. uk 0 x\m ra IZDAJA ZA GORIŠKO I5T BFAE(*IJO _ GLAS SLO jgoVlII. . Štev. 254 (2250) PHIHOBSKI DNEVNIK OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Prispevajte Dijaško Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr. TRST, torek 21. oktobra 1952 Cena 20 lir ISTO ZASEDfiN.lF GLAVNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE! »B otvbbubi mo« >re.ehtistične postmehhe b> slbkbsbi »b.i DOVOLJ JE PROVOKA CIJ J& ODSTRANITEV RIMSKIH FUNKCIONARJEV! Oblast predstavnikom tržaškega ljudstva! Osvobodilna fronta bo v še večji meri kot doslej podprla odločno borbo tržaškega prodnata proti izkoriščanju a za pravično rešitev socialnih in gospodarskih vprašanj tov. B. Babiča, hi odhaja iz Trsta, je bil izvoljen za predsednika glav. odbora OF tov. F. Štoka Priznanje in zahvala glavnega odbora tov. Babiču Namesto T%ko .,o°5, .0r Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Sedanju, , ■ ,3e v ne<ž®lj°> 19. t. m. na svojem 6. rednem TesohLriE!eli, naslednie sklepe in v zvezi z njimi protest. ‘jo. oklepi in resolucija se glasijo: SKLEPI Gkvnd odbor je '*I>ravi si: *»o proučil podana poročila in po obširni sprejel soglasno sledeče sklepe: se v zvezi z londonskimi dogovori in posledicami mešetarjenja sprejme protestna resolucija z od-^ *^l*evo> da se preneha s tako politiko, in s poudarja “4 ne bo Osvobodilne fronte prenehala svoje borbe ^ ne •><> Osvobodilna Ironta prenehala svoje borbe 2 bvanja in priključitve tega ozemlja k Italiji; Wn!a ^ re*itev tržaškega vprašanja v ©stvaritvi STO s aimi ^amstvi obeh sosednih držav, s čimer naj obenem ^ eblast i in italijanske narodnosti, za kar se bo 1 eblast na tem ozemlju v roke avtohtonemu prebival- kot ^ ženske borila OF tudi v prihodnosti; • n *** b"I more biti govora o plebiscitu v naših krajih, Predlaga tako imenovana Socialistična stranka Ju-h tirm-ker bi bila sedaj taka rešitev nesocialistična t^°kratična. Da zamore priti do izraza resnična , vtohtonega prebivalstva; se mora prej v osnovah od- 5^ jj, —-------- — •----- —- — - sk^ taJ° izvršiti vse reparacije krivic na račun slaven- ^ ^ fašizma ustvarjeno in od ZVU ohranjeno stanje Rivalstva: * (b i Vii^j « treba okrepiti in razširiti notranje pogoje pra okrePiti #ravilne rešitve tržaškega vprašanja in v ta namen hib ypr ^ ®ajvečje mere borbo za pravično rešitev social-®elavca in kmela ra dosego gospodarske enako-^ n! ’ bfi čemer bo Osvobodilna ironta z vsemi svojimi iloejj v še večji meri kot doslej odločno borbo trža- 5 ®*bletariata proti izkoriščevanju; 'bbodilna Ironta bo preko svojih predstavnikov * t j™*9 bddeželske občinske svete in občinske odbore, da Vn °^h Opravljanjih in sklepanjih ne omejijo zgolj na 4 s 9 vPrašanja, marveč jih ra.zširijo na vprašanja splošne-t^J^ojskega pomena našega ljudstva. V ta namen se VuJ' *** gtafvnem odboru ustrezna komisija, ki naj Jo 5 0^Vršiini odbor; °bodiina Ironta znova poziva slovenske starše, naj s slovensko in človečansko dolžnostjo vzgajajo svoje V®bsko -t>rarVem narodnem duhu in Jih zlasti pošljejo v slo-*brbo n50'0, s timer bodo nadaljevali pod fašizmom začeto 7. jjj01' raznarodovanju; v°iu ^ atiinj. njenemu delu in njenemu vsestranskemu raz-toko Osvobodilna fronta posvetiti vso skrb in nuditi ši-S¥rPoro' ato da bo novi rod globoko zakoreninjen v 8 . emlJi in si na njej ustvari! zdrave življenjske pogoje; ,Vetii me,t.nStVo Osvobodilne fronte bo kakor doslej in še v "blen, . ^udi v bodoče sodeloval delu bodoče sodelovalo pri prosvetnem in kul- 9, hašega občestva; *Ptii0 01>0®lna fronta obsoja dosedanjo brezbrižnost obla-ter*1Utl'h P°®l®dic letošnje suše in drugih prirodnih ^kovic aahteva- da nudijo prizadetemu kmetu pomoč z Glavuj sredstvi *n gmotno podporo. Visiva °*>or nalaga izvršilnemu odboru, da ob podpori Skrhi U1 za uresničitev navedenih sklepov. ESTIV A RESOLUCIJA oze^°T Usv°bodilne fronte slovenskega naroda za “tle"38 ter n\!e, 0tav-°!) ‘ondfH ,če’ ki pa je 1 O zaviel spričo krivičnih Vn’ka 7ned° i.S^e konference, kakor tudi delo svojega prediv I. da konferenco v Londonu ter ponovno ugotavlja e0a prebj671!'’0 londonski sklepi nov napad na interese tr-^ (ja ^ vQlstva svloh n tržaških Slovenc ejn0sti“ sploh, a tržaških Slovencev še posebej; m Uniou^o'30 londonski sklepi črko in duha mednarodnih osnovnih pravicah človeka in mednarodnih t0^ d« s'oSPrejetih Blede Tržaškega'ozemlja; ilte0Sa!l re2Ut[tSJC^ep‘.po prihodu rimskih funkcionarjev že Vj" prebiualst *° nasProtni ne samo pravicam trža- * veliki meri škodujejo odnosom ^ delu Evropelma iadranskima državama in s tem miru IL ' s!* . ...................................... mrtvlrr:^ meri gospodarstvu Trsta, še bol j . . OClOCi razim i ‘nnvn^no -funkcijo tržašlcp.na fditrie hnr^„ ,._s eJ še toleriranih pridobitev narodno- ie danesU’v ^n cone z Italijo, ki je nezgodovinska in 0 Pa mrtviči meri gospodarstvu Trsta, še bolj n‘š(a in konor? razu°j naravne funkcije tržaškega 1 ?ačof„,. ° obnavlja sužnost Slovencev; t n perfidnega odpravljanja pre- do sedaj ^last?m"9e nad fašizmom in nacizmom, ki W»ltr1'1 -----’------------- j- Pod predsedstvom tov. Branka Babiča je bilo v nedeljo 19. t. m. 6. zasedanje glavnega odbora Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje s sledečim dnevnim redom: 1. politično poročilo, ki ga je podal tov. Stoka Franc, 2. poročilo dr. j. Dekleve o občinski politiki v coni A, 3. organizacijsko poročilo tov. S. Boleta 4. diskusija o poročilih, 5. sklepi in 6. o-stavka dosedanjega predsednika in izvolitev novega. Pred začetkom zasedanja pa je glavni odbor z enominutnim molkom počastil spomin pokojnega člana tov. Frana Venturinija. Poročila tov. Stoke in Dekleve objavljamo na tretji strani naše številke, organizacijsko poročilo pa bomo objavili v jutrišnji številki Diskusije o vseh treh poročilih so se udeležili številni člani glavnega odbora med katerimi je prvi govoril tov. Srečko Colja o najnovejši provokaciji, kii so jo prav v nedeljo dopoldne izvedli italijanski iredentisti ob sodelovanju uradnih predstavnikov rimske vlade in uradnih predstavnikov ZVU ter goriškega nadškofa Ambrosija na slovenski o-bali ob Stivanu v nabrežinski občini kjer so svečano in izzivalno ter protizakonito — ne da bi sploh obvestili občinsko upravo nabrežinske občine — odprli umetno italijansko naselje z odkritim namenom poitalijančenja vse slovenske o-bale in cone A; tov. Colja je predlagal, naj glavni odbor izreče zaradi tega svoj protest. Tovariši Pertot, Presl, Lipovec in drugi so se pridružili besedam tov. Colje in predlagali, da glavni odbor izreče svoj protest proti vsem protizakonitim ukrepom londonske konference in vsem njenim dosedanjim rezultatom, ki imajo svoj-izraz v pojačeni diskriminacijski politiki na škodo Slovencev, v sistematičnem poitalijančevanju naše zemlje in v vedno bolj nesramnih iredentističnih provokacijah proti Slovencem in proti vsem jugoslovanskim narodom. Clan glavnega odbora Vladimir Obad župan občine Zgonik, je obrazložil delovanje zgoniske-ga občinskega sveta in poudaril še prav posebej njegovo zahtevo. da bi ZVU ustanovila osnovno šolo v Gabrovici, kjer mora 14 otrok hoditi v šolo v precej oddaljeni Salež; kljub številnim zahtevam ZVU še vedno ni odgovorila, medtem ko je istočasno odobrila otvoritev italijanske šole v Ricma-njih za 8 otrok, od katerih ni niti eden italijanske narodnosti. Tov. Pernarčič je omenil, da so se tudi pri Sv. Andreju naselili italijanski ribiči kot v Stivanu. Tov. Mesesnel se je dotaknil vprašanja mladine, njenih šol ter vprašanja vajencev in njih nezaposlenosti. Daljšo obrazložitev o stanju slovenskih šol a v zvezi s posledicami londonskih sklepov je podal tov. Drago Pahor Zaradi izredne važnosti tega vprašanja bomo njegov govor objavili prihodnjič v celoti. Sledili so številni tovariši, ki so v svojih govorih poudarjali misli tistega dela političnega poročila tov. Stoke, ki naglaša nujnost, da Osvobodilna fronta v še večji meri kot doslej z vsemi svojimi organizacijami poseže v največji meri v borbo za pravice tržaškega delavstva kar mora priti do izraza tudi v glasilu OF. Tov. Novak je pri tem poudaril, da se pri posameznih odborih OF ustanovijo gospodarske komisije. ki bodo imele nalogo izvesti tozadevni sklep današnjega zasedanja. Tov. Mara Samsa je govorila o šolskem vprašanju in o vprašanju narodnosti. Tov, Jelinčič je poudaril in obširno o- brazložil v poročilu tov. Dekleve nakazani potrebi, da se tudi podeželski občinski sveti v večji meri bavijo z vprašanji, ki so življenjskega pomena za naše ljudstvo, čeprav ne spadajo v ozki okvir upravnih občinskih vprašanj. Tov, Turk Danilo pa je kritiziral ravnanje predsedstva izvršilnega odbora na področju občin Dolina, Devin-Nabrežina in Repen-tabor, nakar je tov. Dekleva podal zadevno pojasnilo. Člani glavnega odbora so nato izvolili posebno petčlansko komisijo, ki je na podlagi vseh treh poročil in razprave sestavila predloge sklepov in predlog resolucije, ki so bili po krajši diskusiji z nekaterimi spremembami in dodatki soglasno sprejeti. Sledila je zadnja točka dnevnega reda, ko je dosedanji predsednik glavnega odbora OF in glavni urednik ((Primorskega dnevnika«, glasila OF, tov. Branko Babič zaprosil odbor za razrešnico in za sprejem ostavke na predsedniško mesto zaradi svojega odhoda iz Trsta, o čemer je bila javnost že poučena po našem nitve mirovne pogodbe m končno v razdobju ob zloglasni resoluciji Kominforma pa vse do danes. Glavni odbor je soglasno sklenil, da se tov. Babiču iz- dnevniku in ostalem tržaškem | reče posebna zahvala in pri- ’ znanje za njegov veliki dopri- časopisju. Glavni odbor je prošnji toiv. Babiča soglasno ustregel, pri čemer so številni člani izrekli svoje globoko obžalovanje zaradi njegovega odhoda, hkrati pa se mu zahvalili za njegovo dosedanje požrtvovalno delo ne samo. odkar je predsednik Osvobodilne fronte, temveč za ves njegov doprinos prvoborca v naših naprednih vrstah pred vojno, partizanskega voditelja in komandanta od prvih začetkov narodnoosvobodilne borbe leta 1941, pa vse do osvoboditve Slovenskega Primorja in Istre ter nato v Trstu v nepozabnih dneh boja tržaškega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji ter do skle- Nabrežinski svetovalci LSS zahtevajo preiskavo zaradi profizako; nitega ravnanja iredentistov in funkcionarjev ZVU, ki so se nedeljske protislovenske provokacije pri Stivanu tudi udeležili Svetovalci Liste slovenske skup. nosti bodo na današnji občinski seji predložili občinskemu svetu v razpravo in odobritev sledečo resolucijo: Občinski svet občine Devin— Nabrežina, zbran na seji dne 21.19.19S2, je po razpravljanju o ribiškem naselju pri Stivanu na področju občine UGOTOVIL 1. da je gradnja ribiškega naselja na področja slovenske obale med Devinom in St; vanom plod raznarodovaine politike in _ _ .. izpreminjanja etničnega značaja nos v boju za dosego naših ■ slovenskih krajev; pravic in za našo osvoboditev, j z. da naselje ni bilo zgrajeno Skleip je bil sprejet z dolgo- j zaradi potreb in koristi domačih trajnim ploskanjem. ! ribičev, torej iz gospodarskih, Pod predsedstvom podpred- j temveč’ izključno iz političnih na-sednika tov. Beltrama je nato i menov in v očitno škodo domače- sledila izvolitev novega predsednika. Tov. Stanislav Bole je v imenu izvršilnega odbora predlagal za novega predsednika dosedanjega tajnika OF tov. Franca Stcko. Glavni odbor je nato z enim vzdržanim glasom izvolil tov. Sioko za svojega novega predsednika. Za tem je bil, prav tako na predlog izvršilnega odbora, za tajnika soglasno izvoljen tov. Albin Cotar. ga ribištva; 3. da je bilo naselje zgrajeno proti zakonitim predpisom, brez odobritve naše občine; 4. a) da so bile otvoritvene svečanosti prirejene brez vednosti občinske uprave, izrazito šovinistične, sovražne domačemu prebivalstvu in so zato naperjene proti mirnemu sožitju naših občanov; b) da je prisotnost številnih vidnih predstavnikov iz republi- e9a tamoupravnih10 po.droifu slovenskega šolstva in (h,j. nahliL,u danes d0~bil„ valne Politike proti Slovencem, t ni >on.b«i Pri Stivn-n,1. fne°a ital\janskcga naselja na slo- 0o» pri Stivnr, ■ ‘lunjansKega naselja na slo- ',l<>Di,“dnio naselij S* p“0,t“lem področju cone A kot d, 1 italijanske s i rose^u. v Križu na Opčinah v bi,J oic^----------janslCe šole v Ricmanjih itd. S ‘tii n°«^3. ^aovTJntZ1^ akciie škofa Santina. ki ;e izraz Vrovokacijskem blagoslavlja- t fn‘ hon5t° tlovensk^V*10 Za 'lar°dnostno mešane, temveč W nTa o^ZSZ *»ono*’iireden'“ ^ r^^dilna frontn Zl. T °PTaV ^ !*««<(! ^^IjaDno ^r^elau.Z°Pet zahteva da se londonski It ni j J * nezakoniti rim»ki ''‘»a „i. dalijo ’1"' ne:s^koniti rimski funkcionarji pošlje-\ y tet "arodnosti 'ZTOii predstavnikom tržaškega Ob°dol-*k^ je p reT)(?ilVObodil7la fronta dosledno in vztraj-ih načel vzmago pravičnih, naprednih in Tu. 19, °ktob ra 1952 GLAVNI ODBOR OF Švica bo zastopala angleške interese v Iranu ? LONDON, 20. — Zdi se, da bo Švica prevzela zaščito angleških interesov pr) iranski vladi. Kot znano, bo iranske interese zastopalo v Londonu švedsko diplomatsko predstavništvo. Tudi iz Teherana poročajo, da je iranski zunanji minister Fatemi izjavil, da bo verjetno švicarsko poslaništvo zastopalo angleške interese v Perziji. Švicarski odpravnik poslov v Teheranu je že obvestil iransko vlado, da bo za prenehanje delovanja angleškega veleposlaništva v Teheranu in za izselitev osebja potrebno več časa, kot za konec delovanja iranskega veleposlaništva v Londonu, ker je v Teheranu skoraj 50 angleških diplomatov, v Londonu pa samo 9 iranskih diplomatskih zastopnikov. Iranski zunanji minister Fatemi je zanikal, da bi se v Washingtonu vršila iransko-ameriška pogajanja v zvezi s prekinitvijo diplomatskih od-i nosov med Iranom in Anglijo. PARIZ, 20. — Nekoliko pred tem, ko bi morala biti predložena francoski narodni skupščini v ratifikacijo pogodba o evropski vojski, so se pojavili v Franciji novi glasovi proti pogodbi in njeni ratifikaciji; stvar se je na videz zapletla s tem, da je predsednik vlade Pinay izrazil mnenje, ki ga je mogoče razlagati kot podporo tem kritikam. V nedeljo je na kongresu ra; dikalne stranke v Lyonu stari radikalni prvak Herriot, predsednik francoske skupščine, izrazil več kritik na račun pogodbe o evropski vojski; kongres v tem vprašanju ni pokazal enotnosti. Pinay, ki so ga novinarji nekaj ur kasneje vprašali za mnenje, je izjavil, da Herriotovih besed ne more grajati. Danes je časopis «Le Progrčs de Lyon» objavil izjavi, ki sta mu jih o tem dogodku dala Herriot in Pinay. Herriot je izrazil mnenje, da pogodba o evropski vojski ni bila dovolj proučena s politične strani in da se ji pozna, da so jo sestavili izvedenci za posamezna vprašanja, ne pa državniki. Izrazil je dvome predvsem glede 2. člena pogodbe, ki dovoljuje Nemčiji pravico, da rekrutira policijo in orožništvo brez vsakih omejitev in ne da bi ((predvideval sankcije za primer zlorabe te pravice«, po Herriotovem mnenju pomeni to dajati Nemčiji dovoljenje za ustanavljanje ((hitlerjevskih polvojaških organizacij«. Herriot je še dodal, da je formuliral te kritike, ne da bi ga predsednik vlade Pinay, ki ga je o svojih namenih vnaprej obvestil, poskusil od tega odvrniti. Predsednik, vlade Antoine Pinay pa je izjavil dopisniku istega lista, da je vlada ((zavzela stališče do evropske vojske« in da k temu nima ((ničesar dodati«; dejal je še, da «stališče vlade, kot tudi parlamenta, izključuje vsako misel na ustanovitev nemške Wehr-macht, kot smo jo poznali«. Pinay je nadaljeval, da sicer ne pozna točnega besedila radikalne resolucije, da pa ((nasveti iz predvidnosti« vlade «nikoli ne bodo spravili v zadrego«. Dodal je: ((Ponavljam, da bo vlada pozorno poslušala vse nasvete ki izhajajo iz previdnosti« Nasprotno tem previdnim pi-nayevim besedam, ki ne jemlje veljave dosedanjemu stališču vlade, obenem pa tudi ne izključuje sprememb tega stališča po «nasvetih iz previdnosti«, se je nekaj francoskih politikov izrazilo odločno za podporo načrtu evropske vojske, tako bivši minister, član MRP, Teitgen, in obrambni minister Renč Plčven, ki je govoril na kongresu ((Socialistične demokratične, zveze odpora« (UDSR) v mestu Clermont-Ferrand. Plčven je poudaril, da ostane Franciji samo izbira med evropsko vojsko in med povratkom k nemški vojski po starem vzorcu in da pri tem izbira ne bi smela biti težka. V dobro obveščenih krogih trdijo, da je Teitgen danes predpoldne obiskal zunanjega ministra Schumana in zahteval od njega, naj vlada na svoji prihodnji seji, ki bo pojutrišnjem, ((razčisti svoje mnenje« o evropski vojski in naj predloži pogodbi čimprej parlamentu v diskusijo in ratifi- kacijo. Francosko zunanje ministrstvo je potrdilo Teitgenov obisk pr: .i-Jpchumanu, dodalo pa je, da so neosnovana «vsa ugibanja v tej zvezi«. V Zahodni Nemčiji je dogodek najprej komentiral konservativni dnevnik ((Frankfurter allgemeine Zeitung, ki izraža mnenje, da bodo Francozi sicer naredili mnogo hrupa, končno pa bodo pogodbo le ratificirali, obenem pa poskusili izsiliti od Amerikancev čim več koncesij, predvsem glede vojne v Indokini, francoske pozicije v NATO in gospodarske pomoči. Podobno mnenje izraža tudi angleški liberalni dnevnik »Manchester Guardian«. Politični opazovalci v Parizu opozarjajo, da je nenadna kriza v zvezi z evropsko vojsko nastala v trenutku, ko se zdi, da so se odnosi med ZDA in Francijo nekoliko zapletli in ko Francija ni dobila tiste a-meriške pomoči, ki jo je zahtevala, bodisi za izvedbo vojaškega proračuna, bodisi za dolarska naročila «off shore«, bodisi za vojno v Indokini. Nadalje opozarjajo, da so se ustavila pogajanja za rešitev po-sarskega vprašanja, in nekateri izražajo mnenje, da bi Francozi predvsem želeli, da bi ^e zadeva končala tako, da bi oni popustili v vprašanju evropske vojske, Nemci pa v posar-skem vprašanju. