Politični ogled. ¦ ¦;< Državni zbor je začel dne 4. febr. zopet delovati. Na dnevnem redu so nekateri nujni predlogi. Najprej se je začelo posvetovati o nujnem predlogu Mladočehov zaradi nesreč v rudokopih v Mostih na ČeSkem. Kmetski poslanci hočejo vložiti nujni predlog zaradi odprave žitne kupčije na borzi. Vlada se trudi, da bi kmetske poslance pregovorila. Celjska slovenska gimnazija se zopet imenuje te dni po celi Avstriji. V proračunskem odseku delajo nemški poslanci, posebno grof Stiirgkh, z vso močjo na to, da se sklene, naj se celjska slovenska gimnazija opusti, v Mariboru pa se naj slovenski nižji razredi odcepijo od eele gimnazije in naj se ustanovi samostalna slovenska nižja gimnazija. Taka samostalna spodnja gimnazija bi ne mogla dolgo obstati v Mariboru, ker bi jo nemštvo gotovo prej ali slej zadušilo. Slovenska poslanca v proračunskem odseku, gg. R o b i 6 in P o v š e, se neustrašeno upirata zviti nemški nakani ter grozita z obstrukcijo, če se bo tako nepravično postopalo proti slovenskim zahtevam. Vsi Slovenai odobravajo njuno zadržanje ter želijo. da bi ne popustila. Vsenemški kričač Wolf, ki je vsled prelomljenja zakona moral odložiti državno in deželnozborski mandat, je izvoljen zopet tudi za deželnega poslanca na Ceškem. V torek je prišel Wolf prvikrat v državni zbor ter storil obljubo v roke predsednika. Velika tihota je nastala v dvorani. Potem si je poiskal prostor poleg liberalca Grossla. Na\prej je hotel sedeti med dr. Demelom in Kleinom, a Klein se ga je branil. Predsednik francoske Ijudovlade namerava še letos obiskati ruskega carja v Petrogradu. Emetsko gibanje na Italijanskem. Predkratkim je bil v Milanu velik shod katolisko mislečih delavcev in k m e t o v. Navzočih je bilo blizu 4500 zborovalcev. Govorilo se je o združevanju, o organizaciji. Zahtevala se je splošna kmetska z v e z a za Italijo, delavska samopomoč, preskrbovanje za starost in onemoglost, zavarovanje itd. Tudi na Italijanskem čuti kmet potrebo, da s svojimi sotrpini skupno nastopa. Naš prestolonasledaik na Rusko. Vse sovražnike Slovanov bode hudo v oči, da odpotuje naS prestolonaslednik Fran Ferdinand te dni na Rusko. Dobro ved6, da to potovanje ne bo ostalo brez sledu za naSo avstrijsko politiko, ker bo se ovila nova prijateljska vez okoli Rusije in Avstrije. Nemški listi so strašili že te dni z novicami o morilnem napadu na ruskega carja, a novica je bila lažnjiva. Vemo, kam pes taco moli. — Vojna v Jnžni Afriki. Nizozemska vlada je začela pri Angležih posredovati, naj sklenejo mir z Buri. Angleži nočejo nič sliSati o miru. Med tem pa vedo nizozemski listi poročati o raznih angleških porazih v drugi polovici minulega leta, ki so jih angleški listi razglasili kot angleške zmage ali pa jih sploh zamolčali. Mej drugimi je Botha porazil Angleže pri reki Wilge sedaj že drugič in potem pri Bronkhorstspruitu. Bitka dne 19. dec. 1. 1. je bila za angleške oddelke tako usodna, da jo sami nazivajo «disaster» — velika nesreča. V bitki med Brugspruitom in Middelburgom je padel tudi neki angleSki general, čegar imena pa še ne povedo. Blizu Standertona se je vršil vroč boj mej Angleži in Botho. V tem boju so ujeli Buri Andreja Cronje, ki poveljuje 300 izdajicam v službi Angležev. Na potu iz tega kraja v Bethel je Botha zajel angleški train v vrednosti najmanj 20.000 funtov. Tudi Dewet izborno deiuje. O boju pri Betlehemu je Kitchener sporočil, da so se povrnili le štirje možje neranjeni z bojišča. V tem boju je Dewet s svojimi oddelki porazil armado 1500 mož. Istotako so njegovi bojevniki porazili Angleže pri Kronstadtu, v boju pri Frankfortu in pri zajetju Harry8tnitha pa je bilo ubitih in ranjenih 400 Angležev. Konečno sta še Kemp in Delarey dosegla mnogo vspehov, ker sta mej drugim prisilila Babingtona, da se je udal s celim svojim Stabom, in zajela velike črede živine.