NOVI CAS
Glasilo Osvobodilne fronte za Štajerska in Prekrm* jj|
„Osnovna misel našega programa je: čimprej doseči popolno osvoboditev domovi-ner doseči mir in obnovo s pomočjo vsega naroda
Iz proglasa vlade federativne demokratične Jugoslavije.
Leto I. Stev. l.
M. Sobota, iS. aprila 1945.
Cena 1 p.
Vse za fronto, vse za dokončno zmago!
Po štirih letih nam je posijala tako težko pričakovana svoboda. Prekmurje spet svobodno govori svoj dragi slovenski jezik, v njem svobodno bije slovensko srce. Za vedno so minuli časi, ko se je šopiril po naši zemlji madžarski pernati žandar, ko so pijani detektivi do smrti pretepali naše žene in otroke. Trepet pred krvavim Hortijem in Salašijem je prestal. Grobovi naših narodnih mučeni-kov, posejani * od Monoštra do Dolnje Lendave, kličejo po maščevanju nad .madžarskimi rablji in domačimi izdajalci.
A svobodno Prekmurje je šele prag Slovenije. Naša mesta Ljubljana, Maribor, Trst in Gorica nestrpno pričakujejo svoje borce, da jim prineso svobodo. Zgrabi za puško, prekmurski fant! Pridruži se tistim, ki se po vseh koncih Slovenije in Jugoslavije pod najtežjimi pogoji že štiri leta
ijürv í.ti 3vötcác, l'i C>3 CGVOfeO
dili že skoiaj vso Jugoslavijo in velike predele Slovenije. Vstopi v naše brigade, ki gredo pod Titovim vodstvom skupno z bratsko Rdečo armado proti naši Ljubljani, našemu Trstu!
Svobodno je Prekmurje. A še se skrivajo po njem njilaši in Nemci, ki so skupno z madžarskimi pandurji preganjali zavedne slovenske sinove. Še se skrivajo po njej' domači izdajalci, ki so nas štiri leta ovajali, nas pošiljali v zapore, smrt in internacijo. Zgrabi za puško, prekmurski fant! Vstopi v zmagovito ljudsko Jugoslovansko armado in iztrebi s svoje zemlje plevel, da bo čista kot opleta njiva.
Svobodno dihamo, a na našo zemljo še padajo granate iz nemških topov. Po naši zemlji so skopani rovi rdečearmejcev, ki vsak dan dajejo življenja za našo svobodo. Kdo jim ne bi odprl svojega doma in jim ponudil vse, kar premore? Sirom Slovenije se bore slovenski sinovi, premnogo-krat lačni. Obdelajmo zadnji košček zemlje, da se jim za njihovo požrtvovalnost oddolžimo s plodovi svoje zemlje !
Prekmurske žene in dekleta! Na tisoče kosov perila, obleke in čevljev so preskrbele žene in dekleta po vsej Sloveniji za svoje partizane. Z njimi so delile zadnje kose kruha in lečile naše ranjence. Ve boste v teh zadnjih odločilnih dneh dokazale, da v •svoji požrtvovalnosti nočete zaostajati za drugimi Slovenkami. Borci Rdeče armade, borci jugo-
Slovensko ljudstvo v Prekmuriu
pozdravijo delegacijo Slonerisbego Narodno-Osuobodiinega
Sveto (FiHOS-a)
V dneh, ko je slavilo prekmursko ljudstvo svoje osvobojenje izpod madjarske fašistične tiranije, je prispela iz Slovenije preko naše jugoslovanske prestolice B.eograda k r un delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Svobodno prekmursko ljudstvo prisrčno pozdravlja delegacijo: podpredsednika An itašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ-a, našega jugoslovanskega parlamenta), podpredsednika Izvršnega odbora Osvobodilne fronte (IOOF) in člana Predsedstva SNOS-a Jožeta Ru;a, člana SNOS-a general-majorja Vlada Ambrožiča, člana AVNOJ-a, člana SNOS-a in IOOF, člana Glavnega odbora enotnih sindikatov Jug slavije Franca Svetka, člana SNOS-a polkovoika Jožeta Brileja—Bolka in člana SNOS-a Lada Krivica.