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da se čuti Anglija obvezano, prihiteti Franciji na pomoč, če bi bila napadena. Predstavnik a-meriškega zunanjega ministrstva pa ni hotel komentirati vesti iz Pariza in se omejil na upanje, da se ratifikacija po- godbe o evropski vojski ne bo zavlekla. ideologiji odnosno dve veri, ena, ki jo propagira Moskva, in druga, ki jo propagira Rim. V ivezi z gpvarom iefa švedske delegacije Undena na zasedanju generalne skupščine piše današnja «Borba». da je govor zastopnika Švedske, ki ni članica nobenega pakta in ki je znana po svoji dosledni nevtralni politiki, še toliko pomembnejši, ker je bil izgovorjen prav v času, ko Sovjetska zveza menjuje svojo taktiko v odnosih do nekaterih držav. Švedska je z objavo svojih težkih izkušenj, s Sovjetsko zvezo opozorila svet, da sprememba taktike Sovjetske zveze ne pomeni, da je Sovjetska zveza opustila svoje napadalne namene. Odklanjanje Sovjetske zveze, da pristane na mednarodno arbitražo o spornih vprašanjih s Švedsko, dokazuje imperialistično stališče Sovjetske zveze, ki je samo zato proti arbitraži, ker bi s pristankom priznala, da je mala Švedska njej enakopravna. ga kazališta Marijan Matkovič 1 s člani zagrebške Drame in O- i ••• . « , . , _ — — _ pere. Sprejem je potekal zelo SVHniStrSKI SV81 ULlC prisrčno. Tržaški umetniki so Tudi v Zagrebu velik uspeh SNG BEOGRAD, 20. — Člani Slovenskega narodnega -gledališča iz Trsta, ki so po uspelem gostovanju v Beogradu včeraj zjutraj prispeli v Zagreb, so si ogledali Moderno galerijo, A-kademijo znanosti in umetnosti, kjer jih je sprejel književnik Miroslav Krleža, avtor drame ((Gospoda Glembajevi«, zvečer pa so prisostvovali drami «Qbsojenci» od Ervina Sinka v Narodnem kazalištu v Zagrebu. Danes je izvršni odbor mesta Zagreba priredil tržaškim umetnikom slovesen sprejem, katerega so se udeležili tudi rektor Akademije gledališke umetnosti dr. Josip Skazič in intendant Hrvatskega narodne- pripovedovali o svojih vtistih z gostovanja v Beogradu in o težkih dneh pod fašističnim terorjem v Trstu. Nocoj so člani SNG iz Trsta pred nabito polno dvorano Narodnega kazališta v Zagrebu uprizorili Krleževo dramo ((Gospoda Glembajevi«. Zagrebško občinstvo je z navdušenimi ovacijami pozdravilo izvajanje tržaških umetnikov. Pod naslovom ((Neuspeli poskusi švicarskih informbiro-jevcev« piše nocojšnja «Borba» o nedavnem kongresu pristašev miru v Zuerichu in poudarja, da so se na tem kongresu peli slavospevi tudi papežu. To ni prvič, da sta se v polni harmoniji srečali dve pripravlja letno poročilo Na zasedanju predstavlja Trsi general Winterton PARIZ, 20. — Danes se je v gradu La Muette sestal svet ministrov OEEC pod predsedstvom ahgleškega zunanjega ministra Edena. Trst zastopa na tem zasedanju poveljnik področja general Winterton. Na zasedanju so začeli diskutirati o smernicah, po katerih bodo sestavili čeitrto letno poročilo OEEC. To poročilo bo precej važno, ker bo moralo govoriti o bodočih perspektivah evropskega gospodarstva in njegovega sodelovanja z ZDA po koncu Marshallove pomoči. ke Italije dalo otvoritveni manifestaciji izrazit značaj imperialističnega pohlepa po naši zemlji. ZATO PROTESTIRA 1. proti načrtnemu spreminja, nju etničnega značaja naše zemlje; 2. proti kršitvam zakonitosti in kompetenc naše občine; 3. proti staini podpori, ki jo Zavezniška vojaška uprava nudi tudi pri tej priliki raznarodovalni politiki italijanskega imperializma. ZAHTEVA 1. da ZVU preneha s podpiranjem raznarodovalne in d skrimi-nacijske politike do Slovencev na splošno in še posebej do prebivalstva devinsko-nabrežinske občine; 2. da ZVU, ki je odgovorna za izvajanje mirovne pogodbe z Italijo, peskrbi da se odstranijo s področja pod njeno upravo simboli tuje suverenosti, s katerimi se izziva domače prebivalstvo; 3. da se uvede takojšnja preiskava o kršitvi zakonitosti in kompetenc naše občine ter da se proti ugotovljenim krivcem pod. vzamejo ustrezni ukrepi IN PREDLAGA da od občinskega sveta izvoljena delegacija izroči in obrazloži gornjo resolucijo poveljniku cone gen. Wintertonu. Devin-Nabrežina, 20. okt. 1952. * * * V strnjeno slovensko obalo od Trsta do izliva Soče je v nedeljo italijanski imperializem zasadil še eno svojo postojanko. ko so njegovi cerkveni in civilni eksekutorji uradno o-tvorili c ezulsko ribiško naseljen ob izlivu Timava na o zeve _ lju STO, To naselje, ki je zrastlo z italijanskim denarjem in z blagohotnim privoljenjem anglo-ameriške vojne uprave, ter z njeno obilno denarno pomočjo na zemlji, ki so "O nasilno iztrgali iz pok slovenskih lastnikov, spada, kot je na o-tvoritvi omenil sam conski predsednik Palutan v obširen gradbeni (beri: raznarodovalni) načrt. za katerega je italijanska vlada dala na razpolago 222 milijonov lir, v okviru katerega so bila zgrajena podobna ezulska naselja v VI. Baiamonti v Trstu. v Sv. Križu in na Proseku. Prozoren cilj italijanske kolonizatorske kampanje na STO, ki obsega poleg naštetih nase_ lij še vrsto drugih predvsem v tržaških predmestjih ter bližnji okolici in kateri se pridružuje še diskriminacijska politi, ka lokalnih italijanskih oblasti in ZVU do Slovencev sploh, je: v čimkrajšem času temeljito poitalijančiti Tržaško ozemlje in na perfiden način «popravi■ ti» to kar fašizmu z grobim nasiljem ni uspelo napraviti v 2d letih njegove strahovlade. Provokatorski značaj nedelj ske ceremonije pri Stivanu, ki je bila v režiji vohunskega in terorističnega CLN. dokazuje vsa njena priprava in izvedba, K otvoritvi te nove italijanske kolonije na strnjenem slovenskem nacionalnem ozemlju so povabili kar pet županov italijanskih mest, predstavnike ita. lijanske vlade, predstavnike ZVU, goriškega nadškofa in seveda vrhove tržaškega vreden_ tizma s conskim predsednikom Palutanom in tržaškim županom Bartolijem na čelu. Demonstrativno pa so pri tem POSLEDICA POLU IKE PLEMENSKEGA ZA POS1AP LJATSJA Stanje pripravljenosti razglašeno v Keniji Ojačen je britanskih čet proti delovanju organizacije «Mau Mau» Spopadi med množico in policijo v Južnozahodni Afriki LONDON, 2Q. — Urad za kolonije je sporočil, da je vlada v Keniji zaprosila pomoč, da lahko nastopi proti akcijam tajne sekte «Mau-Mau». Poročilo vlade v Nairobiju pravi da so člani te sekte od avgusta dalje umorili 43 oseb. Agencija ((United Press« pravi, da pripadajo člani te sekte skoraj izključno velikemu plemenu Kikuyu. ki predstavlja večino v Keniji. Ista agencija javlja tudi, da so člani 0-menjene sekte zažgali poslopje krožka «Nyeri Polo Club«, kamor ni imel nihče dostopa, če ni bil belec in plemenitaš. Požar so zanetili ponoči in ni bilo človeških žrtev. Omenjena agencija pravi, da so člani sekte Mau-Mau ((nacionalistična organizacija, ki podpihuje ple Ijanje, ki se izvaja v tej kolo-1 Tudi v Južnozahodni Afriki niji enako kakor v Južnoza-|je v soboto ponoči prišlo do hodni Afriki. S področja Sueškega prekopa je britansko poveljstvo nujno poslalo z letali nekaj oddelkov angleških čet. da okrepijo policijske oddelke. Medtem javljajo, da so v tej koloniji razglasih izjemno stanje in da so aretirali nad 130 oseb, ki jih obtožujejo terorističnega delovanja. Guverner da ima Velika Britanija tam postal skrajno resen in da je treba podvzeti ukrepe za vzpostavitev zakona in reda in za zaščito življenja prebivalstva. Vojaštvo in policija sta obkolila glavna področja plemena Kikuyu, Nekateri opazovalci 1 neredov. Ubitih je bilo 13 oseb. Do neredov je prišlo v kraju New Brighton blizu Porth Elizabeth Agencija United Press pravi, da je policija skušala aretirati dva domačina zaradi tatvine, ki pa sta se upirala in jima je prišla na pomoč velika množica. Prišlo je do spopada med policijo in množico, ki je narastla na več ko tri tisoč oseb. Spopad je trajal osem ur, zažgan je bil en kinematograf, uničenih več trgovin in poškodovana železniška postaja. Nocoj je predsednik Narodnega afriškega kongresa dr. \loroka objavil poročilo, v ka- ozemlja. Conski predsednik Palutan je pri tem izpovedal, da so se preteklo soboto sestali v Trstu na conskem predsedstvu tehnični izvedenci raznih italijanskih ministrstev, da izdelajo celo nov načrt za nadaljnjo italijansko kolonizacijo na STO in da upa, da se bo kmalu pristopilo k praktičnemu izvajanju tega načrta. Ce k temu dodamo še obvestilo cone o obnovitvi ((Podpornega zavoda za julijske in dalmatinske begunce» za finansiranje raznih gospodarskih in industrijskih podjetij ezulov na STO in delovanje raznih drugih iredentističnih ((socialnih ustanov» kot je Malteški red« itd., potem je toliko bolj očitno, da gre za širokopotezno iredentistično akcijo za potvarjanje dejanskega etničnega sestava na ozemlju cone A STO. Provokatorski značaj tega ((ezulskega naselja« na sloven. skem nacionalnem ozemlju do. kazuje tudi dejstvo, da so že prej zgradili v neposredni bližini vasi tudi šolo. v katero so na izsiljevalni način pritegnili tudi nekaj slovenskih otrok in da je goriški škof AmbrOsi v svojem govoru napovedal tudi prihod italijanskega duhovnika v naselje, ki bo po znani praksi italijanskega klera skrbel za razširjanje ((kulta Italije)) kar pomeni v običajnih besedah, da bo po cerkveni liniji skrbel za pronicanje italijanskega iredentizma na slovensko ozemlje. Skoraj odveč je omenjati, da so ves ceremoniel obdajale izključno italijanske zastave in da je ezulski pevski zbor na izrecno zahtevo tržaškega župana zapel tudi italijansko himno. Qb- vsem tem so bile dvakrat izzivalne in naravnost posmehljive besede conskega predsednika Palutana, da «ni njihov namen provocirati in žaliti o-koliškega prebivalstva)) (na katerega se je Palutan spomnil po vsem videzu zaradi protestov v našem listu in ogorčenosti našega ljudstva). Po izvršenem dejstvu in po napovedih o še nadaljnji kolonizaciji so take besede lahko le izraz sadističnega razpoloženja, ki se polašča voditeljev italijanskega iredentizma ob zavesti, da imajo po volji ZVU proste ro. ke za izvajanje nebrzdanega prodiranja italijanskega imperializma. Zato je povsem upravičena resolucija, ki jo svetovalci Liste. slovenske skupnosti danes predložijo (katero zgoraj objavljamo) v odobritev občinskemu svetu občine Devin-Nabrežina v kateri zahtevajo, da ZVU preneha s podpiranjem raznarodovalne in diskriminacijske politike do Slovencev in da se izvede takojšnja preiskava o kršitvi zakonitosti in kompetenc nabrežinsko-devin-ske občine in da se proti ugotovljenim krivcem podvzamejo ustrezne mere. Za temi zahtevami stoji vse slovensko ljudstvo cone A, ki se upravičeno čuti ogroženo o svojem narodnem obstoju. Zahteve občinskih svetovalcev Liste slovenske skupnosti pa so tem bolj upravičene ker sta bila pri provokatorski svečani otvoritvi novega italijanskega naselja navzoča kar dva funkcionarja ZVU in sicer dr. viccoli. načelnik urada ZVU za Kmetijsvto in ribištvo ter dr. Mario Franzil. načelnik stati- Tajna konferenca o položaju v Aziji WASHINGTON, 20. — Državni departman je javil, da se je v soboto zaključila tajna konferenca o položaju v Juž-novzhodni Aziji, katere so se udeležili predstavniki glavnega stana ZDA, Francije, Avstralije Nove Zelandije in Velike Britanije. O tem bodo objavili uradno Temje je izjavil,'da je položaj j prebivalstvom in škodijo stvari izjavo. Kakor javljajo diplo-Keniji in pravi, da je dvomiti, I Afričanov pred svetovno jav- I matski krogi, so govorili zla-zadostne sile, i nostjo«. I sti o vojni v Indokini. pravijo, da ima tajna sekta na terem pravi, da njegovo giba- nje za pasivno rezistenco nima nič opraviti s temi krvavimi dogodki, «ki lahko še bolj I razpolago moderno orožje ev. mensko mržnjo in je nasilno | ropskega in azijskega izvora protievropska in protikristjan- : Londonski «Evening Standard* ska«. Toda že poročilo o zaži- ; poudarja danes izredno važ- j poslabšajo itak napete odnose gu krožka, kamor nimajo do-1 nost britanske postojanke v j med belim in temnopoltnim stopa domačini, kaže. da je ta sekta verjetno nastala kot reakcija na plemensko zapostav- ignorirali predstavnike nabre. stičnega urada ZVU. Oba sta javno odobravala nove protijugoslovanske histerične pro-vokatorske izpade tržaškega župana Bartolija, ki je — kot poroča tudi demokristjanski tisk — ((govoril o mestih, ki so ostala onstran meje« in v zvezi s tem kričal: «Forza, San Marco, Viva Tltalia«. De Gasperijevo rimsko vlado pa so uradno zastopali: predsednik ministrstva za kmetijstvo Ciuffa in predstavnik trgovske mornarice Cusmai. Njihova navzočnost pa je ponoven dokaz, da italijanski vladi ni do zboljšanja ali pa vsaj do normalizacije odnosov do sosedne Jugoslavije in njenih narodov, še manj pa do slovenskega življa v sami nabrežinski občini in do Sloven. cev. ki neposredno mejijo z Italijani — sploh. Zato Slovenci in jugoslovanski narodi spričo sistematičnega izzivanja in poitalijančevanja slovenske zemlje ne morejo ostati ravnodušni, še manj pa to raznarodovanje priznati, ker je vlada FLRJ pred petimi leti ob podpisu mirovne pogodbe svečano izjavila, da se narodi Jugoslavije s podpisom mirovne pogodbe ne odrekajo ozemljem, ki so narodnostno njihova in ki s pogodbo ostanejo izven meje FLRJ, ter da še nadalje postavljajo pravico do tega ozemlja ne glede na morebitne narodnostne spremembe. ki bi nastale v bodočnosti kot posledica tujega gospostva nad temi ozemlji. Končno vprašamo iredentiste in tudi ZVU, kaj bi se zgodilo in kakšne korake bi pod-vzela rimska vlada, če bi jugoslovanska vlada začela graditi jugoslovansko naselje n. pr. tam nekje ob izlivu Tilmenta xn nato zahtevala na podlagi tega mejo z Italijo na Til-mentu? žinsko-devinske občine, na ka_ tere ozemlju so zgradili svojo kolonijo ne da bi občinsko u-pravo zaprosili za dovoljenje tn ne da bi jo na kakršenkoli način o gradnji sami obvestili. Novemu naselju so vzdeli pro-vokatorsko ime ((S. Marco«, kar naj po besedah zastopnika beneškega župana opozarja ((grabežljivega tujca z vzhoda», da tega svetega imena in znamenja beneškega leva, ki je vklesan na spomeniku sredi vasi poleg napisa: ((Venezia ai pe-scalori esuli delVIstria fedelis. sima«, ni mogoče izklesati iz src Istranov in da prav to ime in ta podoba potrjujeta stolet. no dominacijo Benetk, čeprav trenutno le idealno, nad tem morjem, ki je bilo, je in bo beneško, ker se zgodovina, etnični značaj in tradicija ne dajo črtati s potezo peresa niti z brutalno silo«. S podobnimi grožnjami je nastopil tudi predsednik istrskega CLN dr. Fragiacomo, medtem ko sta conski predsednik Palutan in župan Bartoli hvalila predvsem skrb, ki jo italijanska vlada posveča Trstu in italianizaciji Tržaškega PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 21. oktobra 1952 1 lll§ M II lifl — Dan«, torek 21. oktobra Uršula, S to jsl a v Sonce vzide ob 6.29 in za tone« 17.10. Dolžina dneva 10.41. vzide ob 9.30 in zatone ob1««. Jutri, sreda 22. oktobra Korduia. Zorislava ŽALOSTNA OBLETNICA BENEŠKIH SLOVENCEV 86 let italijanskega vladanja 86 let krivic in raznarodovanja Malo je še starih ljudi v Beneški Sloveniji, ki. bi vedeli kaj povedati o usodnem letu 1866 in o tragičnem dnevu 22. oktobru. Toda po pripovedovanju starejši ljudje vendarle še vedo, kako je bilo naše ljudstvo prevarano, kako so s sladkimi obljubami italijanske oblasti pritegnile naše dede, da so se odločili in na plebiscitu volili za državo, ki se je proglašala za nosilko svobode in civilizacije zatiranim in nazadnjaškim narodom. Toda ko je Italija prišla v naše kraje, nam je vzela še tisto svobodo in tiste pravice, ki smo jih do tedaj imeli pod Avstrijo. Na mesto da bj nam odprla slovenske šole in omogočila, da bi si postavili kulturne ustanove, nam je šole zaprla in uničila vse tisto, kar smo imeli poprej. Pa ne samo to: italijanska oblast je uničila tudi stare zgodovinske listine, ki so pričale o slovenstvu v teh krajih in ki so jih branili v arhivih. Deloma so jih zažgali ali prodali mesarjem v Gorico in Krmin za ovojni papir; kar je ostalo so pa zmetali na podstrešje vladne palače v Čedadu, kjer so jih uničile vremenske neprilike in miši. Italija je začela s prekršče-vanjem krajev in vasi, samo zato, da bi se naš narod ne spominjal več svoje preteklosti in da bi mladi rod ne spoznal zgodovine svojih očetov, da bi ne spoznal svojega nacionalnega izvora,da bj se ne zavedel, h kateremu narodu pripada. Italijanska vlada je že takoj po 1. 