2*— = Si3 par.
¥ Uubiiairti, v petek dne 11. novembra 1921.	Let© IV,
Oglasi:
Hm 1 mst x BO iaiieratnegs etolplža mali 80 tI&mt^t, mtal J*20 &, poslan«, posmrtni«?* ia reklam« 2 K. Veftkraise objave ;>opsBt
Izhaja vsak petek.
TTpravr.lStvo ..»osnovin«" v LJnblJausl, -8r.lioa 8. Uredništvo ,,Domovin«", H11clo«l&«Ta> o. 18, TsL T«.
Huoblau
■•••ta« 9 K, totrtletno • K, poUsto* lt X, o«lol»tnc 39 K.
Zaradi dogodkov na Madžarskem je morala vlada poklicati pod orožje štiri najmlajše letnike rezervistov, da
se ojači naša armada in da bo kos svoji nalogi: da brani domovino pred zunanjim sovražnikom, ki steza svoje kremplje po naši zemlji.
Klerikalci so začeli takoj, ko je izšel ckiic z agitacijo med ljudstvom, da se rezervisti ne bi odzvali vpoklicu in ko bi jih kdo poslušal, bi se strašno kesal, ker to bi bila nepokor- j ščina, ki se^ povsod prav sttogo kaz-naje. Klerikalnim hujskačem je to1 vseeno, ker oni bi se že skrili, do- j segli bi pa . to, da bi prišlo do ne- i reda, da bi se država pokazala kot slaba na znotraj, kar bi klerikalce! zelo veselilo, ker oni so najbolj strupeni sovražniki močne države in zato tudi največji sovražniki ljudstva, v katerega največjo korist je močna država, ki ga brani in čuva.
Pa ljudstvo je bilo pametno in ro-! doijubno — vsa čast njegovi zaved-1 nosti! — ono ni šlo na Iimanice k'e-! rilralnim hujskačem,, fantje so prišli; vsi, i;ar se v avstrijskih časih nikdar ■ ni zgodilo in so s tem pokazali vso1 svojo zrelost in vse lepe vojaške čednosti. Naša država je lahko ponosna na svojo vojsko in ker je minila vsaka nevarndst, so biii vpoklicani rezervisti zopet puščeni domov.
Karla Habsbitržana so odpeljali iz Madžarske daleč na portugalski otok Madeiro, kjer bo lahko premišljeval o svojih grehih. Tudi se bo Madžar- j ska razorožila, da ne bo mogla več ogrožati naših mej in vse to se je j doseglo samo zato, ker so se Mad- i žarji ustrašili naše krepke, hrabre in i
disciplinirane armade. Zato so bili vpoklici rezervistov potrebni n zato se je spor z Madžarsko končal brez prelivanja krvi.
Sedaj pa to izrabljajo klerikalci v svoje umazane namene. Po svojih lažnjivih listih trobijo, da so bili rezervisti odpuščeni na zahtevo njihovih poslancev! Klerikalni poslanci nimajo na vlado niti toliko vpliva, kolikor je pod nohtem črnega! Ti klerikalni poslanci, ki se živa duša ne zmeni za njih in njihove predloge, naj bi dosegli — odpust vpoklicanih rezervistov!
Ta najnovejša klerikalna laž je taka, kakršne so celo pri lažnjivih klerikalcih redke. Kdo pa odloča o tem, ali se rezervisti vpokličejo v večjem številu pod orožje? O tem vendar odloča vlada, ki mora skrbeti za našo varnost in ko je ona videla, da je država v nevarnosti, je rezerviste vpoklicala, ko je pa nevarnost minula, jih je lepo poslala zopet domdv.
Tej vladi, v kateri ni nobenega klerikalca, se imamo zahvaliti, da je s bistrimi in odločnimi ukrepi preprečila veliko zmešnjavo in prelivanje krvi. Ona je dosegla lep uspeh, ker jo vodijo pametni in pošteni možje in ne kaki — klerikalci. Zahvalo smo pa dolžni tudi našim mladim rezervistom, ki so na prvi klic tako jadrno prihiteli pod zastave, ker iz tega so videli naši sovražniki, da se mi ne šalimo in so se lepo — udali.
Dokler imamo take ljudi na vladi in dokler je ljudstvo tako zavedno in rodoljubno, se nam ni bati ničesar, najmanj kakega Habsburžana in njegovih Madžarjev.
Prisega našega kralja na ustavo
Nj. Vel. kralj Aleksander je 6. t. ra. dopoldne v narodni skupščini na slovesen način prisegel na ustavo.
Ob 10-55 se je Nj. Vel. kralj odpeljal v avtomobilu iz dvora v skupščino. Spremljal ga je ministrski predsednik Nikoia Pašič. Za kraljevim avtomobilom je vozil avtomobil, na katerem sta bila prvi general - adjutant general Hadžič in dežurni krilni po-bočnik. Običajnega spremstva ni bilo. Kraljev avtomobil se je peljal skozi ulieo kralja Milana in Miloševo ulico do skupščine. Čeprav je bilo vreme neugodno, so bile ulice polne naroda, ki je navdušeno pozdravljal svojega, tako dolgo odsotnega kralja. Pred narodno skupščino so pozdravili Nj. Veličanstvo člani vlade in predsedništvo narodne skupščine. Tam je bila tudi postavljena častna stotnija kraljevske garde z godbo in dvorni funkcijonarji. Kralj je vstopil v skupščino v spremstvu ministrskega predsednika in predsednika dr. Ribarja. Na vzklik dr. Ribarja «2ivio Nj. Vel. kralj!« so burno odgovorili poslanci, ki so prišli v zelo velikem številu. Galerije so bile polne naroda. Diplomatska loža je bila vsa zasedena. Prisotni so bili vsi zastopniki tujih držav.
goceno vezan evangelij. Na desno je stopil kraj njega ministrski predsednik Pašič z ostalimi ministri, na levo predsednik skupščine s podpredsedniki. Kralj je položil roko na biblijo ter glasno izgovarjal besedilo prisege:
«Ja, Aleksandar, stupajuči na prestol kraljevine Srha, Hrvata i Slovenaca, i primajuči kravljevsku vlast, za klin jam se svemogučem Bogu, da de čuvati jedinstvo naroda, nezavisnost države
i celinu državne oblasti i da ču ustav nepovredan držati; da eu. po njemu vladati i da ču u svima svojim težnjama dobro naroda pred očima imati. To mi gospod Bog pomagao. Amen.»
Ko je kralj končal, so zaorili v dvorani z galerij navdušeni klici: «Živio kralj!» in z burnim odobravanjem je zbornica sprejela naznanilo predsednika drja. Ribarja: «Njeg. Veličanstvo kralj je prisegel na ustavo.* V tem trenutku so z beograjske trdnjave za-grmeli topovi in godba pred parlamentom je zasvirala narodne himne.
Nato je kralj podpisal protokol o položeni prisegi, ki so ga sopodpisali predsednik parlamenta in vsi ministri.
Med ponovnimi ovacijami poslancev in publike je Nj. Vel. zapustil dvorano ter se v spremstvu ministrskega predsednika vrnil v dvor. Pred vhodom v skupščinsko dvorano je bilo zbranih
mnogo častnikov beograjske posadke, i ki so živahno pozdravili svojega vr-| hovnega poveljnika. Na poti od dvora I do skupščine je bil postavljen kordon j beograjske posadke m kraljeve garda, i Narod je kralja zopet navdušeno po-; zdravljal.
V dvoru je natd Nj. Veličanstvo i sprejelo predsednika in ostale člane j predsedništva narodne skupščine, za njuni pa ministrski svet, ki je čestital; svojemu kralju. Popoldne je kralj spre-1 jel patriarha. Dimitrija.