Slovenci v Prekmurju vemo, da so prišli med nas pravi ljudski predstavniki slovenskega naroda, so zrasli s svojim ljudstvom in z njim preživeli najtežja leta trpljenja in borbe. Hvaležni smo predstavnikom najvišje slovenske ljudske zakonodajne in izvršne oblasti, ki so prišli v naše kraje, da nam pomagr.jo pri izgradnji našega novega življenja. Z vsemi silami si bomo prizadevali, da kar največ pripomoremo k temu, da čimpreje preženemo sovražnika iz naše domovine in si uredimo skupaj s Slovenci drugih pol-Vajin in skupaj z vsemi jugoslovanskimi narodi našo novo državo v srpčo nas vseh in naših bodočih rodov.
Še enkrat: delegacija SNOS-a, prisrčno pozdravljena!
SOVJETSKA ZVEZA JE ODPOVEDALA PAKT Z JAPONSKO
Sovjetska Zveza je odpovedala sovjet sko-japonski pakt o nevtralnosti. V izjavi pravi Sovjetska Zveza, da je pomagala Japonska Nemčiji v vojni proti sovjetskim narodom in se bojuje tudi z zavezniki Sovjetske Zveze, z Združenimi državami Severne Amerike in Veliko Britanijo. Odpoved pakta stopi v veljavo čez eno ieto. Ta ukrep Sovjetske Zveze je japonsko tako prizadel, da je morala vlada podati ostavko.
ZAMENJAVA DENARJA V JUGOSLAVIJI
Finančni minister vlade federativne demokratične Jugoslavije Sreten Žujevič je podal izjavo o zamenjavi denarja. Povedal je, da je pustil sovražnik na jugoslovanskem ozemljuosem različnih valut, ki jih bo zamenjal dinar demokratske fe-rativne Jugoslavije. V Sloveniji bo središče za zamenjavo lir Ljubljana, za zamenjavo RM Maribor in za zamenjavo pen-göv M. Sobota.
Pogodba o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju med Sovjetsko Zvezo in Jugoslavijo
Veličastne manifestacije po vsej državi
Ni dežel na svetu, ki bi ju vezalo ^udi po končani sedanji vojni sode-
vc-Jtf p iTj a i cTlj oYV ii3iWI " '•'COTJCTEÍhT'
Zvezo in Titovo Jugoslavijo. Sovjetska Zveza nam je pomagala v najtežjih časih z orožjem in prehrano. Njeni borci se bore za našo svobodo. Takrat, ko je še ves svet molčal q junaški borbi jugoslovanskih narodov, sta sovjetski radio in tisk govorila vsemu svetu resnico o nas. Neizmerna je naša hvaležnost do Sovjetske Zveze. Pa tudi njeni narodi ne bodo nikdar pozabili, da smo se mi že leta 1941. neoboroženi dvignili v upor in bili edini narod v Evropi, ki se je s Sovjetsko Zvezo vred neustrašeno boril proti nemškim osvajalcem.
Pečat na to globoko prijateljstvo, zraslo iz krvi, je pogodba, sklenjena v Moskvi 11. aprila. Pogodbo sta podpisala ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR Molotov in maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito.
V pogodbi sta se obe državi obvezali, da bosta skupaj z vsemi združenimi narodi nadaljevali do končne zmage borbo proti Nemčiji. Obvezali sta se, da si bosta druga drugi nudili, vso vojaško in drugo pomoč.
Če bi Nemčija ali katerakoli druga država znova napadla eno izmed obeh podpisnic, si bosta nudili vso pomoč.
Obe podpisnici bosta sodelovali pri vseh mednarodnih akcijah za zagotovitev miru in varnosti in bosta storili vse za uresničenje teh visokih ciljev.
Obe državi- se obvezujeta, da ne boste sklenili nobene zveze, ki bi bila naperjena zoper eno izmed obeh.
Obe podpisnici izjavljata, da bosta
» n'UíöV gt>spüü®sÄifr
pfrfèll Tiä-nt kujturnih vezi med narodi obeh dežel.
Pogodba velja 25 let.
Sovjetsko-jugoslovansko pogodbo so sprejeli narodi obeh dežel z'velikim zadovoljstvom. Pogodba ustvarja trdno osnovo za bodočo učvrstitev gospodarskih in kulturnih vezi med Sovjetsko Zvezo in demokratično Jugoslavijo.