1866. skovala načrt, da bi naj čimprej raznarodila. Po večjih središčih Beneške Slovenije je ustanovila italijanske šole. V St. Petru Slo-venov ' pa je celo postavila italijansko učiteljišče, da bi v njem vzgajala čim več janičarjev, ki bi jim služili pri^ njihovih raznarodovalnih načrtih. Beneški Slovenci so se branili italijanske šole in tako je bilo nad polovico naših ljudi nepismenih. Oblasti pa so začele groziti staršem: če ne bodo pošiljali svojih otrok v šolo, bodo morali plačevati za vsakega šoloobveznega otroka visoko globo. Tako so beneški Slvenci začeli' obiskovati italijanske šole. Italijanski šovinistični učtielji, ki so jih oblasti posebno skrbno izbirale, so opravljali zaupano jim nalogo kaj vestno. Zgodilo se je. da so morali otroci plačati globo za vsako izgovorjeno slovensko besedo v šoli. Ker pa so bene- ški Slovenci siromašni, starši niso mogli plačevati kazni. Zato so sami prigovarjali otrokom, naj v šoli ne govore slovenski. Doma pa so ohranili svojo materino govorico. Italijanom pa ni šlo v račun, da beneški Slovenci ne zatajijo svojega jezika. Skovalj so drug načrt. Začel; so pritiskati beneške Slovence na gospodarskem in socialnem pod ločju. Računali so, da bo beda prisilila Slovence zatajiti svoj materin jezik in odpovedati se svoji narodnosti. S tem načrtom pa so si italijanske oblasti zaslužile sovraštvo med beneškimi Slovenci • tako silno, da ga ni mogoče opisati. 68 let je vrelo med beneškimi Slovenci; italijanske oblast’ niso temu mogle nikoli priti PISMO BRICEV mešani jugoslovansko-italijanski razmejitveni komisiji GORICA, 20. — Mešani jugo-slovansko-italijanski razmejitveni komisiji, ki je prejšnje dni zasedala v Ljubljani, so poslali prebivalci jugoslovanskih Brd posebno resolucijo, v kateri navajajo upravičene razloge glede nepravilnosti sedanje državne meje. V njej Brici pravijo, da «nam Bricem ni meja odtrgala kot vsem Primorcem samo gospodarskih in kulturnih središč, Gorice in Trsta, ampak nas je ohromila še s tem, da nam je pretrgala vse naravne prometne zveze, da imamo e-dino ishodišče z «otoka» na ono stran Soče preko Vrho-velj, pot, ki je strma, nevarna in izredno dolga, da pridemo do železnice v Plave in naprej v okrajni center Novo Gorico. Osem tisoč Bricev mora delati 26 do 32 km poti, da pride v Novo Gorico, namesto da bi napravili od 2 do največ 18 km . . . ». Pravilno bi bilo, da bi italijanski predstavniki v imenovani razmejitveni komisiji pomislili na utemeljene .zahteve slovenskih prebivalcev iz Brd, ki so bili tako kruto prizadeti z nesmiselno razmejitvijo. Velika škoda majhna pomoč MIRNIK, 20. — V našem kotu smo letos doživeli več naravnih nezgod, med katere spada tudi toča. Najprej smo godbe in Italija ni izpolnila svoje dolžnost do nas, beneških Slovencev. V Beneški Sloveniji, ki ima 118 vasi, ni niti ene slovenske osnovne šole, v kateri b; se otroci učili svojega materinega jezika. Nasprotno pa rastejo po beneških vaseh, posebno v zadnjem času, italijanske raznarodovalne šole in otroški vrtci. Toda po 86 letih oblasti Krimske kulture in civilizacije« smo še tu! Vsi njihovi raznarodovalni načrti niso pomagali. Da bi nas uničili, so po končani drug; svetovni vojni ustanovili še trikoloristične oborožene tolpe, da bi z orožjem v roki preganjale, pretepale, ustrahovale in še celo morile zavedne Slovence. Toda niti plačevanje globe, niti sistematično uničevanje našega gospodarstva niti oboroženi trikoloristtčni banditi jim niso pomagali pri raznarodovalnih načrtih. Se enkrat poudarimo, še smo tu! Zahtevamo naše človečanske in narodne pravice, zahtevamo pred vso svetovno javnostjo, naj nam Italija poplača njene posledice občutili juli- vso škodo, ki nam jo je priza-ja, nato pa še 9. septembra. Ta j dejala. Zahtevamo, da nam podan je kar trikrat udarila po nas; dvakrat v jutranjih urah, do dna. Toda za beneške Slovence je končno prišla ura, da obračunajo s svojimi tlačitelji. Beneški Slovenci so se v veli kem številu vključili v narodnoosvobodilno borbo. Ze takrat so dobili Slovenci svoje šole, kar je vzbudilo največjo radost med domačini. Toda tudi to veselje ni dolgo trajalo. Po končani vojni so prevzeli oblast zopet tisti ljudje, ki so nad 80 let raznarodovali naše ljudstvo. Odvzeli so jim takoj vse, kar so si beneški Slovenci priborili v času narodnoosvobodilne borbe. Ko je Italija po drugi svetovni vojni podpisala mirovno po godbo, se je obvezala, da spoštovala Slovence kot rodno manjšino. Toda že let ie poteklo po podpisu bc na- pet po- tretjič pa opoldne. Največ škode je napravila na vinski trti, saj je vinski pridelek skoraj popolnoma u-ničila. Da bi vsaj delno ublažila škodo, je oblast med oškodovance razdelila 1.200.000 lir. Znesek pa niti zdaleč ne predstavlja dejanske škode. Ce bi bilo oblastem do dejanske pomoči, potem bi morale dano pomoč vsaj desetkrat, povečati in nas oprostiti davkov. V vse to pa močno dvomimo, ker smo že marsikdaj opazili, da so naše oblasti gluhe za naše potrebe. Novi maturanti na gonškem liceju in učiteljišču GORICA, 20. — Na goriškem liceju so te dni napravili maturo sledeči dijaki: Vida Bitežnik, Lojza Bratuž, Nada Komjanc, Božidar Lozerčič, Jože Vrtavec. Na učiteljišču pa so maturirali Marija Ceščut, Rudolf Devetak Marija Obljubek. Marija Pahor, Kornelija Avšič, Lilijana Reščič, Radovan Kodrič in Cvetka Gravner. ŠPORTNA NEDELJA JUVENTINA-ZAGRAJ 0:0 Tudi nedeljska tekma ni prinesla štandreškemu moštvu tistih dveh zaželenih točk, na katere so računali. Nedeljska tekma, ki ji je prisostvovalo lepo število občinstva, je ponovno dokazala, da se Juven-tina še ni našla. Ne moremo trditi, da ekipi primanjkuje elana, ne moremo grajati posamezne igralce, toda moštvu vendarle manjka skupna igra, ki bolj kot dobri posamezniki pomaga do zmage. V vratih je bil za to tekmo zamenjan vratar Nicoletti s Spangherjem, ki se je na tem mestu res izkazal. Tudi napad Juventine je pridno delal in je pripisati sreči zagrajskega vratarja, da ni nobena žoga prodrla v mrežo. Priznati pa je treba, da je Zagraj dovolj močna ekipa, posebno v obrambi s Pintarjem. Vsekakor odgovarja neodločen rezultat poteku igre in vrednosti moštev. Začetek je za Juventino, ki že v 2 in 8 min. nevarno ogroža nasprotnikova vrata. Nekoliko minut pozneje pa je na vrsti levo krilo Marega ki strelja zelo odločno, toda branilec odbije v kot. V 13 min. zopet nejasen položaj pred vrati Zagraja toda tudi tokrat ni uspeha. Zdi se da napad Juventine odlično pripelje žogo do vrat, strel pa je nervozen in neprecizen. Po prve četrt ure napadanja Juventine beležimo prvo nevarno akcijo Zagraja. Gol prepreči Spangher, ki se odločno vrže pred noge napadalca. Sledi še stranski strel v korist Zagraja, ki pa ostane brezuspešen. V 32 min. malo manjka, da Zagraj ne doseže uspeha; zelo močan strel se odbi je ob prečnici. Do konca prvega polčasa je Juventina še vedno v napadu. Tudi drugih 45 minut se vrste hitri napadi in protinapadi. V 5 min. odbije prečka zagrajskih vrat strel Corollija in maščuje prejšnji zagrajski neuspeh. Protinapad, ki sledi tej akciji, je zelo nevaren za Juventino, ki pa je precej gotova v svoji obrambi. V 15 in 19 min., je ponovno na vrsti Juventina toda Kogo je nervozen in ne doseže uspeha. Juventina še naprej besno napada, toda brez uspeha. Tudi Zagraj skuša proti koncu doseči zmago, toda obramba Ju- ventine je na mestu in ne dopušča nevarnih strelov. Odlikovali so se igralci Juventine Spangher, Corolli in Radigna, v nasprotnikovih vrstah pa Pintar Marcuzzi in Zollia. Precej dobro in nepristransko je sodil g. Cecchetti iz Vidma. Goriziana-Varese 41:38 Mirne vesti lahko trdimo, da je goriško občinstvo, ki je v nedeljo v zelo velikem številu napolnilo igrišče poleg Telovadnega trga prispevalo k zmagi v prvi tekmi košarkarskega prvenstva prve lige. Naše občinstvo, ki je po navadi tako mlačno in ki se malokrat navduši, je v nedeljo začelo že v začetku tekme vzpodbujati Goričane v njihovi težavni igri, čeprav ni manjkalo ploskanja tudi za številne krasno izvedene akcije gostov. Kljub zmagi moramo še enkrat ponoviti to, kar smo že večkrat napisali, da manjka Goričanom vsaka skupna akcija. Tako nismo opazili celo uro tekme niti ene akcije domačinov, ampak neko počasno igranje in slepo streljanje v koš, ki je prineslo ali ni prineslo točke, precizni pa so bili domačini v kazenskih strelih, saj so jih od 31 realizirali kar 18. V tem sla se izkazala zlasti Punteri Andrea-no in mladi Giorgi. O slednjem bo v bodočnosti še mnogo govora, saj je v nedeljo igral kot malokdo drugi. Tudi Punteri se je v nedeljo izkazal in na njegov račun so gledalci precej ploskali. Skoda le, da je zakrivil dopustno število kazenskih strelov, tako da ni mogel vej igrati v drugem polčasu. Isto se je zgodilo bratu Silvanu, ki sicer ni bil ta dan v posebni kondiciji. Nepričakovano dobro pa je v nedeljo igral debelušni Collini, ki je uspešno režiral vso igro domačega moštva; le v svojih strelih s polovice igrišča še vedno peša. Tudi mlada Zorzi in Rosa sta se izkazala in realizirala lepo število točk. Pri gostih pa, ki so jih vsi nestrpno pričakovali, saj so bili lani med prvimi na lestvici, je bilo opaziti skrbno režijo večletnega državnega reprezentanta in trenerja Tracuzzija, a njegovo moštvo ni znalo izkoristiti vseh pravi vse krivice, ki nam jih je storila v 86 letih svojega vladanja. Zahtevamo, da nam da vse to, kar se je obvezala z mirovno pogodbo. Vse nakane fašistične in klerofašistične Italije so se izjalovile. In tudi če bodo italijanske oblasti poskušale s še novimi metodami, bomo beneški Slovenci ostali to, kar smo in niti najhujši terorizem nas ne bo moge'1 uničiti. P. I. možnosti. Najboljša sta bila, poleg Tracuzzija. Alesini in Gualco. Nekateri igralci moštva pa, sploh niso igrali. Q-mernbtr vredno je še to, da so Goričani dobesedno očarali svoje občinstvo z novimi živo-modrimi trenerkami, ki jim jih je darovala goriška tvrdka čokolade «Cohama». Poglejmo še, kako je tekma potekala. Prvi dve točki dosežejo gostje takoj v začetku. Protinapad domačinov pa doseže izenačenje in oB vzklikanju občinstva še nadaljnji dve točki. Vendar tudi gostje ne ostanejo ravnodušni in začnejo dvigati svoj količnik, a ne morejo več doseči Goričanov niti sedaj niti v nadaljevanju tekme. Gostje povzročijo številne kazenske strele in tu vidimo sposobnost Giorgija. Tekma se ob splošnem navdušenju hitro nadaljuje in se po pol ure konča z rezultato 22:16 za Goričane. V drugem polčasu pa vidmo besne protinapade gostov in razdalja se že zmanjša Tudi sodnika izzoveta proteste gledalcev, ker, vsaj v nekaterih primerih, krivično razsodita za domačine. Izključena sta tudi oba Punterija in nevarnost za domačine se stopnjuje. Vendar pride trenutek, ko šteje razdalja kar sedem točk. Tedaj začnejo gostje uprizarjati krasne akcije, ki jih vselej privedejo do uspeha. Razlika se zmanjša in v zadnjih minutah šteje le pičli dve točki. Ce gostje zabijejo le en koš, je zmaga zgubljena. Ven dar uspe Goričanom še en kazenski strel in razlika se zopet zviša. Tri točke razlike ostanejo do sodnikovega žvižga, ki zaključi prvo zmago domačinov. Navdušeno občinstvo vdere na igrišče in igralci dobesedno «triumfirajo». Precej dobro, sicer z nekaterimi napakami, sta sodila Reverberci iz Reggio Emilie in Bortolani iz Padove. Moštvi sta bili takole sestavljeni: Go-riziana: Collini (9), Punteri A. (9), Punteri S. Kocijančič (6), Dreossi (1); Giorgi (5), Koršič, Rosa (5), Zorzi (6). Varese: Tracuzzi (4), Gualco (15), Ber-nasconi, Zucchi, Turolla (4), Alesini (10), Marelli (5), De Mattei. Asti, Del Soldato. Goriziana je sedaj z dvema točkama na šestem mestu v lestvici. Prihodnjo tekmo bo igrala v nedeljo v Rimu. Okrasimo grobove padlih partizanov STANDREZ, 20. — Pred dnevom padlih 1. novembra so v naši vasi opravili na glavnem mestnem pokopališču že veliko dela na partizanskih grobovih. Doslej so popravili že okoli 70 grobov. Na tak način se naše ljudstvo oddolžuje padlim partizanom, ki so svoja življenja nesebično položili na oltar domovine za svobodo in boljšo bodočnost slovenskega ljudstva. Zveza slovenskih žena v Gorici priporoča vsem okoliškim prebivalcem, naj zbirajo cvetje in ga prinašajo Fefki v Standrež od koder ga bodo pravočasno odnesli na pokopališče in z njim okrasili grobove. Ce v kateri vasi nimajo možnosti za nabavo cvetja, naj po možnostih zberejo denar za nakup sveč. Oddolžimo se našim najboljšim padlim sinovom! V sredo nadaljevanje seje občinskega sveta GORICA, 20. — V sredo 22. t. m. ob 20.30 se bo v dvorani deželnih stanov na gradu zopet sestal občinski svet. Svetovalci bodo na tej seji nadaljevali s proučevanjem točk dnevnega reda, ki jih niso utegnili rešiti na prvi seji jesenskega zasedanja. Opozarjamo, da ima podružnica Primorskega dnevnika v Gorici novo telefonsko številko 33-82 BENEŠKI SLOVENKI SPRAVLJATA JABOLKA PEVMSKI NAJEMNIKI pravica je na vaši strani zato ne nasedajte odvetniškim pozivom PEVMA, 20. — Pred dnevi smo poročali o predstavniku ustanove Ente Tre Venezie, ki je hodil okoli pevmskih najemnikov zemlje zgoraj navedene ustanove, da bi se zemlji odpovedali. S tem v zvezi smo pripomnili, da je tako ravnanje protizakonito in da nima Ente nobene pravice zahtevati pod takim ali drugačnim izgovorom naj se najemniki odpovedo najemniški pogodbi. Te dni se je celotno vprašanje še bolj poostrilo. Odvetnik Bruno Luzzatto je namreč poslal številnim pevmskim najemnikom pismo sledeče vsebine: «Ente Tre Venezie vam je postavil zahtevo, da se odpoveste najemniški pogodbi za zemljišče, ker mora ustanova obnoviti in bolje organizirati BRATKE VESTI iz beneških vasi Podbonesec Mizar Raiz, pokojnega Ivana, star 66 let se je iz Pod-bonesca napotil domov proti naselju Sčigle. Medtem ko je hitel po strmini, je izgubil ravnotežje in padel v praznino, kakih 10 m globoko. Pri padcu je izgubil zavest. Kmalu nato so vaščani zaslišali njegovo stokanje, mu prihiteli na pomoč in ga prenesli domov Takoj so poklicali občinskega zdravnika, ki je ugotovil da ima Raiz pretresene možgane in nevarne poškodbe v spodnjem delu telesa. 