Ifcsrorta FssdeSitev države v ©blesti
Vladni predlog o upravni razdelitvi države predvideva 26 oblasti.
Člen 1. zak. predloga pravi: «Kra-Ijevina Srbov, Hrvatov in Slovencev se deli na 26 oblasti, in sicer: 1.) Bač-ka oblast; 2.) Eeograjska oblast s sedežem v Beogradu; 3.) Bitoljska v Bi-tolju; 4.) Braniševska v Požarevcu; 5.) Varaždinska v Varaždinu, kateri pripadajo iz političnega okraja Murska Sobota mesto in občina Dolnja Lendava, lendavska okolica in Dolnji Lakot; 6.) Vrbaska v Banjahikf; 7.) Du-brovaoka v Dubrovniku; . 8.) Zagrebška v Zagrebu; 9.) Zetska na Cetinju 10.) Kosovska v Prištini; 11.) Krajiška v Karlovcu (v katero spada tudi občina Osilnica); 12.) Ljubljanska v Ljubljani.
To oblast tvorijo politični okraji Črnomelj, Kamnik (razven občin Motnik, Trojane in Špitalič), Kočevje (razven občine Osilnica), Kranj z Jezerskim, Krško (razven občine Velika Dolina), Litija, ljubljanska okolica. Logatec, Novo mesto, Radovljica, Brežice, Sevnica, občine Veliki Kamen in Mrena sela okraja Kozje. Dalje okraj Laško razven občine Št. Rupert. Iz župani je reško - modruške pa občina Prezid.
13.)	Mariborska s sedežem v Mariboru. Njo tvorijo mesta Celje, Maribor in Ptuj, dalje politični okraji Ljutomer, Maribor, Murska Sobota (razven Dolnje Lendave, mesta in občine, lendavske okolice in Dolnjega Lakota), Ptuj okolica, Slovenji Gradec. Okraj Kozje (razven Velikega Kamna in Mrena sela), sodni okraj okolica Celje, Vransko, Gornjigrad, Šmarje, občina Št. Rupert v okraju Laško, politični okraj Kamnik, občine Motnik, Trojane in Špitalič.
14.)	Mostarska v Mo-taru; 15.) hiška v Nišu; 16.) Osiješka v Osijeku; 17.) Podrinska v Šabcu; 18.) Potiska v Bečkereku; 19.) Raška v Novwi bazarju; 20.) Sarajevska v Sarajevu; 21.) Splitska v Splitu; 22.) Skopska v Skoplju; 23.) Tuzlanska v Tuzli; 24.) Šumadijska v Kragujevcu; 25. Občina mesta Beograda in 26.) Občina mesta Zagreba.	»
K zagrebški oblasti pride tedaj iz političnega okraja Krško občina Velika Dolina.
Člen 2. določa, da se moreta združiti dve ali več manjših oblasti v eno. O tem pa končnoveljavno odločuje oblastna skupščina. Vendar tudi te združene oblasti ne smejo imeti več nego 800.000 prebivalcev.
ied
Ako umre kraij in stopi na prestol novi vladar, je navada, da poda stara vlada novemu kralju ostavko, ker je bila pač imenovana od starega kralja. Tudi naša sedanja vlada je podala novemu kralju po njegovem povratku iz Pariza ostavko, ampak
kralj ostavke ni sprejel, ker sedanji vladi popolnoma zaupa in ker je ona pravi izraz večine narodne skupščine. Naši klerikalci so, seveda, upali, da bo ostavka morda sprejeta in da pride do takega polo žaja, da bi si tudi oni skuhali v njem svojo juho, ampak vsi ti upi so šli po vodi, ker je
sloga med radikalci in demokrati popolna,
brez teh dveh najmočnejših strank se pa ne da nič napraviti. Sicer je med radikalci dosti takih mož, ki imajo bolj zastarele nazore in se ne strinjajo z ljudsko politiko demokratov, ampak z drugimi strankami, n. pr. s klerikalci, se še manj strinjajo in zato je ostala zveza med radikalci in demokrati tudi za naprej, kar je edino pravilno, ker samo na ta način bo omogočeno, da se uveljavijo
ustavne določbe, na čemur se je že začelo delati. Država je že razdeljena na 26 oblasti (ozemelj), ki bodo imele obsežno avtonomijo, tako, da bo ljudstvo dobilo veliko več neposrednega vpliva na javno upravo, kakor ga je kdaj imelo. Slovenski oblasti bosta dve: ljubljanska in mariborska. Pod ljubljansko oblast pride prejšnja Kranjska in en del Štajerske, pod mariborsko oblast pa ostanek Štajerske z Mežiško dolino in Prekmurjem. Oblasti bodo ravno dosti velike, da se bo ljudstvo lahko neposredno u-veljavljalo v javni upravi, kar nikakor ne bi bilo mogoče v velikih deželah, kakor so jih zahtevali klerikalci. Sicer pa klerikalcem sploh ni bilo do tega, da bi ljudstvo kjersi-bodi uveljavljalo svojo voljo, temveč samo do tega, da bi duhovščina obdržala svojo nadvlado. Do tega pa v Jugoslaviji nikdar ne bo prišlo, to je tako gotovo kot amen v očenašu.
Naša vlada ne miruje in skrbi, ko so nas že Lahi tako opeharili na Primorskem, da dobimo dobre meje vsaj drugod. Tako se prav lepo razvija
vprašanje meje proti Albaniji,
ki je za nas že prav slabo stalo, v zadnjem času se je pa močno poboljšalo, ker so velike sile menda sprevidele, da se mora naša država zavarovati pred albanskimi razbojniškimi tolpami z dobro mejo, preko katere se ne bo tako lahko prestopalo. Do sedaj je tekla meja po ravnini, sedaj je pa naša vojska pod poveljstvom generala Smiljaniča zasedla visoke gorske grebene. Ako dobimo dobro zavarovano mejo proti Albaniji, bo to tak uspeh, da nam ga bo marsikdo zavidal.
Madžarska zadeva je pa končana v našo popolno zadovoljnost, ker prvič so na našo zahtevo
Habsboržani odstavljeni za vselej od vlade na Madžarskem in ne bodo imeli več prilike ogrožati našo svobodo in neodvisnost. Karla z njegovo Žito so odpeljali po Donavi k Črnemu morju in od tam pi;oti Gibraltarju. Najbrže ga bodo izkrcali na portugalskem otoku Ma-deira, kjer bo daleč od Madžarske in odkoder ne bo mogel uiti niti na aeroplanu! Tudi ne bo smela imeti Madžarska stalne armade, temveč samo 35.000 mož dobrovoljcev, tako kot Avstrija in s tem vojaštvom ne bo nikomur nevarna. Tako bomo lahko vsaj s te strani popolnoma brez skrbi in zasluga, da se je to doseglo, pritiče samo naši vladi, ki je nastopila z vso odločnostjo in je vpoklicala rezerviste pod orožje. To je uplivalo na madžarsko vlado, ki je hitro odstavila ne samo Karla, temveč vse Habsburžane in privolila tudi v vse druge naše zahteve. Ko se je vse to zgodilo, je naša vlada sklenila da takoj pusti domov vpoklicane štiri letnike rezerve.
