Ob razstavi domače in umetne obrti
Renesansa domače obrti?
Stoletja so naši predniki iz roda v rod prenašali izkušnje in spretnosti v ročnem iz-delovanju predmetov za vsakdanjo rabo in okras in nam tako zapustili bogato etnografsko zapuščino. Tovrstni predmeti, razstavljeni v muzejih, nam pričajo o visoko razvitem smi-slu naših prednikov za estetiko, pa naj bodo to izdelki iz gline, lesa, železa ali platna.
Le malo je še takih izdelkov domače obrti, ki jih tudi danes izdelujejo in uporabljajo naši Ijudje. Večina takih obrti je izumrla. Naj-vztrajnejša je suhorobarska in ponekod še lon-čarska. Vse ostale so v novejšem času izpod-rinili izdelki industrije, ki pa so enolični in neestetski. V tem času se ^fi poplitvil tudi naš okus in se do izdelkov domače obrti obnaša-mo, kakor bi se jih sramovali. Toda ali niso prav ti naša nacionalna posebnost, dokaz naše ljudske tvornosti in najlepše pričevanje naše etnične  samobitnosti?
Nekako tako so se nehote zapletala in raz-pletala razmišljanja obiskovalcu tretje sloven-ske razstave domače in umetne obrti, ki je bila od 7. do 12. oktobra v slovenjgraškem umetnostnem paviljonu. Razstavo je pripravila in organizirala Zveza obrtnih združenj Slove-nije, na kateri je sodelovalo 165 obrtnikov, med njimi štirje tudi iz Šiške, s 3.800 ekspo-nati. Tako kot na prejšnjih dveh, so tudi na tej   podeljevali   naslove   »mojstrov  domače   in
umetne obrti«. Na letošnji so podelili 5 naslo-vov »mojstrov domače« in 7 »umetne obrti«. Za tak- naslov se lahko potegujejo le tisti obrt-niki, ki svoje izdelke izdelujejo ročno in na klasičen način, predvsem pa tistih strok, ki so že skoraj izumrle. Poleg teh naslovov so po-delili še 21 »zlatih znakov kvalitete« za posa-mezne izdelke. Povemo naj, da noben obrtnik iz Šiške ni ostal brez priznanja. Breda Aleš, izdelovalka spominkov, je na primer prejela »zlati znak kvalitete« za Kompasovega Janeza, Janeza smučarja, Jamskega človeka, prav tako pa za originalnost miniaturnega posnetka na-rodnih noš.
Razstavo so si ogledali tudi člani Obrtne-ga združenja Šiške. Po ogledu smo poiskali predsednika tega združenja Milana Aleša, si-cer predsednika odbora za domačo in umetno obrt pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije in ga povprašali o vtisih in po namenih oziroma ciljih  razstave.
»Tovrstne razstave so organizirane z na-menom, da bi ponovno spodbudili in oživeli tiste obrti, ki izumirajo ali ki so že skoraj izumrle. Spodbudile naj bi zanimanje za tiste izdelke, kat.erih izdelovanje je naslonjeno na narodopisno preteklost. Iz pozabe bi radi iz-trgali izdelke z etnografskim poreklom kot so trniči, cekarji, jerbasi in podobno, oživeli bi radi dejavnosti pletarstva, ročnega tkalstva, čipkarstva, lončarstva in še marsikatere. Z njimi želimo vplivati ne samo na preusmeritev obrtnikov od izdelovanja kičastih izdelkov k izdelovanju izvirnih narodopisnih predmetov, ampak tudi na vzgojo naraščaja izdelovalcev in spreminjanje okusa prebivalstva. Zato je bi-la tudi selekcija izdelkov za razstavo precej ostra. Tako smo za to razstavo morali odklo-niti kar 10 odstotkov interesentov za udeležbo na razstavi, ker njihovi izdelki niso ustrezali razstavnim kriterijem. S tem ciljem, da bi do-segli v izdelovanju predmetov domače in umet-ne obrti višjo in izvirnejšo raven, smo pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije organizirali posebno svetovalno službo, ki bo nedvomno v veliko pomoč vsem, ki se bodo želeli lotiti starih obrti. Naša prizadevanja gredo v smer, da bi ročna obrt zopet našla mesto, ki ji pri-pada,« je pojasnil.
Zanimalo nas je, kakšne perspektive imajo takšne obrti in kaj si lahko obetamo od nji-hove oživitve.
»Perspektive so lepe, naj bo to v pogledu večje udeležbe v prometu z izdelki za praktič-no vsakdanjo rabo, s spominki v turističnem prometu ali donosnosti ter v možnostih za več-je zaposlovanje. Seveda bo vzporedno potreb-no storiti tudi še marsikaj za vzgojo izdelo-valcev in okusa prebivalstva: Glede prvega nameravamo posneti 30-minutni film o domači in umetni obrti in ga posredovati šolam, na okus širšega kroga občinstva vplivati pa prek TV oddaj, med njimi tudi prek oddaje »zrno do zrna«. Zavedamo se, da vsega tega ne bo mogoče doseči tako rekoč čez noč, toda pre-miki  so  že vidni,«  je  dejal.
K večji motiviranosti obrtnikov za to de-javnost bo nedvomno precej pripomogel tudi predvideni novi zakon o davkih, po katerem bo imela domača obrt, po njegovih besedah, posebne olajšave. Po njegovem mnenju bi bilo prav, če bi je bila deiežna tudi umetna obrt, ker je prav tako ročna.
Ko smo ga povprašali o vtisih z razstave, je dejal, da vidi velik napredek od zadnje in da je popolnoma dosegla svoj namen. Po nje-govi oceni je širok izbor eksponatov ponudil izredno lep pregled dosežkov naše domače in umetne obrti, bila pa je prav tako pomemben prispevek k oblikovanju meril našega okusa. Posebno jamstvo pa bodo zanj zagotovo dali tisti izdelki v trgovinah in drugih prodajnih mestih, ki bodo opremljeni z »zlatim znakom kvalitete«.
Ivo Osolnik