2e po dveh urah je nesrečnik izdihnil. Karabinjerji so ugotovili, da je zločin izključen Št. Peter Siovenov Preteklo nedeljo je bil v tej občini protituberkulozni dan. ki ga. je organizirala italijanska federacija, in sicer lokalni odbor, ki mu je predsedovala gospa Olga Rojmaho. Dan je uspel nad vse pričakovanje. Nabiralna akcija je dosegla vsoto 31.580 lir. K temu moramo prišteti še znesek 15,006 lir, kj so ga dobili s prodajo posebnih znamk, ki jih je izdala protituberkulozna federacija. Prebivalstvo je pokazalo solidarnost s to humanitarno akcijo. Povprečno je dalo 15 lir po osebi. Pri nabiralni akciji so se posebno odlikovali: Irena Kumer, Concetta Beizer, Silvija Raccaro, Vilma Venuti, Luciana Fulla, Rosangela Koren, Lidija Petricig, Ivana Sittaro, Klavdija Qualizza in učitelj Leander Costaperaria. JNaborjet Ovčja ves Zadnje volitve, ki so bile v tej slovenski občini, kjer so se hoteli uveljaviti tako Nemci kot fašisti s svojim raznarodovanjem, je močno okrepila neodvisne. Vsi so naveličani raznih spletk vseh mogočih strank, zato jih odklanjajo. Tako te stranke niso imele poguma, da bi nastopile na volitvah. Predstavili so samo tri neodvisne liste. Prvo je sestavljala desnica demokristjanov, druga je lista neodvisnih so-cial-komunistov, tretja pa je prava neodvisna lista, dejan- NEDELJSKC NESREČE V GORICI Ogenj v strehi GQRICA, 20. — Včeraj popoldne so morali mestni gasilci na pomoč stanovalcem hiše štev. 17 v Ul. Favetti. Zlezli so na streho, da bi pogasili požar. Ogenj se je bil vnel v sajastem dimniku in v kratkem času zajel podporne tramove na strehi. Ko so ga gasilci pod vodstvom inž. Del Nerija pogasili, je bilo že o-krog pet metrov strehe uničene. Lastnik hiše je utrpel okrog 40 tisoč lir škode. Igra se je zaključila s kamnom v glavo GORICA, 20. — Skupina dečkov, ki se je včeraj popoldne igrala na dvorišču v Ul. Mi-ghetti, je svojo igro žalostno zaključila. Malemu Atiliju Ge-rometta je neki sovrstnik zalučal debel kamen v glavo. Na krik sta se nemudoma pojavila na dvorišču dečkov oče in mati, ki sta mu nudila prvo pomoč in ga nato pospremila v mestno bolnišnico Brigata Pavia. V bolnici mu je službujoči zdravnik obvezal rano. Padec s kolesa onstran meje GORICA, 20. - Včeraj popoldne je prišel na pregled v mestno bolnišnico Brigata Pavia 69-letni kmet Ivan Cristia-nT iz Ul. Androna della Pergola 8. Cristiani se je preteklo soboto ponesrečil s kolesom na jugoslovanskem ozemlju, ka-mornje šel z dvolastniškim dovoljenjem. Prvo pomoč so mu nudili v Jugoslaviji, nakar se je lahko vrnil čez mejo. V bolnišnici so mu obvezali praske na rokah in čelu. Ozdravel bo v desetih dneh. Ranjene oči GORICA, 20. — V bolnišnico pri Rdeči hiši so včeraj sprejeli 38-letnega delavca Marija Bressana iz Gradiške. Bressan se je pri drobljenju kamenja ranil v desno oko. V oko mu je namreč zletel precejšen kamniti drobec ki mu je popraskal beločnico. Ozdravel bo v desetih dneh. V očesni oddelek so nadalje včeraj sprejeli 5 let starega Lucijana Vižintina iz Ul. del Colle 20. Deček se je pri igri ranil v desno oko s koruznim storžem. Ozdravel bo v petnajstih dneh. tfitifp in cim Ihimotbki dnevnik l sko pa so to levi neodvisni oz. prokomunistična lista ali kom-informistična. Ti so dobili večino glasov, toda zaradi igre s preferenčnimi glasovi, je bilo izvoljenih največ kandidatov liste št. 1. Torjan Pred dvema dnevoma se je v kamnolomu «Cementi Friu-li» dogodila nesreča. 58-letni delavec Ivan Balutto, pok. Josipa, iz Torjana, je hotel izkopati pod previsom grušč, ko se je nenadoma zrušilo kamenje nad njim. Balutto se mu je hotel izogniti, toda na nogo mu je padel velik kamen. Tovariši so ga prenesli v čedadsko bolnišnico, k.ier so ugotovili zlom desne noge. Zdraviti se bo moral okrog 30 dni. Čedad V nedeljo ob 9,30 je bil v gostilni «Bona vita« sestanek rokodelcev. Obravnavali so organizacijska vprašanja, gospodarski položaj kategorije ter vprašanje socialnih obvez. Predvsem bi bilo potrebno, da bi tudi organizacije obrtnikov prikazale pokrajinskim oblastem težak položaj njihove stroke, ne pa da se izgubljajo z raznimi birokratičnimi sejami. 24 urna stavka delavcev v komnolomih Položaj delavcev v kamnolomih, ki so v dolinah Nadiže, m niti gospodarsko niti sindikalno rožnat. Zaradi tega so delavci prisiljeni, da često stavkajo, da bi tako dosegli svoje pravice. Njihov položaj je sedaj v zadnjem času ponovno dosegel kritično točko. Delavci kamnolomov so se zbrali pretekli teden na sestanku, kjer so jim predstavniki Camere del Lavoro in CISL, poročali glede zahtev, ki so jih sindikalne organizacije postavile «Italcementu» po združenju industrijcev. Ti so odbili, kakor tudi že v prejšnjih primerih, vse upravičene zahteve sindikatov in zavzeli popolnoma nepravično stališče do delavcev. Zaradi take odločitve ravnateljstva «Italce-menti« so delavci sklenili, da bodo 23. oktobra stavkali 24 ur. Naročilo prašičev in svinj GORICA, 20. — Pokrajinsko poljedelsko nadzorništvo v Gorici sporoča, da sprejemajo naročila za izbrane mlade prašiče in svinje vrste Yorkshire f Lar ge White) stare okrog dva meseca. Pri naročilu je trebr vplačati predujem 20 do 30 odst. vrednosti naročene živali. Kupci plemenskih prašičev ali svinj se morajo pri naročilu obvezati, da bodo naročeno živa! redili vsaj dve leti. Prošnje za naročilo je treba predložiti Poljedelskemu nad-zorništvu (Ul. Duca d’Aost.a 55) najkasneje do 25. oktobra. Za vsako naročeno žival mora naročnik vplačati 15.000 lir kav cije. poljedelsko podjetje. Obveščam vas, da načrt poljedelske transformacije ne dovoljuje Ente Tre Venezie nadaljnjega odlašanja in zaradi tega bom prisiljen pravno nastopiti proti vam, če se v petih dneh ne odpoveste pogodbi«. Iz tega pisma je razvidno, da se je ustanova pričela posluževati odvetniške poti, da bi spravila pevmske najemnike, ki so toliko let vlagali v zemljo ves svoj trud. z zemlje in jim potisnila v roko beraško palico V zvezi s tem pismom je Konfedertera razposlala pevmskim najemnikom pismo, v katerem jih opozarja, naj ne nasedajo odvetniškim pozivom in naj ne glede na vse sejejo svoje pridelke. Ustanova ne more na podlagi obstoječih zakonov o poljedelskih pogodbah nikogar prisliti, da bi se v tem letu odpovedal najemniški pogodbi. Ce pa se bo ustanova zatekla po pomoč na sodišče, ne bodo spora rešili v prid ustanove in dosegli, da bi se morali najemniki odpovedati pogodbi v telošnjem letu. Kmetje bodo še vedno lahko potegnili iz zemlje svoj pridelek, ki so ga vsej ali v tem letnem času. Konfedertera pa od svoje prvotne zahteve ne bo odstopila in bo še nadalje branila pravice pevmskih najemnikov. Skušala bo z vsemi silami doseči, da se razveljavijo podpisi nekaterih oseb, ki so ponevedoma podpisale dopisnico za odpoved pogodbe, ne da bi sploh vedele da gre za odpoved. Skušala bo ohraniti prejšnje najemniško stanje. Ce bo ustanova temu nasprotovala, pa se bo obrnila tudi na sodišče, da razsodi, kje je pravica. Zato pozivamo Pevmce, naj bodo nepopustljivi do vseh spletk ustanove in naj se zavedajo, da je pravica na njihovi strani. Kdor je tolika leta pod naj slabšimi pogoji garal na tej zemlji, ta ne more biti zapostavljen. Ce je še kje pravica, potem mora biti pravica prisojena tem ljudem, ki jim je najemniška zemlja bila edini vir dohodkov. janski (tretji sko (drugi trimesečni kon gent na ministrsko dovoljenje); italijansko-spanski vinski sporazum (drugi tri« sečni kontingent na mm str sko dovoljenje): nemskoh| trgovinski sporazum trimesečni kontinge na ministrsko dovol,®Jski norveško-italij anski trgo sporazum (drugi kontingent na voljenje); uredhev - ^ ^ potrdil za začasni ^ go razstavljeno na ”ZjzV0Z alu-narodnih veiese.i •■ .. g0- minija in njegovi _ med spodarsko sodelov d Italijo in Guatemalo. * y večjih nemških ;elef0J*raše-prihodnji pomladi, vanje po štvu iz Brazilija trimesečni ministrsko & spremil« uvoz za I in zastopn'- Vesti za trgovce GORICA, 20. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgov-! cem, da si na njenem sedežu na Kprzu Italia 5 lahko ogledajo sledeče okrožnice: razdelitev kontingentov za uvoz in izvoz; italijansko-francoski trgovinski sporazum (trimesečni kontinget kot po seznamu D); italijansko-avstrijski trgovinski sporazum (drugi trimesečni kontinget na ministrsko dovoljenje); trgovinski sporazum med Italijo in Portugal- Grobove je i,s osnažiti in do 28. v go- Mestno .žuPan,St'°je tieb,* rici sporoča. popiaV' snaženjem o0kopau' S SIlclECUJv,**- TjOiV grobov na_ glavnag { m. roku šču zaključiti Po omenjenem ^ nikomur dovoljen • ukvarjal z omenjen'«1 na pokopališču. b0 “bi se delo« Nategi K** za GORICA, jViinis zaVol.iedelsWojernJa‘ibo-tečaj za 10 nadzor do na poskušnji (irž3. tehničnem ose Drist°P je gozdnih čuvajev. g0zdar 'Z s -icije stva. Za pot potrebna dipl0«® inf0r«al :U lokalnem gozdarske« ništvu. ,trebne « naj se interesenti pri SLOVENSKO KOPKR p R E m 1 f.%. “r‘ sreda 22. t. «• N v GogoU -.... 'a,!' J. V** komedija v Scenograf Viljem ■retl ,r ■„ rei,s « L , To« 1 ■ f- A«atja hči. Osebe: "f.seva (ia; honovna, trt'0 nevesta - ’^on.c,onclVa'uec; Arina Pantele>«$*r< ta - Lojzka nos«..- Fe ki a Ivanovn« jflrf ; valka - . Setven Podkoljosin. agVgen 'v ni svetnik - nJ |!6; lih; Kockar.^ ptiKS^ prijateu e)Jekut« u6kin- Jajčnica. iturinu An«11 okoJ'!' pehotni '!l pišna ^i'M,rtinu^To«’ -ak V’ h,sr Vlada LUk** pomorščak ' , i‘F pan, šič; DunJfi. S«eF Uslužbenci pomorskih družb t obrambo tržaških pomorskih interesov Delegacija uslužbencev pomorskih družb pri višjem upravnem ravnatelju /VLJeresnost obljub italijanskega ministra za trgovsko mornarico Včeraj je ob 1. uri popoldan sprejel dr. Vitelli predstavnike uslužbencev najvažnejših sedežev pomorskih družb v Trstu (PIN). V daljšem razgovoru so uslužbenci treh najvažnejših pomorskih družb obrazložili višjemu upravnemu ravnatelju ZVU najvažnejše težave, ki zadevajo vse tržaške pomorščake. Prejšnji teden so uslužbenci istih treh pomorskih družb protestirali pred županstvom, in zahtevali, da odgovorne oblasti upoštevajo njih želje ter upravičene težnje. To sta v zadnjem času dva vidna znaka težav, ki zadevajo najvažnejše pomorske družbe v Trstu in logično tudi uslužbence teh pomorskih družb. Pri tem moramo še posebej podčrtati, da so ti uslužbenci prav tako kot vsi ostali po tržaških uradih rekrutirani iz vrst iredentistov in da složno z vsemi ostalimi uslužbenci šte. vilnih javnih ustanov ob vsaki priliki zahtevajo priključitev Trsta k Italiji. Žalostno stanje tržaškega ladjevja in z njim zvezana vedno večja nevarnost izgubiti zaposlitev pa je te u-službence prisilila, da zahteva, io za Trst ladje in redne pomorske proge. Zadnji dogodki niso zaradi tega posebna novost, temveč samo člen v dolgi verigi podobnih protestov in zahtev teh uslužbencev po tržaškem bro-dovju. Najresnejšo obliko so vsi ti protesti in zahteve dobili lani, ko so sestavili poseono peticijo in jo svečano nesli v Rim. Zgodovina te peticije je zelo značilna za rimsko jioliti ko pa tudi za delovanje lokalnih iredentistov. Najprej je se. stavila prošnjo oziroma podro. ben in dokumentiran načrt za krepitev tržaškega brodovja tržaška trgovska in industrijska zbornica. Ta načrt je sprejel za osnovo svoje prošnje pred letom ustanovljeni odboi za zaščito tržaškega pristanišča ki je z županovim blagoslovom s prošnjo odromal v Rim. Kot običajno, pa so romarji dobili v Rimu zelo veliko obljub, zagotovil in lepih besed in nič drugega. Od te prošnje in načrta le minulo že skoraj leto in pol Do sedaj niso bistveno prav nič okrepili tržaškega brodovja. niti niso ustanovili nobene nove pomembne pomorske proge. Položaj pa se je v Trstu od sestave načrta mnogo poslabšal in je pomanjkanje lastnega brodovja in rednih pomorskih prog postalo naravnost kritično za tranzitni promet in s tem za celotno gospodarstvo Trsta. Položaj je postal tako kritičen, da se je moral italijanski minister za trgovsko mornari. co le odločiti in napraviti vsaj lepo gesto. Tako smo pred tednom zvedeli, da bodo svečano dovolili Trstu, da dve tr. žaški ladji vozita iz Trsta in ne več iz Genove, kot sta do sedaj. Ze naslednji dan po tej vesti pa smo izvedeli za drugo izjavo italijanskega ministra. Genovežani so namreč tudi takoj protestirali in z županom na čelu (ki ni tak kot tržaški, ki navdušeno vozi tržaške lad je v Genovo) zakričali o krivicah. Minister Cappa, ki skrbi predvsem za «nacionalnc» interese (čitaj italijanske), se ie seveda takoj umaknil in pojasnil, da imamo opravka samo s ((poskusom«. Po dolgoletnih izkušnjah z italijanskimi obljubami lahko pričakujemo, da ta najnovejša izjava pomeni počasno pozabo tudi te najno vejše svečane obljube, skratka. da Trstu tudi tokrat ne bodo vrnili niti ene ladje. Sicer za enkrat še ne moremo predvidevati, kako bo končno odločil italijanski minister za trgovsko mornarico. Najvisje obljube, ki jih je doslej dal, se nanašajo na dve redni progi, to je na štiri moderne ladje. Za Trst je celo ta maksimalna obljuba zelo skromna, komaj kapljica žejnemu človeku, saj celo načrt, ki ga je sestavila trgovska in industrijska zbornica in na katerega so pristali vsi vidni tržaški iredentisti, zahteva okoli 30 večjih in manjših ladij, poleg4 številnih zamenjav starih karet, ki po večini vozijo iz Trsta, z novimi modernimi ladjami. Pripominjamo. da vsi odgovorni iredentisti z največjo pomorsko avtoriteto Cosulichem na čelu poudarjajo, da je načrt zelo stvaren ter da zahteva kritje samo najnujnejših tržaških potreb. Popravek V naši nedeljski številki smo poročali z občinske seje v Zgoniku. da bodo delavcem zvišali družinski davek za 350 lir. Pravilno se mora glasiti, da bodo delavci plačevali skupno oko’i 350 lir letnega družinskega davka. Davek se bo namreč zvišal le za od 30 do 60 lir. KONFERENCA PROSVETNIH DELAVCEV V četrtek 23. oktobra t. I, bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roina 15,II. PROSVETNA KONFERENCA za mestna prosvetna društva. Vljudno vabljeni odbori prosvetnih društev, prosvetni delavci, učitelji in profesorji. Podkoljos'«£v prelec- LudviK p0loV'cl 00(31 se,V«aP3>'eti0' c-minul«** sepetaie« Razsvetljavan -vlila Roman Juv»^ d3- izdcl3'-Sceno je. jf^ektiv liški *o« n i n s t o P “^zdoL od »O *“ ,4. Mladim P00-, let« /«bra!'jenV vstop „ v "T—za mladina * _ r v l % Ljj-' ADEX— MOVE>,llB ,N 9' £et v Opatil°roric° Novo G° g0či Kanal o* ** Sv . luč«0 1952 Šhociian F. Severo «• 25. 01 GLASBENA MATICA v SEZONA 1952—53 , »VDIH* OZIN^ pianistka HILDA HORAK SREDA, 22. oktobra 1952 ob 2»- uri Violinist IGOR 13>-abn? izvajata skladibe: Caldare - .Bo,Uta’ Chaussona, Matičiča, Škerjanca, Vabila so na razpolago »v. Frančiška 22/1. (tovarna klavn ■ _nl- Glasbene pisarni v« je^ L t6l 19. ***** (ponedeljka dalje od 9. do 12.30 PRIMORSKI dnevnik s =? 21. oktobra 1952 zasedanje glavnega odbora osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje V utrjevanja in jačenjn načel narodnostne enakopravnosti, socialne pravičnosti in bratstva med narodi jdi Osvobodilna fronta temeljne naloge svoje bodoče politične dejavnosti °r°čilo tovariša Fr a^eje volitve v u-t tre je ^lnske odbore, v ,$ta „ udl Osvobodilna 1» 'v»ostioS^a z vso svojo kini6 Mi 'nk vŽivLP0dPrl° v borbi 5,’lčtin -ake Pravice in J^/a. ,resitev tržaškega V * Jo * J°slab°nsko konferenco vMo 5v°lega zastopni-Mli,s.Mnka»?.sta3imi politič-. d-S^acija ? ka bazoviška k »n lahko reče- UdstJ° manifestaci- ji stf6 ljudJ 0 mar.-------- Si^Mst 2 V° v'"° v veli-Nitai-ki Sn 3Ugosl°van.