V zadnjem času se vršijo prav čudne reči
na Bolgarskem,
kjer je na površju miroljubna vlada, ki bi rada živela v dobrih odnošajih z našo državo in popravila grehe svojih predhodnikov, ki so se leta 1915. zvezali z Nemci, Madžarji in Turki in padli Srbom v hrbet. Največ je bil tega kriv bivši bolgarski kralj Ferdinand, Nemec po rodu, ki je že leta 1918., takoj ko so bili Bolgari premagani, zbežal na Nemško. Krivci so pa tudi mnogi Bolgari, posebno macedonski komitaši, ki bi radi nadaljevali Ferdinandovo politiko. Ker je sedanja vlada gledala tem komitašem na prste, so se vršili v Sofiji atentati eden za drugim in končno so komitaši zaklali vojnega ministra Dimitrova, ki so se ga najbolj bali. To je dalo vladi povod, da je predvzela prav odločne korake proti prekucuškim organizacijam in upati je, da jih bo kmalu popolnoma zatrla. Ko do tega pride, ne bo nobenega povoda več za nasprotstvo med Jugoslavijo in Bolgarsko in prišel bo čas, ko se raztegne Jugoslavija preko Bolgarske do Črnega in Egejskega morja in takrat bo naša država najmočnejša v jugovzhodni Evropi. Do tega ne pride niti danes niti jutri še, ali eno je gotovo: da bo do tega prišlo.
Dopisi
Lesce na Gorenjskem. Pišejo nam: V «Jutru» smo čitali, da je Ljubljana spomin svojih mrtvih najdostojneje počastila. V Ljubljani je to lahko, ni pa tako enostavno v Lescah na Gorenjskem, kjer posluje župnik Avsec, ki izvršitev pietete ovira, namesto da bi jo pospeševal. Tako je letos nekemu družinskemu očetu, katerega že davno ljudje najemajo za okrašenje grobov, pismeno prepovedal vsako dotikanje grobov brez njegove vednosti. Zagrozil mu je celo s sodiščem. Ko je dotičnik nekoč prinesel poldrugi liter olja za večno luč, ga je župnik nahrulil z besedami: «Marš ven! Kdor hoče kaj dati, naj sam prinese.» Umevno je, da se Jaka — župnikova žrtev — od takrat iz-ogiblje take cerkve, kjer božji namestniki izganjajo svoje ovčice iz božjega hrama. Župnik se je že pohvalil, da je Jako spravil iz cerkve, sedaj da ga bo pa še iz pokopališča. Jaka je kot postrežljiva duša povsod priljubljen in vsakdo se zgraža nad župnikovim ravnanjem. Župnik je zadnje čase očividno pozabil na na-
čela krščanske ljubezni ter kaj rad grozi s sodiščem. Seveda le zato, ker ga jezi, da nikogar tožite ne more, ker noče biti nihče tako neumen, da bi mu nasedel. Ob njegovem prihodu v Lesce je došlo ž njim tudi neko pismo od njegovih bivših faranov. Takrat smo mislili, da se župnika obrekuje, sedaj pa vemo, da se dotičnik ni motil, kp je pisal. Umevno, ! da se v pismu župnika ni hvalilo.
Selca nad Škofjo Loko. V nedeljo i dne 13. t. m. ob 11. uri dopoldne bo ustanovni občni zbor za podruž-jnico organizacije vojnih invalidov. 1 Vse invalide vabimo, da se v svojem interesu udeleže zborovanja. — Pripravljalni odbor.
i Brežice. Pišejo nam: V vinorodni posavski dolini se narodni socijalisti prav malo razširjajo. Posebno v I glavnem mestu Posavja, v Brežicah, se spi le tu in tam klic ustanovitelja mariborske narodno-socijalne stranke, ki v splošnem sicer veliko govori, pa več slabega kot dobrega stori. Posebno se odlikuje neki državni uradnik, katerega smo pred par tedni redno videli več na ulici kakor v uradu. On ima veliko veselje delati med mirnimi občani razdor. Mi mu ! sicer privoščimo agitacijo, ker smo sigurni, da takšni agitatorji ne pridobijo mnogo pristašev, vendar ni nikakor na mestu, da še vedno ura-I duje v Brežicah oseba, ki ponižuje i uradniški stan. Vprašamo g. gozdarskega nadsvetnika v Celju, ako se j strinja z uradniki, ki lastnoročno podpisujejo izjave: «Izjavljam, da je ta moja trditev docela izmišljena in neresnična in da sem to vest širil le v namenu, da bi g. I. I. osebno in politično škodoval.»
Slovenska Bistrica. Tukajšnja krajevna organizacija JDS. je priredila 5. novembra sestanek. Sestanka so se v mnogobrojnem številu udeležili obrtniki, državni uslužbenci in drugi, ki so pokazali, da ima stranka v tem mestu lepo bodočnost. Vsa čast našemu uradništvu, ki je bilo polno-številno zastopano. Sestanek je otvo-ril predsednik krajevne organizacije g. dr. Pučnik. Podal je obširno po-j r-očilo o zunanji, notranji in finančni politiki, ter razložil stališče, ki je zavzema JDS. Na njegova točna izvajanja so sledila nekatera vprašanja, posebno o naraščajoči draginji. Na-! to je župan g. Danijel Omerzu v lepem nagovoru bodril navzoče k i složnemu in skupnemu delu, ki je in bo pokazalo še nadaljnje uspehe v našem mestu. Po kratki debati se je soglasno sklenila resolucija, ki daje JDS. popolno zaupanje.
Gospodarstvo
= Žitne cene na Hrvatskem. Prejšnji teden so bile na Hrvatskem za 100kg sledeče cene: pšenica 1180 do 1220 K, rž (srbska) 850 do 900 K, i ječmen 840 do 860 K, oves 780 do 820 K, stara koruza do 1075 K, pro-
i so 765 K. 1 kg moke št. 0 je stal v : Zagrebu 18.401<, druge vrste moke so bile cenejše. Fižol novi beli se ie tržil po 950 K. Cene so mišljene za blago, postavljeno na kolodvor.
Na mariborski svinjski sejem, ki se je vršil 4. t. m. je bilo pripeljanih 254 prašičev, 2 kozi in 1 ovca. Cene so bile sledeče: 4 tedne stari | prašiči komad 80 do 100 K, 5 do 6 ! tednov stari 160 do 200 K, 4 do 6 ! mesecev stari 800 do 900 K, 8 do 10 mesecev 1000 do 1200 kron, eno leto stari 1800 do 2000 K, plemenske svinje kg žive teže 26 do 28 K, pol-pitane kg mrtve teže 34 do 36 K, koze komad 200 do 400 K.
j = Čilski soliler. Mnogi, ki so letos napravili poizkuse s čilskim so-
' litrom vprašujejo, ako se čilski soli-
ter lahko kupi in kako ceno ima. Uljudno sporočam, da se čilski so-liter sedaj še ne prodaja pri nas radi visoke cene. 1 kg bi stal kakih 10—12 K. Kadar bo ob zboljšani kupovalni vrednosti našega denarja uvoz so-litra mogoč, ga bo gotovo zopet oddajala Kmetijska družba, Gospodarska Zveza i. dr. Delegacija proizvajalcev čilskega solitra za kraljestvo SHS se s prodajo solitra ne peča, marveč deluje le strogo v kmetijsko znanstvenem oziru. — Dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana.
= Velike količine lanskega vina
so še nerazprodane v naši državi Zlasti v Dalmaciji je ostalo mnogo vina, katero je včasih prodajala v kraje današnjega neodrešenega o-zemlja. Kakor poročajo, bo vlada ukrenila potrebne korake, da bo mogoče naše vino sploh izvažati v inozemstvo.
= Sestanek zastopnikov obrtnih društev in obrtništva je bil v nedeljo dne 6. novembra dopoldne na magi-{stratu v Ljubljani. Sklical ga je pred-isednik Zveze obrtnih društev gospod i Franchetti. Sestanka so se udeležili I zastopniki raznih obrtnih društev in I posamezni obrtniki iz Kranjske in i Štajerske ter se posvetovali o ustanovitvi čim jačje obrtniške organiza-| cije. Izvoljen je bil poseben odbor, ki ima na Kranjskem in Štajerskem | storiti potrebne priprave ter sestaviti I pravila nove organizacije, nakar se ' bo sklical v najkrajšem času ustanov-! ni občni zbor.
= Zborovanje čevljarjev za Go-
i renjsko. Obrtno hranilno in posojii-| no društvo v Kranju sklicuje na ne-1 deljo dne 13. novembra cb 9- uri I dopoldne v restavracijskih prostorih !g. Petra Mayerja v Kranju kongres čevljarjev za Gorenjsko, povodom zaključka strokovnega čevljarskega tečaja v Kranju, ki ga je priredil Urad za pospeševanje obrti kraljevi-i ne Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Razpravljalo se bo o splošnem položaju čevljarskega obrtrri-j štva ter o osnovanju strokovnih in I produktivnih zadrug, oziroma njih j zvez. H kongresu so vabljeni obrtni-I ki vseh strok.
; — Čevljarska zadruga v Miniu pri Gorici je ravnokar dozidala k svoji dosedanji tovarni nov nad 30 metrov dolg trakt, v katerem postavi svoje mnogoštevilne stroje. V kratkem bo tovarna celotno urejena in v polnem obratu.
~ Dobava gorivnega špirita. Ker se je špirit izdatno podražil, se je i urad za pospeševanje obrti v Ljubljani odločil preskrbeti obrtnikom večjo množino denaturiranega špi-I rita po nizkih cenah. Interesentje naj 'obvezno prijavijo svoje potrebščine najkasneje do 12. t. m. na naslov Urada za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta št. 22. i == Nemška živina za Jugoslavijo. ; Komisija za prevzem nemške živine J je prevzela doslej 12.000 konjev iz | Nemčije na račun nemške vojne od-iškodnine. V celem dobi naša država i 51.000 komadov živine.
= Naš izvoz v inozemstvo narašča. Lani je znašala vrednost izvoza iz naše države v prvih treh mesecih 228 milijonov dinarjev, letos pa v istem času 569 milijonov dinarjev.
= jugoslovanski parobrodni promet z Ameriko. Koncem tega leta se j. uvede redni parobrodni promet med Sušakom - Splitom - Dubrovnikom in Newyorkom z parobrodi družbe i «Jugoslovenski transatlantik» pod j našo zastavo. Tri nakuljene ladje nekdanjega «Severonemškega Lloyda», |8000 do lO.OOOtonski parobrodi, se I nahajajo sedaj v popravilu v Glas-! gowu.
—	Trgovinski dogovor z Avstrijo je podaljšan do novega leta.
Vodne moči v Sloveniji. V Sloveniji imamo 40 rek, ki se dajo 1/koristiti za električne naprave in ki ima-i jo okoli 322.452 konjskih sil. Od i tega se izrablja sedaj samo 69.052 | konjskih sil.
—	Novi bankovci po 10 dinarjev, ; ki so prispeli iz Amerike, pridejo v | promet, ko bo vsa pošiljatev dospela.
| Bankovci so zelo lepo izdelani in bodo trpežnejši, nego so bili prejšnji, j = Padanje vrednosti našega de-jnarja. Vrednost našega denarja je ! zopet padla. Vzroki padanja so različni: špekulacija mnogih bank, zmanjšan naš izvoz in povečan uvoz, i potem nezaupanje v našo državo itd, I Vlada se sedaj resno trudi, da pri-| pomore dinarju zopet do veljave. Pa tudi sami lahko pripomoremo do I zboljšanja naše valute. Zato moramo brez razlike vsi varčevati, nič nepc-itrebnega nakupovati, se ne upirati jizvršitvi vladinih naredb in delati \ ter zopet delati. Udrihanje po go-| stilnah in pijančevanje ne koristi nič. j Ko bo zunanji svet videl, da je pri nas red, delo in ljubezen do države, | bo dobil zaupanje in spoštovanje do Jugoslavije ter bo zato višje cenil naš denar.
= Cene denarja. 9. t. m. se je dobilo: za 140 naših kron 100 nem-i ških mark, za 6 do 7 naših kron 100 avstrijskih kron, za 1400 do i 1420 naših kron 100 laških lir, za 2500 naših kron 100 francoskih frankov.
+ Kdo je izposloval desiobiliza-; cijo? Klerikalci in socijalni demo kratje se prepirajo o tem, kdo je iž-posloval demobilizacijo. Mi pa pravimo, da ne prvi ne drugi, temveč le edino dejstvo, da je Karel odstavljen in da so Madžari sprejeli naše pogoje. Sicer pa klerikalci trdijo take stvari kar tu doma v svojih listih, ker imajo svoje bralce za dovolj bedaste, da bedo vse verjeli, a v Beogradu ! so se strinjali z vsemi vladnimi ukrepi proti Madžarom. Pa ko bi se tudi ne strinjali s tem, bi bilo vseeno, kajti v Beogradu so oni mala stranka, ki s svojimi 27 glasovi ne pomeni nič. Naša vlada je miroljubna in je zato sama brez klerikalcev preskrbela, da se je madžarska zadeva mirnim potom poravnala. Sedaj, ko sme pokazali Madžarom, da imamo tudi ostre zobe, se bodo odpustili vojaki spet domu. To je zlasti zasluga demokratske stranke, ki šteje v Beogradu 91 poslancev, in pa radikalne stranke, ki šteje 96 poslancev. Proti takemu številu pač klerikalna stranka s 27 glasovi ne pomeni nič, kar je jasno.
+ Še nismo pozabili, kako so leta ■ 1914. kričali klerikalci na vojno, kako je ljubljanski škof Jeglič blagoslavljal vojsko in kako so vsi klerikalci besneli od krvoločnosti proti bratom Srbom. Nismo še pozabili tega. Sedaj pa hinavsko zatrjuje klerikalni list «Novi čas», da je proti katerikoli vojni. Na take limance ho-: čejo loviti kaline. «Novemu času» so se pač smilili le katoliški Korl in pa katoliški Madžari, pa je zatajil volka v sebi. Obenem pa si je mislil, da bo taka pisava kar vse ljudstvo pridobila za klerikalce. O nič si ne domišljajte! Smo toliko pametni, da vemo, da se volk nikdar ne spremeni v I ovco.
-j- «Černu bi se skrivali! > Tako
i pravi «Domoljub», ki bi se moral i imenovati pravzaprav «Domo-lump», in vprašuje: «Ali je potrebno, da moramo imeti tale strah pred Kar-• lom ? Vladajte tako, da bo ljudstvo 1 zadovoljno, pa nam ne bo škodoval
ne 'Karel piv?, ne Karel četrti itd.» j	PfOSVfitfi
Previdno pa se «Domohuiijp» ogiblje ;
tega, da bi se o Karlu malo ostrejše p. Nova šolska knjiga. V zalogi izrazil. Karel je bil pač katoliški | Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani je mož! Kaj ne? «Domoljubov» poduk,: nedavno izšla »Slovenska čitanka® kako se naj vlada, je stara fraza, s ka-! za drugi razred srednjih šol. Sestavil tero se hoče «Domoljub» prikupiti | jo je višji šolski nadzornik Josip
Wester. Cena 17 dinarjev ali 68 kron. Ta čitanka pomeni velik napredek v primeri z dosedanjimi berili in nudi učencem ne samo primerno učno snov, temveč tudi pravi estetski užitek. V čitanki so zastopani najboljši slovenski pisatelji.
takim nezadovoljnežem, ki mislijo, da mora vlada priskočiti že na pomoč, če jih trebuh boli. Vlada že dela in se trudi. Seveda to često malo zaleže, ker so klerikalci tu, ki pomagajo pridno uničevati delo. «Domo-lumpovim» tercijalkam bi se vlada pač najbolj prikupila, če bi dala vsaki po eno zlato uro. «Domolurn-, povci* se tudi lahko skrivajo, mi jih j vseeno dobro poznamo.