>kimi •VAv ot° m°gočno mani-, Pravfcm «*«h živ- ^»ek^Pne d° tako veli' ŽSi«. ki zaslUgaman-l£estaciie' Ma, J1 le i ga, nase orgam-!iu, v; sebno °d svojega ob-lUdstv 6a ie P° razdeja-Sost° koini^esia med naše ^o^v^rniistična de-J Ca,a vse svoje Slvda^fala vse svoje ’ L VSe slovensko -- siovensKO tii^etnih akcijah ! a ma«uhove Pravice. SfiL,-vkljup stac'ja je bi-fena v volilno L°kvir °dborpVe v občinske ^ tir,, so se vršile Nlt°U>negVaegaJcakcionar- Kmgn>h izaR?"a’ ki 30 kšve . ZavezniE? s prl" kn Udi nt TSke. vojaške iMlf ičlln ■ Zasko oženita Od ang," enostransko V “Prave g‘°-ameriške vo-Nju ‘eSa zakLJ0^ dovolila “Mi) * v“. H« -- > e§a zakn 10 dovolila V< n, „,!em M" »m, k| i' Prine- 'S3fie ‘Paj V*0! n»ir- vodeni skup°a! m°čni, lahko 'S !Seh naših’ nastoPajoči lItn^Piu, D ,lh. sovražnikov. S ^taT združena °hsv,°bodil-• K k A'sti si0aa b°disi na VVkor lvSl?venske skup- moS° Postavil .v d slov^0Et1 Povezati R^ih ob čl n a h'"in lA. vmisti<^|nskl Politiki »\Aujnost 0 aSenture v u bii slove»rtc-i P°Yezave z 0. V ^t*tU?narekov^n Skupinami slov°eVana zato, da S* kateik°nkretno akcijo° 3e bil, da Jbj ike u-ki bi naših ■h in je bi-rjalski tomin-2d na- l^elkiePosUtn,n?bre^nsPke pijeta0’36’ da nujnost ' p. N **«, t °bčin a bi Proko Si štit;.ki hj * napravile k onistii ■ lo njiho-At sticnim name- ««ti za ^atere ; ~':*y ‘»kciio, tA* VP°deželske3e bil, da 'bi V*1 J- l'oke „ ■, občinske u-K>ati i0"lh ljudi ui ?. I%a^n>h, golegri£eto '>Cih. gospod^01?.' "asih •*^S^SfS5 S&T- Profl! K W' AS^ki jop^ot^..izdajalski '1 S\ S!, iekV„S., Pabrežinske Ifrvl V°aijU K' ^>>mfedio med na sl okvirn^vom. Spc. *i .je V nabrez' po- itali- ki Rodilna fron-A. Jše „tem, d Vztrajpo de. tfcpjjko ?«ePske st, združijo Ni Mija kot n le na de-btaut °stala P, ogresivna fva “;a zvesta tra-fržaški ob- čini in ni pristala na skupno volilno akcijo s slovenskimi skupinami v Trstu. Ker skupen nastop Osvobodilne fronte samo z ostalimi slovenskimi političnimi skupinami v Trstu bi pomenil popolno izolacijo slovenskega življa od ostalega demokratičnega v tržaški občini. Taka slovens.ka skupnost bi ne žela odobravanja pri samih slovenskih delavcih, ki bi tako akcijo u-tegnili tolmačiti kot močan odklon v nacionalistično politiko. Skupen nastop Osvobodilne fronte samo z slovenskimi skupinami v Trstu bi pomenil razbitje slovensko-ita-lijanske antifašistične fronte, katere močan steber bo morala biti tudi v bodoče Osvobodilna fronta. Treba je tu poudariti razliko, ki jo tvori enotnost našega delovnega ljudstva v podeželskih občinah, ki je v bistvu združitev vseh poštenih delovnih sil na vasi. Združitev z ostalimi slovenskimi skupinami v Trstu bi nujno dovedla do neke enotnosti na vrhu, v katerem bi bili zastopani tudi najreakcionarnejši ele menti slovenske emigracije, s katerimi pa Osvobodilna fron. ta ne more nikakor imeti posla. Program in dejavnost O-svobodilne fronte se ne more istovetiti z onim, katerih edini namen in program je to, da zavajajo delovno ljudstvo s svojimi političnimi spletkami na pot nacionalne mržnje. Bistvena razlika je enotnost našega delovnega človeka na vasi od one, ki bi se lahko u-Stvarila z voditelji nekaterih političnih skupin, ki .so odkriti nasprotniki progresivne socialistične Jugoslavije, ki je izšla iz pogresivnih načel O-svobodilne fronte in ki si v okviru teh načel odpira široko pot v svetovno progresivno gibanje. Naj omenimo tu vodstvo Agnelettove skupine v Trstu, katera je sovražnik one Jugoslavije, v katero ima danes zaupanje vse naše ljudstvo, prav zato, ker vidijo v njej najboljšega zaščitnika svojih nacionalnih pravic. 2e za časa volilne kampanje smo jasno obrazložili vzroke te na. še akcije, na katerih pozicijah bomo morali še nadalje vztrajati. Osvobodilna fronta bb na deželi kakor v mestu čuvar slovenske skupnosti. Ta-skupnost pa ne more biti ustvarjena za vsako ceno in tudi ne z vsakim. Kot politična organizacija bomo čuvali enotnost našega delovnega človeka na deželi, v konkretnem primeru Liste slovenske skupnosti, zato ker vidimo v tej enotnosti nujnost borbe, v kateri se lahko naše ljudstvo tudi različnih svetovnih nazorov bori za skupne gospodarske, kulturno - prosvetne in nacionalne pravice. Tu pa je potrebno poudariti, da nimamo namena zliti Osvobodilno fronto v neko politično stranko, ki naj bi jo predstavljala Lista slovenske skupnosti. Ne, obratno. Osvobodilna fronta, ki ima svojo močno borbeno organizacijsko tradicijo, bo ostala samostojna organizacija, ki ima svoj jasen program, ki je izšel in se izoblikoval za časa narodnoosvobodilne borbe in ki se je izpopolnil še posebej tu pri nas v povojni dobi v trdi borbi za naše nacionalne, gospodarske in kulturne pravice za uresničenje enakopravnosti s tu živečim ljudstvom italijanske narodnosti, to je za pravično sožitje tu živečih delovnih ljudi. Osvobodilna fronta kot samostojna politična organizacija spoštuje ostale politične skupine, ki obstajajo v okviru Liste slovenske skupnosti kot sestavni del te liste pa si pridržujetno pravico kritike, kakor to pravico priznavamo tudi njim. Delali bomo, da ohranimo enotnost našega ljudstva, kakor je to jasno začrtano v volilnem programu Liste slovenske skupnosti. Program, ki mora biti kažipot občinskim upravam onih občin, ki so v rokah pripadnikov Liste slovenske skupnosti in ki bo program dela in borbe pripadnikov gori navedene liste, kjer so ti v manjšini. Isto tako bo Osvobodilna fronta vztrajno podpirala program Liste za neodvisnost v ruiljski občini, v kolikor ima ta prav v tem sektorju našega ozemlja veliko nalogo borbe za enakopravnost naših nacionalnih pravic, ki so tukaj posebno ogrožene od politike kominformističnih kolovodij, ki upravljajo miljsko občino. Od tu izvira tudi stališče Osvobodilne fronte za ohranitev Liste slovenske skupnosti v nabrežinski občini, od katere je sratnotno odpadla skupina agnelettovcev, katere pristaši so iz nečistih osebnih strankarskih interesov izdali program Liste slovenske skupnosti, s tem, da so se združili S kominformističnimi kolovodji iste občine. S tega mesta obsojamo sramotno kupčijo agnelettovcev, kupčijo z zaupanjem, katerega je naše ljudstvo položilo v njihove ro-ke ob priliki volitev. Ti poli-Lčno nečisti ljudje so izdali interese nabrežinskih obča-uov za svoje nečiste osebne, interese. Izdajstvo agnelettov-c®y> ki je spet dalo nabrežinski občini tako upravo, ki bo vse kaj drugega kot branik nacionalnih teženj našega Ijud. stva na tej važni političn postojanki. V nabrežinskem izdajstvu, ki je bilo zrežirano v vodstvu Agnelettovega gibanja v Trstu, vidimo mi dolgo roko tuje sile, ki dela na škodo našega ljudstva. Z izdajstvom agnelettovcev v nabrežinski občini prihaja vedno bolj do izraza veliko sovraštvo te druščine proti vsemu, kar je jugoslovanskega. Mrž-nja do Jugoslavije v Agnelet-tovi centrali in v njeni nabrežinski podružnici se nam pokaže v vsej njeni luči ravno v vprašanju STO. Prav v tem vprašanju, ki je za nas pomembno, se odraža stališče vodstva agnelettovcev do Jugoslavije, kateri edini se moramo zahvaliti, da Tržaško o-zemlje še ni padlo v objem požrešnega italijanskega imperializma. Agnelettova podružnica, ki je v Nabrežini sklenila umazano kupčijo s kominformističnimi pripadniki, je sledila želji begunske klike, ki zliva vse svoje sovraštvo na vse ono. kar je jugoslovansko in zato na vse ono, kar je naše. Mi tem velmožem dovolimo, da lahko barantajo z o-stanki svoje časti, v kolikor jo še imajo. Ali v nabrežinski zadevi so oni za svoje osebne koristi kupčevali z onim, kar ni njihovo, izdali so načela in program Liste slovenske skupnosti, izdali so zaupanje, katerega je naše ljudstvo, položilo v njihove roke, tudi kot sad našega dela. To zaupanje so pridobili takrat, ko so skupno z nami začrtali borbeni program Liste slovenske skupnosti, v katerem je tudi ostro ožigosana izdajalska po- litika kominformističnih kolovodij, s katerimi so oni sklenili umazano kupčijo. Naše ljudstvo z vsega ozemlja in posebno ono iz nabrežinske občine nima nič skupnega z umazanim dejanjem vodstva SDZ, ki se je povezalo s kominformističnimi voditelji, sovražniki in izdajalci naših narodnih in človečanskih pravic. Osvobodilna fronta, ki ni štedila svojih sil v borbi za ustvarjanje enotne Liste slovenske skupnosti, ima vso moralno pravico, da zahteva od teh gospodov, ki so se polastili sadov našega političnega dela, da podajo pred našim ljudstvom obračun, in v kolikor imajo še v sebi količkaj politične poštenosti, da se kot posamezniki odpovejo: politiki, ki jih je dovedla do nepoštenega političnega dejanja. V tej občini, kakor tudi v ostalih, kjer se je ustvarila Lista slovenske skupnosti, bomo delali na tem. da se izvede ves politični program Liste slovenske skupnosti kot že gori povedano. Nekaj besed v obrambo naših splošnih interesov. Londonska konferenca je bila za nas, če že ne usodna, pa vendar močan udarec. Londonska kupčija je ponižanje Tržačanov na kolonialno stopnjo. Anglo-ameriška vojaška uprava vsiljuje tržaškemu ljudstvu tuje upravitelje v službi Rima. Prešlo je že devet let, odkar je bil tu pri nas strt fašizem in njegova oblast. Ta oblast bi se ne smela več povrniti k nam. tudi ne v okviru bolj ali manj ponižnih, ampak za nas le nasilnih tujih upraviteljev. To kar žuli vsakega poštenega Tržačana je pa za nas Slovence še bolj krivično. Sadovi londonskega mešetarjenja- so za nas krivičnejši, ker, se na to ozemlje povračajo metode fašističnega sistema. Kot znak povratka na-staro bodi zabeležena obsodba dveh Slovenskih partizanov na . dosmrtno ječo od tržaškega sodišča, dveh partizanov, ki so skupno v zavezniških vrstah bili zmagovalci nad fašizmom. Osvobodilna fronta ponovno v tem primeru dviga svoj glas proti tej obsodbi, ki očitno kaže, kakšna politika se uvaja na našem ozemlju. Ta .ne bo prinesla nam zaželenega mirne- ga sožitja, ampak bo rodila in podžigala le mržnjo in narodno nestrpnost, ki bi znala biti neugodna tudi za. one, ki tako politiko pogrevajo. Proti taki politiki, ki streže po življenju našega človeka, naših gospodarskih ustanov in našemu prosvetnemu gibanju, stoji Osvobodilna fronta na braniku. Ž zadoščenjem lahko ugotovimo, da je Osvobodilna fronta vodila frontalno borbo v obrambo teh naših pravic. To borbo pa bo treba v bodoče okrepiti. Zavedati se moramo, da imamo pred seboj strnjeno fronto Sovražnikov, ki so si med seboj' sicer večkrat nasprotniki, so si pa edini. ko nam strežejo po življenju: to velja za iredentistične in fašistične kroge in vse ostale, tja do vodstva komin-formistične lokalne agenture. Hotel bi se tukaj bežno dotakniti stališča OF do tržaškega vprašanja. Rešitev tega vprašanja je velikega pomena za naše ljudstvo. Ta zadeva se vsak'dan znova ogreva in pogreva. Nam je jasno, da bi se morala v interesu miru najti č.imprej pravična rešitev tega vprašanja. Jasno pa nam je tudi, da so tu na delu razni tuji interesi, ki hočejo reševati tržaško vprašanje v svojo korist, ne pa v interesu miru in še zlasti ne v interesu tržaškega ljudstva. Osvobodilna fronta gleda z jasnostjo na tržaško vprašanje. Mi vsi dobro vemo, da je Tržaško ozemlje sestavni del slovenskega narodnega ozemlja. Imamo tudi jasno pred seboj, da živi na tem ozemlju ih posebno v njegovem centru. Trstu, skupno s Slovenci mnogo življa italijanske narodnosti. S temi dejstvi je Osvobodilna fronta vedno računala, in to od vsega začetka svojega delovanja še za časa narodnoosvobodilne borbe, ko je postavljala temelje slovensko-italijanskemu bratstvu. Ta politika Osvobodilne fronte, mislim, bo morala vedno prihajati do izraza tudi v bodoče. Zato pozdravljam glede rešitve tržaškega vprašanja besede voditelja jugoslovanskih narorod tov. Tita, ki pravi: «Smo za . rešitev tržaškega vprašanja na podlagi soupra-ve z izmenjavajočim se jugoslovanskim in italijanskim guvernerjem, ki naj bi dal vs? oblast tam živečemu ljudstvu.« In ravno zato, ker je živelj Tržaškega ozemlja slovenski in italijanski, se mora tržaško vprašanje rešiti predvsem na podlagi bratstva med tu živečimi ljudstvi, ki bodo tvorila mostišče za mirno sožitje med narodi Jugoslavije in Italije. To bodi povedano tudi onim, kateri bi hoteli rešiti tržaško vprašanje na podlagi plebiscita, ki bi sankcioniral sedanje dejansko stanje na našem ozemlju, ki je tudi stanje povojnega poitalijančevanja našega ozemlja z raznimi pribež-niki iz vseh krajev. Ti bi hoteli še več: «demokratično» sankcionirati zločine, ki jih je fašizem delal nad našim ljudstvom več kot,20 let. Vprašamo se, če se res strinjajo ti socialisti, da se sankcionira s takojšnjim plebiscitom vladanje fašistične Italije nad našimi ljudmi, in vprašamo jih, kam naj bi šteli glasove onih tisočev naših ljudi, ki so bili pod pritiskom fašistične politike prisiljeni zapustiti svoje domove in si iskati kruha širom po svetu. Ali vedo ti socialisti, da še sedaj žive po vsej Italiji slovenski železničarji in mnogi drugi državni nameščenci; da so morali skoraj vsi naši učitelji zapustiti svoja službena mesta in vzgojo slovenskih otrok in oditi tudi oni, bodisi v Italijo ali pa v Jugoslavijo. In vprašamo te ljudi, ki se ponašajo z imenom antifašisti, ali jim je znano, da je stotine in stotine naših lju- ■iiiiiiiiiiiiiifiifiMiiiiiiifiiiiiiiiiHininiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiMuiiiiiiiiiiiiHiMiifMiiiMiiiiniiiniintiiMHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiifiTiiiiiitfiiiiiiiittiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiMiniiiiiiiiiiiMifiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Naši občinski odbori se morajo otresti formalizma in prisloniti k okravnavanin konkretnih unrašani ki izhajajo iz gospodarske, socialne, politične in narodnostne diskriminacije v našo škodo Poročilo tovariša dr. Jožeta Dekleve O volitvah samih, ki so za nami, smo Že mnogo pisali m še več govorili. Zaradi tega dvomim, da bi vam mogel kaj novega povedati. Potrebno pa je, da si ob tej priliki osvežimo spomin, ker so upravne volitve važen dogodek, po katerem naš glavni odbor ni zasedal. Na volitve smo šli v težkem položaju. Iredentisti so izsilili z osebno intervencijo ministrskega predsednika italijanske vlade, da so bile volitve že določene za mesec oktober, v zadnjem trenutku preložene za nedoločen čas. Tedaj niso obstajali pogoji, da bi iredentistična tendenca pri volitvah prepričljivo zmagala. Njihovih vrst se je polastila malodušnost, na drugi strani so vsi znaki kazali na krepitev indipender.tističnih teženj. Po odhodu gen. Aireya so izgubili iredentisti močnega in odločnega zagovornika. Novi poveljnik, ki se je hermetično zaprl, je kazal tedaj večji smisel za spoštovanje po mirovni pogodbi ustvarjenega stanja. izdal je nekatere upravne ukrepe, zlasti na sodno-u-pravnem področju, ki so povzročili pri iredentistih ne samo ogorčene proteste, ampak tudi zaskrbljenost m poplah. Politična priprava volitev po italijanski diplomaciji ni bila izvedena. Pa tudi časa ni bilo več dovolj, da bi povzeli karkoli učinkovitega. Skratka pripravljena še ni bila volilna bomba kot za prve volitve v obliki tripartitne note, ki je ojačila hrbtenico iredentistom, ki so bili pod pritiskom močnega enotnega gibanja tržaškega delovnega ljudstva in ki je služila italijanskim vladajočim krogom pri političnih volitvah zato, da se je manjšina obdržala na površju. Takoj po odložitvi volitev je prišel do izraza pritisk in tradicionalno izsiljevanje italijanske diplomacije. Razve-Ijavljen je bil volilni ukaz, ki je favoriziral iredentiste s tem, da je raztegnil volilno pravico na ljudi, ki je ne bi smeli imeti po mirovni pogodbi, a je slonel na demokratičnih načelih in predvideval razdeli, tev mandatov v duhu čistega proporca. Proti novemu volilnemu zakonu, ki je dobesedni prepis italijanskega protiljudske-ga zakona, smo odločno nastopili. Naši protesti, ki so bili upravičeni in utemeljeni, so ostali brezuspešni. Povezava kandidatnih list in nagrada politične skupine ali povezanih kandidatnih list z dvema tretjinama mandatov, je navadna prevara javnega mnenja in falzifikacija volje volivcev, ki omogoča sicer v zakoniti obliki, da manjšina vlada nad večino. Poleg potvorbe resnične slike o težnjah in zahtevah prebivalstva, onemogoča novi zakon, da bi bil slovenski živelj sorazmerno zastopan v vseh javnopravnih organih, kakor predvideva mirovna pogodba, ter ustvarja zmedo v mednarodnem svetu o političnem in narodnostnem stgnju Slovencev na tem področju. S tem ukazom niso bile torej samo ponovno kršene določbe mirovne pogodbe, bil je tudi surovo pogažen duh demokracije. Da je tako zadostuje, da si predočimo par primerov iz zadnjih volitev: Fronta za neodvisnost je z 22.415 glasovi dobila