+ Mariborska /Straža, je dobila ! yez . ičd izdajati «sietni vijesnik»; sestrico. Ime ji je «Naša moc» V bo n pripravljainega odbora surovosti sta si oba klerikalna lista ; prvi jugoslovanski vsesokolski čisto podobna, samo da ima «Nassu * Ljubljani 12., 13., 14. in 15. moč» še svoje posebne muhe kot; a ta Jiq22 y prvi številki, ki je štriKijav konj Brca celo v zveste m j. Ja d dnevi o5javlja oklic
vnete klerikalce, toda ne ^o,Jer i sferešinstvain poživlja v več članic« "so" ji vse prenmlo črni.	,	sokoiske prireditve. List po-proti posvetnim klerikalnim . v . ' rpxjih
Sokolstvo
»Sokolski vijesnik.* Sokolski Sa-
mi pripravljeni, če je potreba. Na vojno pa ni niti misliti. Karel je bil iz Madžarske že odveden in Madža-so se našim zahtevam uklonili.
lovosfi
so ji preveč klerikalni, temveč zato,, k;h dd kar najiijajnejši uspeh 1 vse premalo crm. <<Nasa	j irJedJitJvr Jr - ...
m<x> le Protl Pfvetmm klerikalnim	treh Uečjih
organizacijam, torej proti vsakemu; kakršnemužekoli napredku, proti knjižnicam, pevskim', dramatičnim in telovadnim društvom. Zato pa pravi list, da bi klerikalni voditelji * Spomenik kralju Petru Osvobo-morali vedeti, da klerikalni stvari ditelju nameravajo postaviti v Sara-veliko več koristijo, ako v posamez- jevu. Spomenik bo stal pred sarajev-nih družinah uvedejo vsak večer i skjm muzejem. V muzeju pa se bo rožni venec, kot pa če do polnoči1 priredila soba, v kateri bodo zbrane predavajo v dvoranah. List pravi j vse spominske reči na pokojnega kra-tudi, naj se le na tretji red, Marijine j ija, ki se nahajajo na bosanskem družbe in podobno polaga važnost,' ozemlju.
ne pa na kake druge organizacije. * }aya ^ obletnice prihoda List očita klerikalnim vodjam, da so	. ke y ^rajevo se je vršila
vzgojili le politične kristjane, in pra-1 d '6 t svečanostmi. • vi, da so klerikalci sami krivi, da ni • 1
več poštenih krščanskih družin. — * Italijani niti grobov ne pustijo To slednje moramo dati novokleri- m mir o. Z Malega Lnšinja poro-kalni «Naši moči» sicer deloma j čajo, da je izdalo županstvo na pod-prav. Nihče drug, nego klerikalci se občino Čunsko ukaz, da se morajo hr-poslužujejo v svrho strankarske vatski napisi na nagrobnih spome-propagande najodurnejših in naj- nikih takoj odpraviti in nadomestiti ogabnejših hujskarij, vsled česar je' z italijanskimi. Ako dctičniki sami morala na deželi silno padla. Neve- ne store tega, bo storila to občina na den preprost človek, ki Vidi, kaj po-1 njihove stroške. Dva Hrvata sta se čenjajo oni, ki so vzeli vero v zakup, i šla pritožit radi tega na komisarijat, mora propasti vsled slabega vzgle- ali tam so ju surovo zavrnili in rekli, da. Z drugimi nazori «Naše moči» j naj gredo na županstvo, torej tja, pa se ne moremo strinjati, ker srn- -odkoder je izšel omenjeni ukaz. lta-že nekoliko kulturni ljudje, ki vemo, j lijanska besnost ne pusti na miru niti da je poleg rožnega venca in Mari- j grobov!
jinih in podobnih družb na svetu 'še j Med vpokiiCanci, ki so prišli na marsikaj drugega potrebno, ako ho- j orQŽne ya: ;ih je 5ilo tudi nekaj, ki če biti človek res človek, ne pa samo! SQ ^ obnašaii kot pobesnela živina, topa žival, ki trepeče pred kaznijo Ze na vlaku so posamezniki pobivali na onem svetu. Ta list je proti vsaki šj in kričali kot da so prišU iz pra. izobrazbi, katere cilj je pac vedno, „ozdov Po ljubljanskih ulicah je da spopolnjuje človeka, da bo tudi neka taka družba pijana rjula že ne-drugače pošten, ne samo iz strahu človeško in dopovedovala mirnim pred peklom. Kam bi mi prišli, ako miraoidočim: «Mi smo Orli!» Tega bi obveljali nazori «Naše moci»? :im pač ni bilo ^^ povdarjati, kar Ako bi ljudje okoli «Naše moci» vemo vsj> da se Sokoli ne obnašajo imeli odločilno besedo v državi, to tako Večina doSpelih fantov pa se bi cvetelo hinavsko pobožnjaštvo, je obnašala mirno in dostojno. Tudi tercijalstvo, obrekovanje, licemer- ^ ni nič hudega, če je kdo samo za-stvo, počasi bi se sploh prepoveda- vriskal ali pa ^pej' jo je že itak ta vsa posvetna društva, prepoved;;- stara navada o takih prilikah, lo čitanje posvetnih knjig, potem bi	,
se prepovedale višje šole, zatem še * Čenče na čenče... Vsak izreden ljudske šole in sploh vse, da se ne dogodek spravi nas Slovence cisto iz bi «pohujšal» svet. Ljudje bi popol- ravnotežja. Pravimo sicer, kako zelo noma otopeli in bi končno pozabili da smo mi izobraženi, kako da zna-še govoriti. — Sicer pa hvala bogu, ™ mi pisati in citati, a Srbi da so da «Naša moč* ni velika moč in da čisto zaostali; navzlic tej «nasi bnht
je le osamljeno bevskanje okostenelih jezuitskih reakcijonarcev. Črni smo res Slovenci, da je sramota, toda tako črni še nismo, da bi požrli takšno kost, kot jo ponuja «Naša moč»! «Naša moč» bo povečavala nam Slovencem sramoto doma in v tujini. In klerikalci si še upajo govoriti o srbskem balkanizmu ...!
TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! - ALI STE ŽE ČLAN »JUGOS1OVEN-SKE MATICE*?
nosti» pa se le pri nas in tudi Hrvatih morejo o vsakem izrednem dogodku širiti najnesmiselnejše govorice. Tako vedo povedati mnoge «brihtne» glavice, ki so mesto z možgani menda s slamo napolnjene, da imamo vojno že kar na tri strani. S kom pa? Ako smo tistih par albanskih roparjev pognali s krajev, s katerih so naše obmejne vasi vedno
ogrožali, pač to še ni vojna. Ob meji napram Madžarski pa je vse mirno, ravno tako drugod. Da je bilo sedaj vojaštvo poklicano na orožne vaje, se je zgodilo to samo radi tega, da vidijo Madžari, kako hitro smo
n
Lažnjive čenče, ki gobezdajo o vojni, bi rade napravile samo zmedo med ljudmi, ki nimajo sami dovolj razsodnosti.
*	Mi smo vedno trdili, da ne bo vojne in vendar nam gotovo mnogi niso verjeli. Sedaj lahko vidite, da so bili vsi oni hujskači in lažnivci, ki so trdili, da bomo imeli z Madžari vojno. Vpoklicano vojaštvo bo kmalu spet vse odpuščeno.
*	Zasledena vohunska družba v j Novem Sadu. V Novem Sadu je poli-1
cija izsledila vohunsko družbo, ki je i zbirala podatke o stanju in razvr-j stitvi naših čet ob madžarski meji in o tem poročala Madžarom. Po-j liciji se je posrečilo več članov te družbe aretirati, nekaj pa jih je po- j begtiilo.
*	Zaplenjena lista. Državna oblast je zaplenila pretekli teden klerikalno «Našo Moč», v pondeljek pa «Av-tonomista«. Oba sta imela seveda predolgi jezik.
*	Draginjske doklade duhovnikom.
Ministrstvo ver se je pri vladi zavzelo za to, da se povišajo dragmj-| ske doklade duhovnikom vseh vero-! izpovedanj v državi.
*	Varujte se tujih agentov! Kcn-i cem meseca oktobra je zbiral na Štajerskem v okolici Frama neki francoski agent fante, da bi jih odpravil na Francosko v delo. Tako mu je nasedel tudi 241etni Andrej Krem-puš iz Frama ter se odpeljal proti Italiji. Eno postajo pred Milanom pa je agent neznano kam izginil ter odnesel fantu vse listine in denar. Krempušu ni ostajalo drugega kakor da jo je mahnil peš proti domu in je te dni ves onemogel dospel v Ljub-: ljano.
*	Res brihtni ljudje se dobijo v Ljubljani. Socijalnodemokratični občinski odbornik v Ljubljani je predlagal pri občinski seji, da se podreta dve kasarni, last ljubljanske občine, a stari materijal in parcele pa se naj prodajo, češ da bo tako prišla občina do večjih svot denarja. O času, ko vlada v Ljubljani veliko pomanjkanje stanovanj, se tak predlog čuje skoro neverjetno.
*	Kako sodi ameriški Slovenec o razmerah v Jugoslaviji. V «Glasu Naroda», ameriškem slovenskem časopisu priobčuje neki ameriški Slovenec svoje vtise s potovanja po Jugoslaviji. Med drugim pravi: Seznanil sem se tudi s pravim demokratičnim življenjem v raznih slojih prebivalstva. Nekoč sedim na Bledu, in blizu mene je sedelo kakih 15 ofi-j cirjev, med njimi dva generala, polkovnik in manjši oficirji. Prav dobro so se med seboj razumeli in delali šale ter bili pravi prijatelji. Po kosi-! lu je pripeljal prosti vojak avtomobil pred hotel in pristopil k mizi oficirjev ter naznanil: «Javljam, gospod general, avtomobil je priprav-ljen.» General ga lepo vpraša: «Ali si že obedoval ?» «Da», mu odgovori vojak. Kdaj prej v stari avstrijski vojski se je zmenil kak višji čast-j nik za navadnega vojaka, ako je prej kaj jedel, preden je službo nastopil! Ta prizor mi je izredno ugajal. Res je pa tudi, da se čestokrat slišijo pritožbe, kako slabo postopajo z vojaki po raznih krajih, a to je vedno bilo v tej branži. Dostikrat se pa dobe ljudje, ki so iz rojstva surovine, pa tudi taki, ki so skrajno trmasti, nočejo ubogati povelja in "si mislijo: kaj mi boš ti zapovedoval! In tako nastanejo kazni.
*	Na Mirju v Ljubljani je pogorela šupa avtogaraže g. inž. dr. Kasala. Zgorela sta dva avtomobila. Pone-
srečili sta se tudi dve osebi. Vnelo se je namreč bližnje stanovanje in ljudje so v naglici reševali hišno opravo, pri čemur sta zadobila znatne opekline posestnik Ivan Traven in njegova hčerka Minka. Prepeljali so ju v bolnico. Škoda, ki jo je povzročil požar se ceni na 600.000 K
* Brezposelnost v zasedenem o-zemlju. V zasedenem ozemlju in Italiji vlada velika brezposelnost. Zlasti v Trstu je množica brezposelnih velikanska. Za podpore brezposelnih je določila italijanska vlada 268 milijonov lir.
*	Samomorilec, ki kliče na pomoč.
Pri okrajnem sodišču v Mariboru je bil uslužben pomožni pisar Konrad Iskra, ki se je pripravljal na izpit za definitivno službo. Bolehal je na srcu in je večkrat tožil, da ne more shajati s svojo plačo ter da se boji izpita. V soboto se je javil bolnega ter izostal iz urada. V nedeljo popoldne pa se je odpeljal v Ruše. Med potjo od kolodvora proti trgu se je ustavil sredi ceste, potegnil iz žepa steklenico s strupom ter izpil tekočino. Zatekel se je ob ograjo ter zaupil: «Pomagajte, zastrupil sem se!» Toda vsaka pomoč je bila že prepozna. Iskra se je zvrnil in takoj umrl. Prepeljali so ga v Ruše v mrtvašnico.
*	Umor radi povišanja stanarine.. V pondeljek se je zgodila na Poljanski cesti v Ljubljani krvava tragedija kot posledica velike stanovanjske krize. Med najemnikom gostilne «pri Jurju» na Poljanski cesti, 57 letnim Antonom Jalenom in hišnim posestnikom, rač. nadsvetnikom pokrajinske uprave, 44-letnim g. Avguštinom Zajcem je vladal že dolgo časa globok nesporazum zaradi stanarine. V pondeljek dopoldne je prejel Anton Jalen po pošti pismo, pisano od g. Avguština Zajca, v katerem je bila zahteva o povišanju stanarine. To je Jalena tako razburilo, da je pismo raztrgal, vzel iz kuhinje 10 cm dolg nož ter v gostilni čakal, kdaj se povrne g. Zaje iz urada. Ko se je ob dveh popoldne vračal drugače tihi računski nadsvetnik Zaje iz svojega urada in stopil v vežo omenjene hiše, je Jalen planil z nožem nad njega ter mu ga zasadil v desno spodnjo pljučno stran. Preplašen se je Zaje po drugem napadu še zatekel v stanovanje ge. Wider, kjer se je zgrudil na tla. Jalen je šel za njim in ga v strastnem efektu še večkrat ranil. Na desni pljučni strani je dobil Zaje 6 težkih ran, štiri spodaj, dve zgoraj. Zaje je ranam podlegel in umrl. Nadstražnik Erjavec je nesrečnega Jalena aretiral. Jalen je brezbrižno šel s stražnikom in na policiji priznal, da je izvršil grozen čin namenoma. Izročen je bil deželnemu sodišču. Nesrečna žrtev zapušča mlado vdovo s tremi otroci. 2e tretjič oženjeni Jalen pa mlado ženo z dvema otrokoma.
*	Strašna podivjanost Med fanti v 2abovcih in Podivincih je vladalo že delj časa smrtno sovraštvo, ki se je ponovno razvilo v pretep. Ker so pri zadnjem, pretepu zmagali Pod-vinci, so se hoteli žabovski fanti maščevati. Prišli so v Podvince s puškami in izzivali domačine. Kmalu se je razvila med obema skupinama
j pravcata bitka, v kateri sta obležala dva mrtva. Orožniki so ubijalce are-| tirali in jih odvedli v Ptuj. Pri tem | nastane tudi vprašanje, kje so fantje i dobili puške.