isto število mandatov, to je 5 kot socialisti z 10.445 glasovi ali republikanci, ki so dobili z 8.407 glasovi 4 mandate. Ljudska fronta s 4.924 glasovi je dobila en mandat, med tem k imajo liberalci s 5.768 kar tri mandate. Te številke kažejo nazorno kakšnih potvorb in mahinacij se poslužujejo razne tako zvane demokracije, da se obdrže na oblasti. Glejmo še d -ugi činitelj, ki je odločno vplival na izid volitev. Mislim na raztegnitev volilne pravice na vse italijanske državljane, ki so se kdaj koli po letu 1.940 naselili v našem mestu. Med temi pr;-seljenci je mnogo takih, ki so prišli semkaj v teku druge svetovne vojne. Na tisoče jih je ob padcu fašizma pribežalo iz raznih krajev Primorske. Najštevilnejši so optanti in emigrami iz krajev priključenih Jugoslaviji in emigranti iz Italije, ki so po ukazu št. 219 dobili volilno pravico, če so bili na dan 1. novembra 1950 eno leto začasno bivajoči v Trstu. Samo na podlagi tega ukaza je bilo vpisanih v volilni imenik za zadnje volitve nič manj kot 13.887 osi-b. Ti niso ukoreninjeni v našem mestu in težki gospodarski pogoji ne opravičujejo njihovega bivanja v Trstu, saj je danes nad 20.000 brezposelnih m so prav slabe perspektive, da bi se to stanje v doglednem času zboljšalo... Na novo vpisani volivci so povečali rezervno armado iredentistov, ki šteje po zanesljivih kalkulacijah okrog 40.000 volivcev, ki branijo od nikogar ogroženo italijanst,yo Trsta in vršijo nasilje nad avtohtonim prebivalstvom. Njihovo število še vedno narašča, tako da si že sami in nam nenaklonjeni Italijani postavljajo vprašanja-. Kdo naj nosi pravzaprav krute posledice vojne — Trst ali Italija? Kdo je začel agresivno vojno — Trst ali Italija? Kdo je to vojno zgubil — Trst ali Italija? In prav ti krogi odgovarjajo: Breme optantov in beguncev, katerih po njihovem štetju je i.krog 130 tisoč, naj nosijo sorazmerno vsa italijanska mesta in ne v ' pretežni meri Trst. kot je do-seda.i primer. Da se povrnem k stvari, i Vsi ti politični vpisi novih vo-| livcev so dovedli do tega, da od 200.486 vblivmh upravičencev jih je komaj 95.00Q torej manj kot polovico rojenih v Trstu, vsi ostali 50 rojeni izven našega mesta in to največji . odstotek v Italiji. Zato upravičeno trdimo, da o politični in gospodarski problematiki našega mesta odločajo ljudje, ki niso avtohtoni marveč priseljeni iz najrazličnejših krajev. Za te volitve so iredentisti mobilizirali prav vse svoje sile da bi dokazali pred svetom, ki pozna naše razmere površno aii pa prav nič, da so Tržačani za priključitev k Italiji. Na volišče v Trst so prišli ljudje iz cele Italije. Or ganizirali so celo transporte iz Avstralije in Argentine. Zaradi tega je razumljivo, da je število volivcev v primeru s številom stalnega prebivalstva v Trstu tako visoko kot nikjer drugod. Na 272.440 prebivalcev. ki jih .ie štel Trst dne 31. 12. 1948. je bilo pri prvih volitvah 197.245 volivcev, t-ri zadnjih volitvah na 271.899 prebivalcev vpisanih dne 4 11. 1951 v stalnem imeniku prebivalcev pa je bilo nič manj kot 200.486 volivcev, kar pomeni, da ima skoraj 74 odst. tržaškega prebivalstva voliv-no pravico, kateri odstotek znaša v italijanskih mestih o-krog 65 odst. Iredentisti so torej temeljito pripravili tehnično plat za svojo volilno zmago. Toda to ni zadostovalo. Potrebno je bilo dvigniti moralo volivcev. Zato so organizirali dne 20. marca t. 1. patriotične manifestacije tržaških pobalinov, katerim so dali prav komin-formistični voditelji — vsaj za zunanji svet — videz vsesplošne manifestacije tržaškega prebivalstva za priključitev Trsta k Italiji. Z barantanjem na londonski konferenci, katere uspehi so bili po odločnem odporu jugoslovanskih narodpv močno okrnjeni, so dobili iredentisti končno zaželeni politični adut v svoje roke in šli so na volišče z zmago v žepu. V taki politični situaciji, je Osvobodilna fronta usmerila svoje predvolilne priprave v to, da bi prišlo do enotnega nastopa v podeželskih občinah vseh slovenskih političnih sil s ciljem, da bi novi občinski sveti prevzeli vso odgovornost za uresničenje osnovnih političnih, narodnostnih in gospodarskih teženj ter koristi slovenskega življa. V samem mestu, kjer je nastopila Osvobodilna fronta v okviru Ljudske fronte, je zastavila svoje sile, da bi prišlo do povezave vseh političnih skupin, to je Fronte za neodvisnost, Tržaškega bloka in Slovenske narodne liste, — izključno torej kominformistične — ki se dejansko borijo za resnično neodvisnost Tržaškega ozemlja, ki ostaja, iz razlogov nam dobro poznanih, ena izmed osnovnih zahtev tržaškega delovnega ljudstva in Slovencev tega področja. S povezavo kandidatnih list se ne bi posamezne povezane politične skupine odpovedale svoji programski in organizacijski samostojnosti, tega zakon ne predvideva niti zahteva. Z vezanjem list bi dvignili zavest moči in moralo naših voliv- cev in bi predstavljala po našem mnenju privlačno silo tudi za pristaše drugih strank, zlasti pa za politično neopredeljene, ki jih je v Trstu približno 20.000. Predstavniki Ljudske fronte so imeli mnogo sestankov s predstavniki prej omenjenih skupin, na katerih so bili odstranjeni razni. pomisleki predvsem strah, da izpadejo kot titov-ci. Zato smo bili prepričani, da je sporazum ža Trst perfekten. Povsem nepričakovano pa so zastopniki Fronte za neodvisnost na zadnjem sestanku, ki je bil .na, predvečer pred rokom 'določenim za vložitev izjave o povezavi, izjavili, da gredo najrajši na volitve brez povezave s katero koli skupino, podrejeno da bi eventualno pristali na povezavo s,Tržaškim blokom ih morda še s. SDZ, nikakor pa ne z Ljudsko fronto. Vsi napori, da bi Fronta za neodvisnost spremenila svoje stališče so ostali zaman. In če hočem o iti iskren se danes mi niso jasni razlogi, ki so jih privedli do odklonilnega stališča. Za podeželske občine je prišlo do sporazuma na eni strani med Osvobodilno fronto, na drugi pa s predstavniki tako-zvane Slovenske narodne liste, k; so jo sestavljali pristaši skupine neodvisnin Slovencev, SDZ m SKSZ. Sporazumeli smo se, da nastopimo z Listo slovenske skupnosti in enotnim političnim,., narodnostnim, upravnim gospodarskim programom v vseh podeželskih občinah, izvzemši v Miljah, kjer je Ljudska fronta nastopila dejansko s svojo listo. Za primer zmage je bila določena razdelitev mest v občinskih odborih. Osvobodilni fronti bi morali pripadati mesti župana v dolinski in re-pentaborski ali zgoniški občini zastopnikom Slovenske narodne liste pa županski mesti v Nabrežini in v zgoniški ali repentaborski občini. Vsa ostala odborniška mesta naj bi se delila po načelu paritete. Se posebej je bilo dogovorjeno za nabrežinsko občino, da bo župan dr. Škrk, če bi Terčon ne hotel prevzeti županskega mes.ta, ki ga je prvotno odklanjal. Leta 1949 je glasovalo za Italijo 120.684 volivcev ali 61.97 odst., za neodvisnost Trsta pa 69.136 volivcev ali 38,03 odst. Pri zadnjih volitvah so bili ti odstotki ugodnejši za nas, čeprav kakor že rečeno niso i-redentisti in italijanska vlada prav ničesar opustili, da bi pregazili nasprotnike njihovih imperialističnih teženj. Za Italijo je bilo oddanih 116.062 glasov ali 59.95 odst., za neodvisnost Trsta pa 77.524 glasov, to je 40.05 odst. Sile, ki so proti priključitvi Trsta k Italiji so porastle, kljub potvorbi volilnih imenikov in dejstvu, da so se volitve izvedle na osnovi protidemokratičnega in še posebej protislovenskega volilnega zakona. Druga značilnost izida zadnjih volitev je. padec glasov Krščanske demokracije za 6.811 enot in kominformi-stov za 4.590 glasov ter porast glasov Fronte za neodvisnost za 10.931 enot. V podeželskih občinah je zmagala Lista slovenske skupnosti, izvzemši v Dolini, kjer so kommformisti obdržali relativno večino po zaslugi in ob izdatni podpori takozvane Neodvisne .gospodarske liste, ki je bila eksponent m orodje italijanskih iredentistov. Pojav i-redentistične liste pod okriljem Italijanov v čisto Slovenski občini, kateri so nasedli — vsaj up-im — v dobri veri mnogi Slovenci, nam nalaga posebno previdnost in odločnost, ker obstaja sicer nevarnost. da bomo imeli opravka s sličnimi pojavi tudi v ostalih občinah pri bodočih volitvah. Tudi v miljski občini, ki je ostala domena kominformistov smo izšli ojačeni in to prav v krajih, v katerih so kominfor-misti najbolj izvajali nasilje. Občinski svetovalci Liste slovenske skupnosti v zavesti svoje odgovornosti pred volivci, ki so izkazali zaupanje, so ostali zvesti svoji listi in dosledni svojemu programu v vseh občinah izvzemši v Nabrežini, kjer so občinski svetovalci pristaši Agneletta pogazili sporazum sklenjen pred volitvami, se odpovedali Listi slovenske skupnosti, izdali osnovne točke skupnega volilnega programa, se povezali s komin-formisti in z njim sestavili ožji občinski odbor. Ne bom navajal podrobnosti, ki so vsem znane iz časopisov. Ugotoviti pa moram nekatera dejstva v tej zvezi. Po sporazumu bi moral biti izvoljen za župana Terčon Josip, če bi ta odklonil ponudeno kandidaturo je bilo dogovorjeno, da bo župan dr. Skrk, ki je na Listi slovenske skupnosti zastopal skupino neodvisnih Slovencev in bil predlagan ponovno za to mesto prav od pristašev Slovenske narodne liste, torej tudi agnelettovcev. Zastopniki Osvobodilne fronte so pristali na Skrkovo kandidaturo iz razlogov, ki so jih iznesli oni to je da pride na čelo občine ali pa na vsaj eno odgovornih mest oseba, ki ima poleg drugega strokovno kvalifikacijo in pravno znanje. Ko bi se moral ostvariti sporazum, so se agn lettovci odločno uprli Škrkovi kandidaturi za eno odgovornih mest v ožjem občinskem odboru in zanikali vse, kar je bilo sklenjeno v tej zvezi. Da je bila taka vsebina sporazuma ne zatrjujem samo jaz ali morda druga predstavnika OF kot tov. dr. Kukanja in Bole, isto trdijo zastopniki skupine neodvisnih Slovencev dr. Tončič, dr. Skrk in Rybarž, dalje zastopniki SKSZ dr. Be sednjak, dr. Bitežnik in inž. Sosič. Na to je pristal celo zastopnik SDZ inž. Sancin. Tak sporazum odločno zanika le dr. Agneletto starejši, ki je bil v Londonu v času pogajanj in je bil le posredno obveščen poteku pogajanj in njihovih zaključkih. O vsebini sporazu ma So bili obveščeni eksponen. ti SDZ v Nabrežini in so se z njo strinjali. Le strankarska zaslepljenost in sovraštvo do Jugoslavije jih je vrgla v naročje kominformistov. Po sporazumu sta pripadali Osvobodilni fronti tudi dve od-borniški mesti, ki so nam jih agnelettovci po volitvah ravno tako dosledno osporavali. Brezuspešno smo vztrajali v Trstu kakor v Nabrežini, da bi se spoštovale dane besede in lojalno izvedel sporazum, četudi se nismo mogli ubraniti domnevi, da agnelettovci niso nikoli resno mislili z izvedbo sporazuma v nabrežinski občini, ker ne bi sicer že pred odločilno sejo občinskega sveta sklenili dogovora s komin-fermisti po katerem so jim odstopili dve mesti v ožjem odboru. Občinski svetovalci OF bodo nadaljevali borbo skupno s predstavnikoma skupine neodvisnih Slovencev in SKSZ v občinskem svetu, ki sta ostali dosledni Listi slovenske skupnosti in njenemu programu, da preprečijo zle posledice izdajstva agnelettovcev za nabrežinsko prebivalstvo in slovensko stvar na splošno. Na prihodnjih volitvah pa bo ljudstvo izreklo samo svojo sodbo. Na koncu se morem dotakniti še vprašanja delovanja občinskih svetov, ki so se sestali na jesensko zasedanje. Pri vseh naših občinskih svetovalcih se opaža nerazumevanje do funkcij ki jih mora vršiti občinski svet. Dejavnost slednjih se o-mejuje v glavnem samo na področja, ki so jim strogo določena po zakonu. Zaradi takega odnosa se dejavnost občinskih svetov razvija v strogih mejah do skrajnosti birokratizirane uprave, ki je poslušen izvrševalec ukazov in naredb nadrejenih organov in seveda povsem odmaknjen od onih vprašanj, ki življenjsko zanimajo naše podeželsko prebivalstvo. Občinski sveti morajo postati živi organizmi, nekakšni parlamenti, da rabim ta izraz, za področje svoje občine in obravnavati vsa vprašanja, ki bi spadala v njihovo kompetenco, če bi obstajala avtonomija občinske uprave kot obstaja v nekaterih deželah in za katero se borijo vsaj po svojem programu vse skupine zastopane v občinskih svetih. Res je, da ni mogoče rešiti vseh vprašanj, v občinskem delokrogu. Toda s tem ni rečeno, da ne bi smel opozoriti nadrejene organe na obstoječe probleme in predlagati primerne rešitve, skratka, da ne bi smel biti pobudnik v vseh vprašanjih, ki so v korist občanov. Ako pregledamo predmete, ki so na dnevnem redu v naših podeželskih občinskih svetih, vidimo, da so vsi strogo formalistični in največkrat brez vsakega pomena za razvoj naših vasi, čeprav so važni za občinsko upravo tako kot za birokracijo. Predaleč bi zašel ae bi hotel analizirati problematiko podeželskih občin in Trsta, ki je v ostalem vsebovana v splošnem in posebnem delu volilnega programa in se sproti pojavlja z razvojem dogodkov. Uveljaviti volilni program je dolžnost vsakega občinskega sveto, valca. Toda ne zadostuje to. Sam svetovalec ne bo kos svoji nalogi. Dolžnost članov OF je, da mu pomagajo z informacijami, nasveti in predlogi kakor je naloga Osvobodilne fronte, da posveti vprašanjem občinske politike večjo pozornost kot doslej. Njena dolžnost je, da s pomočjo komisij ali odborov zasleduje, proučuje vse te probleme in podpre svoje svetovalce pri njihovem — odgovornem in tudi napornem delu. di obojega spola preživelo več tisoč let v italijanskih zaporih, konfinacijah in koncentracijskih taboriščih Italije? Vprašamo te ljudi, kako bodo glasovali za pravično rešitev trža. škega vprašanja vsi oni, ki so umrli v italijanskih zaporih ali kot žrtve italijanske fašistične policije? Naša bilanca gre še dalje. Kam se bo štelo glasove naših ljudi, ki so v borbi proti fašizmu in nacizmu zgoreli v Rižarni, onih iz Ul. Ghega in Massimo D’Azeglio in vseh onih, ki so bili umorjeni v nemških taboriščih? Vprašamo še, kam ti postavljajo v njihovi demokratični zamisli vse one glasove naših mož, fantov in deklet ki stoie na mrtvi straži, naših padlih partizanov od Devina vse do reke Mirne. To je naš odprt račun s fašistično Italijo, in ta račun postavljamo kot našo krvavo bilanco pred vse one, ki bi hoteli z nekim demokratičnim plebiscitom legalizirati vse zgoraj navedene zločine proti našemu ljudstvu. Se nekaj o našem delu in politiki Osvobodilne fronte do konkretnih vprašanj. Kot že prej omenjeno, stojimo na stališču, da se mora vsestranska borba na braniku naših življenjskih pravic, naših nacionalnih, gospodarskih in pro-svetno-kulturnih teženj še bolj razviti. Da bo pa Osvobodilna fronta še močnejša v tej borbi. mora imeti v svojem programu tudi skrb za naše delavstvo. Slovensko delavstvo je danes še pod močnim vplivom kominformistične politike in gleda naše gibanje ter še zlasti Osvobodilno fronto kot neko nacionalistično gibanje in organizacijo. Mi vsi smo trdno prepričani, da ne veje med našimi vrstami ni-kak nacionalistični duh, ker se zavedamo, da je vprašanje borbe za narodno enakopravnost in za gospodarski obstoj našega tlačenega ljudstva sestavni del socialistične borbe, ki bi jo moral podpirati vsak slovčnski delavec in tudi vsak italijanski resnični demokrat. V našem vsakdanjem delu pa je bilo tudi nekaj napak, ki so dajali našemu gibanju videz zgolj narodnostne borbe. Zato bo naloga Osvobodilne fronte — od vrha vse do naših terenskih in krajevnih odborov — ta. da bo morala reševati socialna vprašanja našega delovnega človeka in konkretno gospodarsko problematiko, ob kateri je zainteresiran tudi naj slovenski delavec. Naša organizacija bo morala nadalje bolj slediti razredni borbi proletariata na Tržaškem ozemlju, ker se pač moramo zavedati, da se mora iz delavsko-proletarskih vrst preliti v naše vrste precej nove življenjske sile. Osvobodilna frpnta se je mogoče preveč ukvarjala s vprašanjem Tržaškega ozemlja. Zato ni pognala globlje svojih korenin in se ni dovolj ukvarjala s konkretnimi življenjskimi problemi, s katerimi se naš delovni človek vsak dan bori. Ta izvajanja niso nekak sad več ali manj pametnega razmišljevanja. Izid zadnjih volitev na vsem slovenskem podeželju nam jasno kaže, da samo z nacionalno problematiko in z borbo za pravično rešitev STO ne bomo uspeli pridobiti onih delavcev, ki so pod vplivom kominfor-mističnega vodstva. Zato je nujno, da tudi v naši organizaciji proučujemo tiste probleme, ki tarejo naše delovno ljudstvo. Naša organizacija ni in tudi ne stremi za tem, da bi bila kako ozko nacionalistično gibanje, odrezano od življenjskih problemov, s katerimi se danes bori slovenski delavec in delavci sploh na našem ozemlju. Trdno moramo biti prepričani, da bo vel v vrste naše Osvobodilne fronte sveži zrak in da bomo ravno iz delavskih vrst in še posebej iz mladinskih vrst lahko prilivali naši organizaciji novih življenjskih sil. Iz tega izhaja, da mora naša organizacija pravilno tolmačiti nujno povezanost borbe Osvobodilne fronte z napori delavstva v tovarnah, ki se bori za rešitev perečih socialnih vprašanj, ki se ne dajo izločiti iz celokupne življenjske problematike delovnega ljudstva mesta m dežele. Poleg tega išče delavstvo izhodišče iz neorganiziranosti in mrtvila, v katero ga je pahnil Komin-form. Prav gotovo je, da tovarniški delavci niso pozabili zmagoslavnih nastopov proti kapitalistični in šovinistični reakciji, ko sta bila dežela in mesto, slovensko in italijansko delovno ljudstvo enotno. Prav tako tudi naš slovenski človek ni pozabil enotnih nastopov delavstva v zaščito naših nacionalnih interesov in jezikovnih pravic. S pravilnim delom in tolmačenjem na bazi, kakor tudi z našim doslednim stališčem do načelnih vprašanj, ki zadevajo skupne interese, bomo lahko kot v preteklosti še okrepili Osvobodilno fronto, ki je bila in mora biti tudi v bodoče najmočnejši garant za uspešnost naše borbe na političnem, nacionalnem, gospodarskem in socialnem področju. S tem mislim da so zaiet« slavne misli, ki pa jih bo treba še obdelati, k čemur bo nedvomno prispeval že danes glavni odbor z diskusijo. Zato zaključujem poročilo in ga dajem v diskusijo. wn r l J r Vremenska napoved za danes: lf Ir P AA I" Delna razjasnitev z nespre- V 11 Ll V I L menjeno temperaturo. — Vče- rajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 14, najnižja 11.6 stopinj; STRAN 4 ifjHilf -ti •H: h?«-' illfllfs iiiiliil flf? fitr. lilfg J bdi n- I. j:::;., stS :::: liji Ijlf: 111 iii 4 ŠPORTNA 21. OKTOBRA 1952 i ililllli ppillilllir ' i | 'Mu 'Ju 0:0111 Šilili - ''''J - . I —::i ii :::: iliiii I ' Sli - 5 RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 20.00. Amilcare Ponchielli: «La Gio-conda«, opera v 4 dejanjih. ~ y c- Trst II.: 18.15: Rachmaninov: Koncert - 18 30; molu. 21.00: Dramatizirana povest ir •; jU Koncert violončeli stke Ehse Clerc. __ sloveniJa: Trav:ata». Verdijeva opera v 3 de]. 18.00: Pojo naši zbori in ansamon. TBIESTI5A IGIŽALA ^EODLOiEJtO 1:1 Po dolgem času lepa igra in uspeh proEi Milanu Pohvalo zasluži vsa domača enajstorica - Žvižganje Koriiioku MasKiiiu • Pri gostih nista zadovoljili obe kril! Kilometrske kolone avtomobilov, večji —del iz Vidma in Gorice, ter velik naval pešcev že takoj zgodaj po kosilu, to je dajalo zunanje obeležje nogometni tekmi med Triestino in Milanom, ki v nedeljo ni razočarala 20.000 gledalcev. Tistim, ki smo bili vajeni Triestine iz poslednjih let, nam je nedeljska tekma bila pravo odkritje. Zdelo se nam je neverjetno, da lahko dosežejo tako raven igre isti igralci, ki so jim še pred tedni žvižgali. Res je, da Triestina zaigra odlično proti dobrim nasprotnikom, vendar je tudi res, da to ni edini razlog za nedeljski uspeh, ki bi lahko bil celo še večji. Triestina dobiva včasih z negotovimi koraki svoj stil igre, ki ni samo brcanje žoge od lastnega gola. Dolga podajanja od levega krilca do desnega krila, in od desnega proti napadalcem na levi strani, so pogosto spravila v zadrego nasprotno obrambo, čeprav sta zlasti Silvestri in Tognon odigrala lepo tekmo. Videli smo požrtvovalnega, ostrega La Roso, ki je tako prvič nakazal svoji publiki lastne zmožnosti. Videli smo klasičnega Curtija in dobrega konstrukterja Soerensena, pa tudi Boscolo je bil hiter in odločen kot že dolgo ne. Vseh enajst igralcev je dalo vse iz sebe in ne moremo govoriti o slabih točkah. Zadovoljil je celo Vanetti, ki pa je imel večji del tekme proti sebi Burinija s poškodovano ramo. Začetk v znaku nadmoči rde-če-črnih. Tržačani še niso verjeli vase, zadovoljili so se z obrambo. Intenzivnost napadov tria (Jre-No-Li (obe krili sta igrali precej slabo), povezanega z Anovazzijem in Celiom, pa je po petnajstih min. kljub temu bledela. Domačimi so dobivali hrbtenico, defenzivni zvezi sta dobro posluževali trojico v napadu in igra je postala izenačena. Lahko rečemo, da od tega trenutka dalje gostje niso več gospodarili. Tekma je še nadalje ostala lepa in zanimiva. Kratko podajanje švedske trojice so Tržačani uspešno nadoknadili z dolgimi hitrimi potezami. Gol je padel po nekaj obojestranskih nevarnih potezah. Kazenski strel je v 12 min. izvedel Petagna. Kratko dodano žogo je Curti umiril in odločno streljal preko mnogih glav z razdalje preko 25 metrov. Buffon je s sijajnimi paradami v teku tekme v vsakem pogledu potrdil sloves, vendar te žoge ni mogel ubraniti. Sest minut kasneje se je znašel I-spiro po izmenjavi žoge v Bo-scolom sam pred Buffonom. Bila sta oddaljena nekaj metrov drug od drugega; milanski vratar se je dobro plasiral in žoga ni mogla v mrežo. Gol izenačenja v 24. minuti. Po izvedenem kotu je domača obramba čistila, žogo je dobil milanski branilec Silvestri. Njegov polvisok strel je Nu-ciari izpustil iz rok. Liedholm je v drugem poskusu plasiral žogo v mrežo. Sledi kmalu nato Soerensenov strel in Buffo-nova izvrstna obramba ter kot odgovor hladni tuš švedskega gasilca. Tokrat je Nuciari izbil žogo v kot. Dobro zdelani igralci, med katerimi je bilo nekaj poškodovanih: Nuciari na nosu, La Ro- sa, ter vsa štiri krila, so tekmo uspešno pripeljali do konca. Občinstvo pa se je zabavalo z žvižganjem sodniku Massaiu iz Pise, ki je .grešil zmerno (žvižgal neobstoječi of-side in celo kot proti Triesti-ni), v glavnem pa je težko tekmo v redu spravil v pristan in ni zaslužil takega negodovanja. m. v. REZULTATI: In ter - Bologna Juventus - Udi nese Napoli - Pro Patri a Novara - Atalanta Palermo - Fiorentina Roma - Como L&zio - Sampdoria 2-1 4-0 1-0 1-1 0-0 3-0 2-1 Spal - Torino 1-1 Triestina - Milan 1-1 LESTVICA: Roma 6 5 1 0 8 4 11 Inter 6 4 2 0 14 4 10 Milan 6 4 1 1 IS 7 9 Juventus 6 4 1 1 16 7 9 Lazio 6 3 1 2 l# 8 7 Napoli 6 3 1 2 9 9 7 Bologna e 3 0 3 12 9 6 Torino 6 2 2 2 3 7 6 Fiorentina 6 2 2 2 4 4 6 Pro Pstria 6 2 1 3 10 12 5 Spal 6 1 3 2 3 S S Udinese 6 2 1 3 S 10 5 Triestšna 6 1 2 3 10 11 4 Como 6 1 2 3 4 7 4 Ncvara e 1 2 3 6 11 4 Atatemta 6 1 2 3 4 9 4 Palermo e 0 3 3 5 11 3 Sampdoria 6 0 3 3 3 7 3 Slovenska nogometna liga Izola - Gregorčič 1-1 IZOLA: Moscolin; Benvenuti II, Dagri; Pugliese, Delise, Benvenuti I.; Felluga, Zaro II., De. pase, Gruber. Ulčigraj. Sodil je Sušnik iz Ljubljane. 500 gledalcev. Izola tudi tokrat ni zmagala, čeprav je bila v stalni nadmoči in je zapravila nešteto prilik. Jeseniški vratar Triplat je bil pravi junak dneva. Branil je najmanj pet žog. ki bi pri vsakem povprečnem vratarju šle v mrežo. Edina žoga, kateri ni bil kos, je bila enajstmetrovka. Po drugi strani so napadalci domačih zapravili nešteto prilik zaradi neodločnosti in netočnosti v odločilnih tre nutkih. V gostujočem moštvu so nastopili poznani jugoslovanski smučarji in skakalci Langus, Razinger in Knific. Od njih se je izkazal posebno Langus. V 11. min. je Zaro preigral branilca in se pojavil sam pred vratarjem. Vsi so mislili na gol. toda Triplat se je pogum, no vrgel med noge Žara in o-nemogočil uspeh Tri minute kasneje je prečka odbila močan volej udarec Benvenutija. Pred koncem polčasa sta še Gruber in Depase zapravila dve ugodni priliki. Ista slika v začetku drugega polčasa, toda v 12. min. gostje preidejo v protinapad in dose. žejo kazenski strel. Strelja Sprajij v kazenski prostor, Hafner z glavo obrne v mrežo ne da bi vratar Izole mogel braniti. Dve minuti kasneje zaradi prekrška krilca Izola doseže enajstmetrovko. Strelja Gruber, vratar Triplant se v krasnem skoku dotakne žoge, toda ne more preprečiti gola. Z Izolo v stalnem napadu gre igra proti koncu. Jeseniška obramba dobro kontrolira napade Izole in reši eno točko. Zadovoljilo je sojenje Ljub. ljančana Sušnika, čeprav je bil v odločitvah nekoliko prepočasen. gega polčasa dosegel Plaznik. Drugi slovenski zastopnik Rudar iz Trbovelj je gostoval v Osijeku proti domačemu Proleterju in visoko izgubil z rezultatom 1:5 (1:2). Gostje so se upirali samo v prvem polčasu. Drugi visoki rezultat nedelje je dosegel Tekstilac iz Varaždina, ki je na domačem igrišču odpravil Slavijo 5:0 (1:0). Tekstilac s to zmago trenutno vodi. LESTVICA: Tekstilac 4 3 10 10:2 7 Preleter 4 3 10 14:5 7 Branik 4 3 0 1 9:6 6 Metalac 4 1 2 1 6:5 4 Kvsrner 4 1 2 1 4:5 3 Šibenik 4 1 1 2 8:11 3 Slavija 4 1 0 3 7:14 2 Rudar 4 1 0 3 7:13 2 Odred 3 1 0 2 5:7 2 Železničar 3 1 0 2 3:5 2 AVSTRIJA ZGUBILA NA DOMAČEM IGRIŠČU PROTI FRANCIH 1:2 Zmaga po sreči toda zaslužena PARIZ, 20. — Kot znano je v nedeljo francoska nogometna reprezentanca porazila na Dunaju Avstrijo z rezultatom 2:1. Avstrijci so igrali mnogo boljei vendar niso znali doseči gola. «Equipe» pozdravlja z vese. ljem zmago svojih nogometašev z besedami: «Dosežena s srečo, vendar odgovarja trenutni formi obeh moštev«. «Na vsak način — pravi pariški športni dnevnik — bi bilo naravnost smešno, ako bi zmagali z dvema ali celo tremi goli naskoka. Bodimo zadovoljni s tesnim rezultatom, ki je — čeprav predober glede na igro — kljub temu zaslužen. Zmaga je pripadala moštvu, ki je bilo bolj prisebno in ime. lo boljšo obrambo«. List nadaljuje: «Avstrijsko moštvo je igralo izvrstno, vendar ni imelo, posebno v prvem polčasu avtoritete in prodor, nosti v borbi proti francoski obrambi. Na pomoč je morala priti enajstmetrovka. Ostane dejstvo, da je ob koncu naše moštvo triumfiralo nad avstrij. skim, ki je igralo — kot se je zdelo nam in domačim navijačem — vsaj zadovoljivo. Malo moštev bi lahko premagalo Avstrijo na njenem igrišču in v čudnem ozračju Pratra. Ponavljamo; avstrijska enajstori-ca je težko premagljiva. Za ne. navadni uspeh zaslužijo naši igralci vso pohvalo. Nedeljska tekma je poleg prejšnjih dokazala, da francoska enajstorica sicer še ni dosegla najvišje ravni v mednarodni nogomet, ni hierarhiji, vendar da ni daleč od tega». Dunajski komentar sloni v glavnem na dveh stvareh: hva. la Francozov in kritike zveznemu kapetanu W. Nauschu. Strokovnjaki različno ocenjujejo korist posameznikov, slož. ni pa so si v tem, da kritizirajo Nauschovo odločitev, da igra Ocvvirk na mestu leve zveze. Dunajski list «Wiener Montag« piše pod naslovom «Nausch naj odstopi« nasled- MEDNARODNA NOGOMETNA NEDELJA Madžarska-ČSR 5-0 Belgija je petič zaporedoma porazila Holandijo - Avstrijci niso imeli sreče proti Francozom niti v klubskih dvoboj h HRVATSICO - SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Branik-Kvarner 1-0 LJUBLJANA, 20. — Zaradi medmestne nogometne tekme med Ljubljano in Linzem . verjetno nizka, tako (5:1) je v nedeljo program ) množica žvižgala lastnim igral. Madžarska nogometna reprezentanca je premagala v nede. ljo Češkoslovaško z rezultatom 5:0 (4:0). Gole so dali: Hideg-kuti v 5., Egresi v 14. in Kocsis v 17. in 38. minuti prvega pol. časa. V drugem delu igre je bil uspešen v 31. minuti desni krilec Kocsis. Na stadionu v Budimpešti se je zbralo 50.000 gledalcev. Tekma je bila zanimiva, pri Madžarih so igrali dobro zlasti Hidegkuti, Kocsis in Zakarias. Med gosti je zado. voljil vratar Raiman in levo krilo Pavlovič, ki je v drugem polčasu zamenjal Opfesteina. Petič zaporedoma je belgijska reprezentanca porazila Holandsko z rezultatom 2:1 (0:0). Tekmi bi bolje odgovarjal ne. odločen izid. Raven igre ne-da je hrvatsko-slovenske lige bil okrnjen. Zmagali so favoriti. V Mariboru je nastopil reški Kvarner in po izenačeni igri izgubil z rezultatom 0:1 (0:0). Edini gol je v 13. minuti dru- cem ob koncu prvega polčasa. V tem delu igre vratarja nista imela najmanjšega dela. Ostali mednarodni rezultati športne nedelje; Bordeaux: Francija B - Avstrija B 1:0 (1:0). Edini gol je dal Saunier. Tudi tu so Avstrijci imeli nesrečo. Rezultati prijaljskih tekem med avstrijskimi in francoski, mi klubi; Stade Francais - Ad. mira 4:1, Nice . Vienne 3:1, Lens - Semmering 3:0, Vienna . Saint Etienne 3:’. Luksemburg . Belgija B 1:1 (0:1). FANTASTIČEN ZENSKI SVETOVNI REKORD Dumbadze: 57.04 v metu diska MOSKVA, 20. — Ruska metalka diska Nina Dumbadze je v nedeljo izboljšala svetovni rekord v tej disciplini z rezultatom 57.04. Prejšnji najboljši met je dosegla Nina Romaško-va 10. avgusta 1952 s 53.61. Rezultat Dumbadzejeve je skoraj neverjeten. nje; «Francozi so poslali na Dunaj simpatično in športno moštvo. Vsak njihov igralec je vedel kaj mora narediti. To je zadostovalo za izvrstno tekmo. Toda za avstrijski poraz je bi. lo potrebno še nekaj več. Francoska zmaga kaže, da so nekateri njenih igralcev med najboljšimi nogometaši Evrope«. List omenja v nadaljevanju članka posebno Bonifacija, ki ima baje vse lastnosti «klase». Isto velja za Ruminskega, Gia. nesija in Macheja, ki je popolnoma onemogočil Melchiora. Moštvi sta igrali v naslednjih postavah; FRANCIJA: Ruminski; Mar-che, Gianesi; Peneverne, Jonc-quet. Bonifaci; Meano, Strap-pe, Cisowski, Baratte, Kopa. AVSTRIJA: Zeman; Roeckl, Happel; Hanappi, Koller, Bri-nek; Melchior, Walzhofer, Dienst, Ocwirk, Koerner. BEOGRAJSKO MOŠTVO V IZVMSTN5 FORMI Partizan-Uardar 9-2 Zvezda igrala neodločeno na domačem igrišču - Isti rezultat dosegel Dinamo v Subotici Tudi peto kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva ni minilo brez presenečnj. Partizan je pred 30.000 gledalci odpravil Vardar z 9 : 2 (4:0) in si s tem še izboljšal količnik golov. Do 20. minute so gosti bili enakovredni ter bi lahko dosegli celo več golov. Kasneje se je Partizanov napad razigral, o čemer pač govori golo dejstvo, devet golov. V drugi beograjski tekmi je Vojvodina igrala neodločeno proti Crveni zvezdi. Izid tekme je 1:1 (0:1). Ta tekma je potrdila mnenje, da preživlja beograjski prvak krizo. Gosti so bili bolj požrtvovalni od Zvezdinih igralcev. Iz Subotice je Dinamo odnesel točko proti Spartaku. Rezultat 1 : 1 (0:0). Tekmo lahko imenujemo tudi dvoboj med požrtvovalnostjo in tehniko. Pri Dinamu je po daljšem času dobro zaigral Horvat in vratar Stinčič. Tudi Hajduk je v Sarajevu izvlekel eno samo točko v tekmi brez golov in s tem izgubil drugo mesto, na katerem je sam povsem nepričakovano su-botiški Spartak. Igro, v kateri je Zagreb porazil beograjski BSK z 2:0 (1:0), gledalci dolgo časa ne bodo pozabili. Bila je lepa. Po obojestranskih naporih za dosego zmage sta Velež in Lokomotiva končala tekmo v Mostarju brez gola. LESTVICA: Partizan 5 5 0 0 20:4 10 Spartak 5 3 1 1 8:6 7 BSK 5 2 2 1 7:6 6 Hajduk 5 2 2 1 9:8 6 Crv. zvezda S 2 2 1 7:7 6 Zagreb 5 2 1 2 5:4 5 Vardar 3 2 1 2 11:16 5 Vojvodina S 1 2 2 7:10 4 Lokomotiva 5 1 2 2 4:6 4 Sarajevo S 1 1 3 6:9 3 Dinamo S 0 3 2 4:6 3 Velež 5 0 1 4 4:10 1 ZADNJA POROČILA OB 90-DNEVNICI VSTAJE V EGIPTU Nagib bo pregledal egiptovske oborožene sile Angleški in ameriški poslanik protestirala pri egiptovski vladi zaradi aretacij anglo-ameriških novinarjev KAIRO, 20. — Iz Londona I general Barolay, da bi atom- je prišel v Kairo vodja sudanske neodvisne stranke Abdel Rahman El Mahdi. El Mahdi se bo sestal z ministrskim predsednikom generalom Nagibom. Sporočajo, da bo ob priliki 90-dnevnice ustaje v Egiptu general Nagib pregledal egiptovske kopne, zračne in pomorske sile na Trgu svobode. K proslavi so bili povabljeni tul' poslaniki in novinarji. Nagib bo ob tej priliki imel govor, o katerem zatrjujejo, da bo zelo pomemben. 