I * Razne nezgode. Ivana Nakrst, 1 dekla v Vižmarjih je krmila krave. Pri hoji pa ji je spodrsnilo, da je padla in si pri padcu zlomila desno nogo. — Miha Bačnik, dninar iz Spodnjih Pirnič je šel v mraku proti domu. V vasi Spodnje Pirniče je sta-
lo šest fantov, katere je Bačnik pozdravil z «Dober večer fantje». V tem pa so se že navalili fantje nanj m ga začeli biti s pestmi po glavi. Namahali so ga tako močno, da je bil vsled potplutb ves črn ter se je moral iti zdravit v ljubljansko bolnico. — Neža Žnidaršič, posestni-kova žena iz Lipunja pri Ložu je hotela doma prestaviti škaf napolnjen z apnom za beljenje. Komaj pa ga je prijela, se ji je zmuznil iz rok ter jej je pri tem pljusknilo apno v oči, tako da so jo morali dati v bolnišnico. — Roko si je zlomil Franc Ker-šič, posestnik iz Dolenje vasi pri Naklu, ko je lezel po lestvi navzdol. Lestva se je prevrnila in Keršič je padel na tla.
*	Vlak povozil krave. Voganjski občinski pastir je gnal krave na pašo. V trenutku, ko je šla čreda čez železniški tir, je pridrvel ekspresni vlak Zagreb - Beograd ter povozil približno 30 krav, ki so deloma mrtve in razmesarjene, deloma težko ranjene obležale na tiru.
*	Aretirana detomorilka. Ob Ižanski cesti v Ljubljani so našli dne 5. septembra letos mrtvo truplo novorojenčka. Poizvedbe so privedle končno do uspeha. Detektiv Haupt-mann je izsledil nezakonsko mater Marijo Lesica iz Verblenj, ki je svojega otroka takoj po porodu umorila. Detomorilka je že pod ključem.
Razne tatvine. Posestniku Mihi Hafnerju v Pristavi je njegov hla.pec Ivan Čadež ukradel voz drva, jih peljal v Ljubljano ter tukaj vse skupaj prodal in pohejmil neznano kam. Za Čadežem je izdana tiralica. — Gostilničarju Janku Resc.u v Vevčah je bilo- ukradeno za i(KX) kron perila, pose&tnikoma Matiji Babšu in Mihi Bokavšku v Stepanji vasi pa 47 zeljnatih glav. Zelje je kradla Alojzija Jančar, ki je skupilo za ukradene zeljnate glave zapila:
* Ni bi! pravi. Posestnika Janeza Su-
hadolniku v Borovnici je sosedinja Marija Sfcražišar sklicala ponoči iz spanja, češ da mu je nekdo ukradel izpod kozolca vrečo koruze. Ko je Suhaiolnik priletel h kozolcu, opaži 1 je tamkaj polno vrečo, pod vozem skrit pa je ležal neki moški! Suhadolnik ga je. udaril s polenom po glavi in večkrat po životu. Izkazalo pa se je, da neznanec, ki je prenočeval pod vozom,- ni kradel koruze. Vreča je bila napolnjena s tobakom, katerega je neznanec hotel iztihotapiti v Italijo. Tihotapec je 60 let stari Ignacij Zavnik, ki je vsled udarca s polenom na glavi težko poškodovan.
Zdravstvo
z Kako se izpira perilo od bolnika,
ki ima nalezljivo bclfzen. Perilo, posteljnina, prti se lahko razkužijo v vreli vodi. Stvari se vržejo še v mrzlo vodo, kateri dodaj še soli ali pepela in potem pusti vse zavreti. Vre naj četrt ure, predno odstaviš posodo od ognja.
z Za matere je boljše, ako dojijo.
Porodnice, ki dojijo, si v otročji postelji mnogo hitreje odpomorejo, nego one, ki ne dojijo. Pa tudi drugače so bolj čile in živahne. S točnim tehtanjem se je ugotovilo, da pridobe ženske, ki doje, 15 dlni po porodu povprečno 9 gramov na vsak kilogram telesne teže, nasprotno pa one, ki ne doje, izgube tri grame.
ŽRTEV NEKDANJIH AVSTRIJSKIH KRVNIKOV.
Na Suhem bajerju počiva pozabljeni Ivan K romar, kovač in oče osmero otrok. Dne 16. oktrobra i 1915. je šel v okviru avstrijskih bajonetov po ljubljanskih ulicaii na Suhi bajer, kjer so ga ustrelili, in grob št. 10 hrani njegove ostanke že šest let. Šest let že kličejo njegova mrtva usta osveto in maščevanje! Šest let že čaka osem sirot v borni bajti v ! Stari gori nad Semičem zaman oče-! ta, čaka zaman žena moža! Njih beda, njih solze in stok kličejo osveto neba in poštenih ljudi, kličejo pomoči! Kaj je zakrivil Kromar v očeh ovaduha Skubica in avstrijskih krvnikov? Izpregovoril je, kar so mislili takrat tisoči: «Srbija ima prav, da se brani!» Govoril je to, ko je odhajal na fronto, pustivši ženo in osmero otrok. Ta «zločin» je plačal z življenjem. Padel je kot mučenik ideje, ki l je končno zmagala, kot žrtev zlobe, j hlapčevstva in izdajstva, žrtev človeka, v katerega hiši je iskal gostoljubja.
Naša narodna dolžnost je, da mu damo vsaj sedaj zadoščenje, da pct-| ložimo njegove kosti v primeren grob v kraju, kjer je bil izdan, v : Črnomlju, da damo njegovemu ime-! nu zadoščenje z obnovo postopanja, da pomoremo njegovi bedni družini, ki nima zase niti kruha, niti obleke, niti sredstev.. Ženi mučenika, otrokom junaka smo to dolžni! Črnomaljski Sokol je prevzel nase skrb za vse to ter prosi vso slovensko ! in jugoslovansko javnost prispevkov v denarju za pomoč bedni družini in j za prenos kosti mučenika Kromarja | v Črnomelj. Potreba je velika in pomoč nujna! Darove je poslati na na-j slov Sokolskega društva v Črnomlju.
M&zno
Is"
j X Lisica z dvema nogama. V nizkem kraju na Francoskem; je nedavno neki lovec ustrelil lisico, ki je imela I samo dve nogi. Od kraja tega čuda niso mogli razumeti, pozneje pa so ugotovili sledeče: Lisica se je namreč — mogoče že pred leti — ujela v železno past na eno zadnjo in eno sprednjo nogo. Da je mogla uiti, si j je obe nogi odgriznila, kakor lisice j to običajno delajo. Sčasoma so se ji rane zacelile in lisica se je premikala po gozdovih samo po dveh no-| gah. Da je bila takšna hoja zanjo i zelo težavna, je razumljivo. Ugotoviti se je moglo, da si je pri hoji pomagala z repom, ker bi drugače seveda ne prišla naprej.
X Japonka, ki je umorila 18 mož. Na Japonskem se sedaj zelo mnogo govori o mladi iz najboljše družine izhajajoči Japonki z imenom Laneki, ki je zastrupila 18 mož, potem ko je vsakega izmed njih pripravila do tega, da se je zavaroval na življenje v njeno korist. Prvi umor, ki ga je izvršila, je bil umor njene sestre, v katere moža se je zaljubila. Vse njene poznejše žrtve so bili moški. Ona je zvabila moškega, katerega si je izbrala za žrtev, v gostilno in mu ponudila zastrupljeno vino. Policija ji je prišla na sled šele po osemnajstem umoru.
X Ameriški hoteli ne potrebujejo več steklenic in kozarcev. Odkar je
stopila v Združenih državah v Ameriki v veljavo «prohibicija» t. j. prepoved točenja in prodajanja alkoho-1 ličnih pijač, ne vedo veliki hoteli, kaj naj počno s kozarci in steklenicami, ki so postali tako nerabni. Nekaj te-| ga blaga se jim je posrečilo prodati j privatnikom, ki so okrasili z njim police svojih kredenc, večina pa ga je I ostala in ga sedaj kratkomalo črtajo iz inventarja. Tako je te dni črtal iz inventarja svoje kozarce in steklenice hotel «Pirth» v Newyorku ter s tem zavrgel premoženje vredno poprej 109.000 dolarjev.
X Poštna pošiljka, ki je hodila po svetu 18 let. Te dni je dobil neki gospod v Kanadi po pošti škatljo cigaret, ki je bila leta 1903 oddana za njega na Angleškem. On se je takrat boril v burski vojski. Pošiljka je romala za njim v Indijo, Novo Zelandijo in različne kraje sveta, dokler ga ni končno po 18 letih našla v Kanadi. Sedaj bo vsaj lahko I pušil dobre, mirodobne cigarete, j kakoršnih gotovo nihče več nima.
X Proti ženski debelosti. V Ameriki se počutijo ženske zelo nesrečne, če so predebele. V Newyorku in drugih mestih se vrše cela gibanja proti ženski debelosti in so se osnovali posebni odbori, ki bodo dajali velike nagrade ženskam, katerim bo uspelo, da v določenem času izgubijo | na debelosti. V samem Newyorku se ! zdravi od debelosti preko 60 žensk, ki tehtajo preko 100 kg. Debelost odpravljajo večinoma s telovadnimi vajami.
X «Črna roka» družba izsiljevalcev je znana tudi v Ameriki. Tako je tudi Alfonz Dubassi v Chicagu dobil nedavno od «črne roke» pismo, v katerem zahteva, da izplača takoj neznancu 3000 dolarjev, sicer bo izgubil življenje. Dubassi se za to pismo ni zmenil. Te dni pa je nekega jutra nenadoma eksplodirala pred ! njegovo hišo bomba, ki je porušila j del pročelja in zdrobila vse šipe, do-eim človeških žrtev ni bilo. Sedaj zasleduje roka pravice to «črno roko».
X 41 letna mati, ki ima 22 otrok. V Omahi v Ameriki je porodila Earl Rowray svojega 22 otroka. Rowray je stara 41 let ter se je prvič omo-žila s 14 leti. Prvega otroka je imela v 17. letu. S prvim možem je imela 20 otrok. Pred štirimi leti ji je umrl mož, ona pa se je omožila v drugič z možem, ki je za dvajset let mlajši od nje. Z drugim možem je imela do sedaj dva otroka.
X Živega bi bili kmalu pokopali, t V Barceloni je umrl ravnatelj gleda-i liškega orkestra Perez Cabrero. j Zdravniki so konstatirali smrt vsled otrpnelosti srca. Ko so pa hoteli Zel" biti krsto, je Cabrero oživel. Po-grebce so vsled tega poslali domov, Cabrera pa nesli nazaj v posteljo.
Ženski kotiček
Zoper ozeblino se priporoča kopanje ozeblih udov v močni zavre-lici jelkinih igel. Igle se morajo kuhati dve do tri ure in v tem mlačnem čaju se naj ozebli udje drže 10 do 15 minut.
Razpokane roke se najlepše zacelijo, ako se zvečer, predno se gre
spat, drgnejo s špehom. Seveda je treba potem obleči rokavice, da se posteljnina ne omasti. Drugo, tudi jako dobro sredstvo je, da se roke koj po umivanju, ko so še vlažne, na-roažejo z medom in potem posuše.
Podveza za nogavice je zdravja škodljiva. Marsikateri ženski se je že svetovalo, naj si nabavi one podveze, katere se pripenjajo okoli pasu, a za odgovor na dobrohotni svet je bilo: «Hm, saj sem se že navadila, nič mi ne škoduje». A vendar škodujejo navadno podveze ne samo' mišicam, ampak celo kostem. Podveza tišči na mišice in ovira krvotok in mišice se ne morejo rediti in razvijati normalno. To je potem enako, ali je podveza elastična ali ne; zdravniki celo trdijo, da se baš elastične podveze vedno bolj krčijo, tako da vežejo proti večeru mnogo bolj nego zjutraj. Kakor smo že omenili, ovira to krvotok in v marsikateremu slučaju se je iskal vzrok za mrzle noge bog ve kje, tičal pa je v podvezi. Pcsebno škodljive so take podveze pri otrocih, katerih telo se razvija in raste.
Pchištvo iz hrastovega lesa očistiš tako-le: Najprej odrgni z volneno krpo, namočeno v mlačni vodi. Nato skuhaj za kurje jajce voska in pel toliko sladkorja na pol litra piva. Kakor hitro je pohištvo suho po prvi manipulaciji, polira se *z navedeno mešanico in je potem kakor novo.
Tisoči ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo
že 25 let prijetno dišeči
FeHeriet? Jsafliiif
liof ispctiio liiosmttitaj .
za nego zob, zobnega mesa in glave ter kot dodatek k vodi za umivanje, ker urinknje zaradi svojega antiseptičnega, čistečega in osvežujočega delovanja kar najbolje. Ravne tako jo priljubljen kot krepko, blago delujoče in

m
1
mm SH ii
mo prijetno srež-siva za drpsen.e
.„„., hrbta, rok, nog in celotne ga -T* i* Mls^j te:t>sa- „Klsafluid" je mnogo m	močnejši in učinkovitejši ne-
go francosko žganje in sploh najboljše sredstvo te vrste. Tisočera priznanja 1 Z zamo-'•1BL——tom in poštnino za vsakogar:
2	aeau
3 dvojne steklenica aH 1 spocialna steklenica 48 K.
Za ps-odajaSee:
12 dvojnih steklenic ali 4 specimne steklenice 168 K
24 dvojnih ali ti specialnih steklenic.......2SO K
36 dvoinih ali 12 specialnih steklenic......3SH K
POiTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denarna.
prej pošlje, dobi še popust v naravi PRIMOT: Ci3a obiiž za kurja očesa po 5 K in K 7 £0; Elsa mentolni kllnčič 12 K; Elsapo.ipalni prašek 1! Kj pravo Elsa ribje olje 85 K; Elsa ustna voda 36 K; Elsa kolonjska voda 41 K; Elsa sumski miriš 41 K; glicerin po 6 in 30 K; Lysol, Lysoform 30 K ; ki-neški čaj 3 K; Elsa mrčesm prašek 15 K; map » podgane in miši po 8 in 12 K.
EVGEN V. FELLER, lekarnar,
STUBICA donja, Elsatrg &t. 3SO 40-1	(Hrvaško). 48/144/11 b
Varana gospodinja rabi ediiiole
GAZELA MILO
ki j« njfelfie ia aajoeaoji«!
Oelniik* Klavnl«*i
K 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Iteaervei
K 10,000.000
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJubljana, Maribor, Metkovlč, Opatija, Sarajevo, Split,
Sprejemal Vloge ne knjižic«. — Vlege ■» tekoči ia tire-reoUB proti najugodnejšemu obratovanju. — Kontni davek plača banka ia ivojega
Kupuj« In prodajal Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontlra: Menice, derae, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice ia akreditive na m to- ki
inozemska mosta. Daj« predujme i na vrednostne papirje ia na blago, ležeče v javnih skladi&čili. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Sibenlk, Zadar, Zagreb, Trat, Vta.
Bonu naročila ta jtt farrrinje mf-
Prevzemei kalantneje.
Brzojavni naslov: Jadranska.
T«l«fOn 61, 287.