22. oktobra se bo pričel proces pred vojaškim sodiščem proti bivšemu poveljniku obmejne straže generalu Ameru in proti bivšemu guvernerju zapadne puščave polkovniku Faragu. Kakor znano, je general Husein Siri Amer obdolžen dezerterstva in da je pozival oborožene sile, naj se z orožjem upro poveljnikom ter da je končno dovolil vstop na področje Gaza nekaterim Izraelcem. Podobnih prestopkov je obtožen tudi polkovnik El Saiet Farag. To je prvi proces v vrsti razprav proti bivšim prijateljem in svetovalcem Faru ka, ki bodo sledile. Angleški poslanik v Kairu Stevenson je predložil egiptovski vladi pisan protest zaradi aretacije škotskega novinarja Alana Mac Gregoria, ki je sodeloval pri listu «Egyptian Ga-zette«, pisanem v angleščini Tudi ameriški poslanik je protestiral pri egiptovski vladi zaradi obiska civilnih agentov v stanovanju ' dopisnika «New York Timesa«. ska vojna lahko povzročila ne-plodovitost zemlje in popolno uničenje pridelkov. Vendar pa se dozdeva generalu, da je možnost tretje svetovne vojne zelo majhna prav zato, ker se države, ki imajo v rokah atomska orožja, boje posledic. 21 mrli pri železniški nesreči v Južni Afriki COLENSO, 20. — Devet milj od Estcourta v bližini Neavi-tree je preteklo nož iztiril poštni vlak. S tirnic je skočilo pet vagonov, kar je povzročilo 21 mrtvih. Toliko trupel so vsaj doslej potegnili izpod razbitin, • domnevajo pa, da je število žrtev še večje. Ranjenih je najmanj 50 oseb, med njimi trije belci. Reševalne skupine so še vedno na delu. Atomska vojna in njene posledice LONDON, 20. — V članku ki ga je oibjavila revija angleških oboroženih sil, zatrjuje Trije mrfvi na postsji Chieri TREVIGLIO, 20. — Danes zjutraj je na postaji Chiari vlak podrl skupino delavcev, k; so čakali, da bi se odpeljali proti Milanu. Pri nesreči so bili trije mrtvi in eden hudo ranjen. Kakor se dozdeva, so delavci neprevidno prečka!: tračnice, namesto da bi se po-služili podzemeljskega dohoda do vlakov. INNSBRUCK, 20. — 30-letna Grete Knofler iz Innsbrucka je pred dnevi zvedela, da je moj umrl v bolnici. Zenska je takoj poklicala k sebi svoje tr' otroke, stare od 2 do 6 let, od prla v stanovanju plin in se skupno z njimi zastrupila. Ko so sosedje vdrli v stanovanje, so našli otroke še z igračami v rokah. Nespremenjen položaj na korejskem bojišču TOKIO, 20. — General Mark Clark je zavrnil pismo z dne 16. oktobra, k; So mu ga poslali severnokorejski delegati in zahtevali v njem, naj bi se zavezniški delegati vrnili k mirovnim pogajanjem. General je dejal, da pismo ne vsebuje nič novega in konstruktivnega. Prav tako ni odgovorilo poveljstvo Združenih narodov na poziv severnokorejskega poveljnika Nam II Sunga, naj t>i zavezniški delegati preklicali svojo odločitev o prekinitvi pogajanj za nedoločen čas. Preteklo noč ie 7000 Kitajcev, podprtih z minometalcf «Katjuša» nekajkrat fanatično napadlo «Triogelni grič» na osrednjem bojišču. Napad je spremljalo topništvo -in j-aču-najo, da je bilo pri tem izstreljenih okrog 40.000 izstrelkov. Američani so se umaknili pod topniškim ognjem, naknadno pa so sprožili protinapad j in v tejcu noči v borbi na nož ' ponovno zavzeli položaj. Severnokorejski ujetniki so Izjavili, da je poveljstvo izdalo nalog, naj zavzamejo grič ali pa umrejo. Trenutno še ni poročil o številu mrtvih nasprotnikov, vse pa kaže, da je to število zelo visoko. Južnokorejski oddelki so ob podpori napadli kitajske čete v premiku proti griču Železnega konja, vendar so se morali umakniti zaradi odločnega odpora nasprotnikov in so kasneje zahtevali posredovanje zavezniškega topništva. Zavezniško letalstvo je z uspehom bombardiralo severnokorejske položaje. Kakor poročajo iz VVashing-tona, je republikanski senator Homer Ferguson namignil, da obstaja med ZDA in Anglijo sporazum, ki teži za tem, da bi zavrli vojaške operacije na Koreji. Ferguson je izjavil, da je prišel do tega prepričanja po razgovorih z angleškimi osebnostmi v Avstraliji. Po njegovem mnenju nimajo nit: Američani niti Angleži name na napredovati bolj proti severu. LAHKA ATLETIKA Slovenija-Hrvalska 155-122 CELJE, 20. — V seboto in nedeljo je bil v Celju lahkoatletski dvoboj med reprezentancama Slovenije in Hrvat-ske. Slovenci so pokazali velik napredek in zasluženo zmagali z rezultatom 155 : 122. Do pred kratkim Slovenci ne bi imeli nikakih izgledov za zmago proti sosedom ki so vedno visoko čislali »kraljico športov«. Konec sezone in slabo vreme sta kriva, da rezultati niso še boljši. Tehnični izidi; MOŠKI: 400 m z zaprekami: Kopitar M. 56.2, Olivieri (oba C) 56.6, Miler R. (H) 57 sek.; 200 m: Lorger (Š) 22.7. Relja 23.0, Tomašič (oba H) 23.3; 800 m: Hanc (S) 1:57.7, Kavalar 1:58.4, Cular (oba H) 1:58.8; 5000 m: Kranjc (S) 15:34.1, Godlar (H) 15:41.6, Pavšič (S) 15:47.2; 4 x 100 m: Hrvatska 3:26.9, Slovenija 3:27.2; troskok: Zagorc (S) 13.84, Kuzmanič 13.78, Petranovič (oba H) 12.42; skok ob palici: Cerpez 3.P0, Vehovar (oba S) 3.40, Rocca (H) 3 40; met diska: Muell<*r J. 45.05, Mueller B. (oba S) 43.56, Ivekovič (H) 41.02; met ki'pja: Rojc 55.85, Kopitar Jože loba S) 54.80, Galin (H) 44.58. ZENSKE: 100 m; Babotrič Milka 13.Q sek., Galič (obe H) 13.3, Bevc (S) 13.4; 800 m-Schafer (H) 2:25.3, Graber 2:29.2, Kovač (oba S) 2:32.4 skok v daljino: Knez Ivanka 5.23, Majcen (obe S) 5.15, Ba bovič (H) 4.86; met krogle Kotlušek 12.83, Jezernik (obe S) 10.04, Sarič (H) 9.93, me: diska: Kotlušek 38.11, Vojsk (obe S) 34.21 Borovec Zdravka (H) 33.84.’ KINO v X lt s X l Rossetti. 16.00: M™*** M. 0’Hara, Je« Nailada», C-Excelsior. (jtfiD* Dauphim G Morla^ J z 6 Nazionale. 16.30. >ure Draj0l Um blagom«, E. M. Lavvrence, E. M ^ Fenice. 16.30: «PW» g*« ma», A. Ninehi, P- Filodrammatico. 16.00: «Sla»> Rossi, A. Nazzar• , fonski 9> ireobaleno. 15.30: g Wi Caruso*. Aurora. 14.15- ,h M. Lanza, A. '^-^dnja ^ Garibaldi. 15-00. Hunter. nja», H. Bogart. K- A_ Naz» Ideale 16.00: ri G. Lonobrig,lla- pjepoveto111 Impero. 16.15: mož«, B. Dava . il0>, r Italia. 16.00: nandel, G. ncv^,‘ Vlale. 16.00: ««'^ldini. pampanmn, R. Zgut)ljenl ^ Kino ob mor^Yinc ~ mini«, G. P*11' >n Moderno. lila«, ). 16-00: v Tj H. Lamarr, Y^aterioojs» «Samson ;Waterw Savona. 15-00- Taj'101^ most«, W. go'; aDva ^ Vittorio Veneto. povvell. . na ljubezni«, J- ^ pona^ Azzurro. 16.00- Barryir»f®; 73) w' utner «Win<*es Belvedere. 16.00. terS. J. stevvart S. « petlja Marconi. 14.00 _< J. Garland, G. KeUy Massimo. W.00.■ p. j-grs Odeon. 16.00: na frrt. Montg^^ ki stezi«, G Radio. 16.00: «7 . fog«31 S. pampanim. u. RADI? K E C O* E 234.6 m a*1 1179 «c 5.« Gligorič na petem mestu ? Na conskem šahovskem turnirju morajo igrati samo Se prekinjene partije STOCKHOLM, 20. — Rezultati poslednjega kola conskega šahovskega turnirja za svetovno prvenstvo: Tajmanov Barcza prekinjeno, Steiner -Kotov remi, Eliskases - Szabo 0-1, Unzicker - Pachman remi, Stolz - Geller remi, Vaitonis -Stahlberg prekinjeno, Gligorič - Sanchez prekinjeno v boljšem položaju za Gligoriča, Prins - Matanovič 0-1, Golom-bek - Wade prekinjeno, Pilnik - Averbach prekinjeno. Stanje; Kotov 16,5, Petrosjan 13,5, Geller 13, Tajmanov 12,5 ■d), Szabo 12,5, Averbach 12 (1), Gligorič, Stahlberg 11,1 (1) itd. Conski turnir se je končal s popolno zmago sovjetskih mojstrov, ki so rehabilitirali relativni neuspeh sovjetskih mojstrov na šahovski olimpiadi. Jugoslovanski zastopnik Gligorič se v primeru zmage nad Sanchezom lahko plasira skupno z drugimi velemojstri na peto mesto, pod pogojem, da Averbach remizira s Pilnikom. Kot je znano, sodeluje na nadaljnjem tekmovanju pet najboljših igralcev tega tekmovanja. _________ LJUBLJANA, 20. — Rezultati slovenskega nogometnega prvenstva; Korotan : Postojna 5:0 (1:0), Sloga : Proletarec 2:0 (1:0), Izola : Gregorčič 1 : 1 (0:0), Železničar NG:Krim 5:3. Vzhodna skupina; Kladivar : Mura 32 (0:0), Aluminij : Kovinar M. 6:0, Nafta ; Drava 8:0, 1 Kovinar ; Železničar M. 1:4. coroJila' 5.30 Prva jutranja ^ 0( i Jutranja glasba. ?55 ženo. 7.00 Porot* ay ske narodne. 13-JU 13-5° Od včeraj do 1^n,4ut«) raffriK3-či zvoki. 14.20 K jjjjo, > 18.30 Naša so**na 19.00 Kar po <*orr,a rt P0" dijr iMla. 20.00 Aimlc’ v i «La Gioconda« CP , njih. 22.00 Glasba j3,30 * Glssba za lahko n®1’ poročila. r -« Til S 306.1 rn a'l 11.30 Lahki ^ ltlM vsakega nekaj. , . p es-rj' • rotila. 14.15 Lat*e, Ples.;a giasba. dje- 13.CO Glasba F°,^nie^llnifi0'' “i* tid' :r*J ■risi Kcncer: *i. \ sela £lasba. 19't«,ni>ri5ta rn«10" 10.15 Koncert dlje. 19.43 Foro^ ^ ski met vi. lodi}e-„ 20.45 Lahke majz rana P,* v»> na giasba.. 3. in 4. dej-‘".j ki in scherzl- 15 P01 ll .30 1, 00 12.15 <»rJ* «Hirošima». VVessela. 12-15 ^ p ^ 14.03 Brahms- lstw. El o,, «1^ srssSgfi-' jyS5 J— M, OV** ,021 «* 327,1 », ®l' sir 12.00 Opol poročila ,SPe \V vJskl zboriin Vedro 8j» kcncert ^ s ven: Orkestralni konjjjj ne melodije- nsamt 19.20 18.40 rl in ansamb11^,;^^pa" Glas^sttf P'ošč- 1 zsbavni „1 O 19.40 Igra Z»n 5 V Ljubljana. 22.0 * K«”11 22.00 P°r0f' solistih Cert starejše soi ne glasbe. WVVVWV'*' \ Ckallei Ujickmti 113 fret/cdel prof. dr. Fr. Bradač Na nasprotni strani ceste je bil na visokem drogu izvesek z glavo In oprsjem apoplektiku podobnega Človeka v rdečem plašču s temnomodrimi oslecl in s trioglatim klobukom, okrašenim s trakovi te nebesne barve. Nad njimi sta vihrali dve zastavi ln pod poslednjim gumbom njegovega plaSia je bilo nekoliko topov, tako da je moral vsakdo spoznati nedvomno podobnost z markijem slavnega Imena. Okno krčme so krasile Izbrane cvetlice (kakor da je tam cela zbirka geranij) in cela vrsta skrbno obrisanih steklenic z likerji. V oknicah so bili zlati napisi, ki so hvalili dobre postelje in izborna vina Skupine kmetov in hlapcev, ki so prodajah zijala pred hlevom in konjušnico, so bile najboljši dokaz za izvrstno kakovost piva in likerjev, ki so se prodajali v krčmi. Sam Weller je stopil z voza ter se postavil kakor izkušen potnik, da bi dobro videl vse, kar je kazalo živahnost- te obrti. Ko si je vse ogledal, je stopil hitro v krčmo, zadovoljen z vsem, kar je videl. «No, vi tam,» je s pronikavim glasom zaklicala Zenska, tim se je pokazal Sam med vrati. «kaj želite, mladi mo?.?» Sam se je ozrl v smer, odkoder je prihajal glas, in je videl, da je to izrekla čedna debela dama, zdrava kakor riba, ki je sedela v krčmi ter razpihovala ogenj pod kotličkom za čaj. Ni bila sama, kajti na drugi strani ognja je sedel vzravnan na stolu z visokim naslonom mož v črni, oguljeni suknji, s skoraj tako dolgim in trdim hrbtom kakor stolov naslon. Ta mož je takoj obrnil nase vso pozornost Samovo. Bil je rdečega nosu in dolgega, suhega obraza, pogleda pa kakor kače klopotale ostrega, a nedvomno slabega. Imel je kratke hla”e m črne pavolnete nogavice, ki so bile kakor vsa druga obleka precej oguljene. Vedel se je prisiljeno in trdo. do-uim ni bila trda njegova bela ovratnica in njena dolga konca sta zelo nesllkovito in nelepo visela Cez tesni telovnik. Par starih, obnošenih rokavic, klobuk s širokimi krajci in zelen obledel dežnik, ki mu je na koncu molelo mnogo ribjih kosti ven, kakor da bi hotele zakriti, da je brez držaja — vse to je ležalo na stolu zraven njega, zelo skrbno in previdno naloženo, tako da je pričalo, da mož, naj je bil že kdorkoli, nikakor ne misli kmalu oditi. Toda Če hočemo biti pravični rdečenosemu možu, moramo takoj omeniti, da bi bil presneto neumen, če bi bil na kaj takega mislil, zakaj sodec po vsem, bi bil moral imeti nenavadno dobre znance, da bi bil kje drugje bolje sprejet. Ogenj je pod vplivom meha visoko plapolal ln kotel je veselo brbotal pod vplivom obeh. Majhen podstavek s Čajnim priborom je bil pripravljen na mizi; na skledi pred ognjem so že sičali vroči, z maslom namazani, prepečeni kruhki. Mož z rdečim nosom jih je ravno obračal z dolgimi vilicami iz medi. Pred njimi je stala čaša z vročo pijačo iz ananasa, ruma in vode; kadarkoli je mož z rdečim nosom pogledal kruhek, ah je že opečen, je srknil dva ali trikrat iz čaše ter se nasmehnil debeli dami, ki je razpihovala ogenj. Sam je bil tako zaverovan v ta prijetni prizor, da Je preslišal prvo vprašanje debele dame. Sele ko ga je le-ta ponovila, seveda s še bolj pronikavim glasom, je opazil nevljudnost svojega vedenja. «A1 je gspud doma?» je vprašal Sam v odgovor na vprašanje. «Ne, ni,» je odgovorila gospa Wellerjeva, zakaj debela dama ni bila nihče drug' kakor bivša vdova in edina dedinja po rajnem gospodu Clarku. «Ne, ni in ga tudi ne pričakujem.» «Nejbrž se je dones kam udpelu?« je vprašal Sam «Morda, morda pa tudi ne,» je odgovorila dama In mazala z maslom praženi kruhek, ki ga je rdečenosi mož ravno opekel. «Ne vem in se tudi ne brigam za to. Poslužite se, prosim, gospod Stiggins.j> Mož z rdečim nosom se je vabilu odzval in se. lotil jedi z veliko požrešnostjo. Zunanjost tega moža je zbudila Samu resen sum, da je to bržčas častivreden pomočnik duhovnega pastirja, o katerem mu je nekoč pravil njegov dragi oče; in v trenutku, ko ga je videl jesti, so se mu razpršili vsi dvomi ter je spoznal, da se mora k njemu spoštljivo vesti, ako si hoče tu ohraniti dobro voljo. Prvi korak je bil torej ta, da je segel čez polovična vrata točilnice, odrinil mirno zapah in vstopil. «Lepu puzdravljeni, mama!» jo je pozdravil Sam. «Aha, to je tudi en Weller,» je rekla gospa Wellerjeva, ko se je ozrla na Sama z izrazom, ki ni razodeval prevelike sreče. «Jest s tud mislem, de sm,» je dejal pogumno Sam, «in upam, de m tale častit gspud odpusti, če prznam, de b biu rad tist Weller, k vas ima, mama.» To je bil pravzaprav dvojen poklon; to je pomenilo, da Je gospa Wellerjeva zelo prijetna dama, m tudi, da se na gospodu Stigginsu vidi. da je duhovnik. To je tudi res takoj učinkovalo; Sam je izkoristil to ugodno priložnost in poljubil svojo mačeho. «Ah, daj mi mir,» se .ie oglasila gospa VVellerjeva in ga odrivala. «Lahko bi vas bilo malo sram. mladi mož,» Je rekel gospod z rdečim nosom. „,ihenga *'■„ t «Le nubenga pohujšajna, gspud - nu“nll. clouK e Stig® lil ijls. vt< "UU o------ v-irnU ’ se Je branil Sam. «ampk imate vnder pr > e, pravice, če sa mačehe mlade 'n dobr u ste tku mlslel, gspud?* _nSpod «Ah, vse to je ničevost,* Je odgovoril 6 Sam sl je mislil isto. pa Je modro molqrm0v Pr‘^deti % Namestnika duhovnega pastirja pa bilo v a } ni navdušil in ko Je minil prvi vtis poklona, na gospe Wellerjevi. da bi bila lahko tudi ter sta B je že bil tu, ga nista mogla nikakor zapodi i ^ vljudno povabiti, naj sede tudi on k Caju. ^ «Kaj pa oče?» je vprašal Sam. „0vzdiSnlf hol®5 Na to vprašanje Je gospa Wellerjeva t preve obrnila oči proti nebu. kakor da Je ta Pre kot da bi mogla govoriti o njem 2 Gospod Stlggins Je globoko vzdihnil cd^ «Kua Je temo gspude?» je vprašal » ln "> tSpotika se nad vedenjen tvojega ot rila gospa VVellerjeva. osPa «Tku? Pa zakua?» dodali » «0. ima za to dovolj vzrokov,* Je res spgt lerjeva. tmhefc ^ .J Gosipod Stiggins si Je vzel nov boko vzdihnil. titemu s^0 Sama je mikalo, da bi storil temu se -1e u* ^ bi res imel vzrok vzdihovati, toda Pre star?» ,6 iiH®, d dal: «No in kaj prouzaprou PuCne,JSlerjeva; izvrsJfV' «Kaj počne?* je rekla gospa W_ nam tal kakor kamen. Večer za večerom h°£» gtigS1115' in .]), spod, - ne mračite se. prosim. S^pod ce\e f e. da ste izvrsten mož — in sedi z n‘ (NadatieV nanj to prav nič ne vpliva.* Glavni urednik BKANKO HABIČ. - Odg. urednik STANISLAV HliNKO — UKEUNISTVO ULICA MONTECCH1 5t b, III nad. - lelefon Stev. yj-8Us ln 94-638, - Poftnl predal 502. — OPRAVA' ULICA SV FKANCISKA St. 20. - Telefonska St 73-38 - OGLASI: od 8.30 12 lu od 15 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm viSIne v glrlnl 1 stolpca: trgovski 60, MnanCno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir -- Za FI.RJ- za vsak mrr. Strine I stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod 7.TT — Podrtij: Gorica III S Pelllco l-II., Tel. 33-82. — Rokopisi se ne vrafalo red. ljud. repub. Jugoslavija:^^ ‘moZ«nf^ . ^ NAROČNINA: Cona A: mesečna 3M). Četrtletna H00 polletna 1700. celoletna 3200 Ur. ekočl raCun za STO ZVIJ Založništvo triaSkrga tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavija -- trtaSkfBa TvrSeva 34 tel X00' teko«! rsfun orl Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo Poštni i.tubltana lir. red ljud. repuD. icnega nZ0-Z Jugoslavijo: Agencija demokr ^ tiskaj.