V svojem govoru je maršal Tito dejal: S to pogodbo so oživljena davna stremljenja narodov Jugoslavije, da žive v prijateljstvu z velikim sovjetskim ljudstvom, ki je pod vodstvom
slovanske vojske potrebujejo vašo pomoč!
Še divja vojna, še padajo žrtve za svobodo. Vse Prekmurje naj preveva ena sama misel:
VSE ZA FRONTO, VSE ZA SVOBODO IN DOKONČNO ZMAGO !	F er do Godina
genijalnega voditelja Stalina v tej naj-{cr'jé .>xcß-r.'lrxki•, feliéi -nadčloveške žrtve za zmago nad skupnim sovražnikom svobodoljubnih narodov, za svobodo in neodvisnost malih narodov ter predvsem za svobodo in neodvisnost Jugoslavije."
Po vsej Jugoslaviji se vrše v proslavo podpisa pogodbe veličastne manifestacije. Ljudstvo vzklika Sovjetski Zvezi, Jugoslaviji, maršalu Titu, maršalu Stalinu, zaveznikom in vsej protihitlerjevski zvezi. Govorniki poudarjajo, da je pogodba izraz prave narodne volje in zapečatena s premnogimi grobovi borcev Rdeče armade in jugoslovanske vojske.
Umrl je prezident F. D. Roosevelt
Zadet od možganske kapi je umrl predsednik Združenih držav Severne Amerike Franklin Delano Roosevelt, eden najpriljubljenejših in najizrazitejših vodij ameriškega naroda. Roosevelt je bil izvoljen štirikrat za predsednika, kar je v zgodovini Amerike edinstven primer. S svojim odločnim stališčem in neumornim delom je veliko doprinesel boju demokratičnih sil proti roparskemu fašizmu in na-
Krvolok Oltrlch na Dunaju ubit
Tudi Austrijci so se v zadnjem času razgibali. 6. aprila zvečer so ubili generala Ditricha, glavnega poveljnika nemške obrambe Dunaja.
ITALIJANSKA PROTIFAŠISTIČNA MLADINA V SLOVENSKEM
PRIMORJU ZA JUGOSLAVIJO
V nekem osvobojenem kraju Slovenskega Primorja se je sestala na zborovanje italijanska protifašistična mladina. Prišli so delegati iz Trsta, Tržiča, Gorice in drugih krajev. Eno-dušno so izjavili, da je zanje že davno rešeno vprašanje, kam spadata Trst in Slovensko Primőrje. Izjavili
cizmu ter učvrstitvi bloka demokratičnih zavezniških sil vsega sveta.
Predsednik Roosevelt bo pokopan danes popoldne, njegovo delo pa je prevzel začasno podpredsednik Fro-man. Gospej Roosevelt so poslali sožalne brzojavke med drugimi tudi maršal Stalin, predsednik sovjeta ljudskih komisarjev Kalinin, komisar za zunanje zadeve Sovjetske Zveze Molotov in angleški ministerski predsednik Churchill.
so, da hočejo živeti v ljudski demokratični federativni Jugoslaviji, v kateri je zagotovljen tudi njim obstoj in svoboden nazvoj. Obsodili so poskuse italjanske reakcie. ki bi rada ponovno zanetila med Italijani in jugoslovanskimi narodi mržnjo in iz tega kovala svoje umazane imperi-jalitične naklepe.
OTROŠKA LETOVIŠČA NA JADRANU
- V ministrstvu za socialnd politiko v Beogradu se je sestala komisija, ki bo nadzorovala delo za ureditev otroških letovišč in okrevališč na naši jadranski obali. Letovišče v Budvi bo skoro pripravljeno za sprejem otrok.
Zavezniške armade prodirajo v srce nacistične Nemčije
Königsberg in Dunaj zavzeta
Sovjetske čete, ki so v vzhodni Prusiji uničevale obkoljene nemške oddelke, so z naskokom zavzele glavno mesto vzhodne Prusije Königsberg. Glavni komandant Liasch je z vsem svojim štabom in ostanki garnizona položil orožje. Rdeča Armada je zajela 92.000 nacistov, 42.000 pa je bilo pobitih. Severno od Bratislave so prešli sovjetski borci reko Moravo in zavzeli Ebenthal ter veliko drugih krajev.
Duriaj, prestolica Avstrije, je prišla v klešče dveh sovjetskih armad, ki sta mesto pred glavnim naskokom obkoljevali. Naj-zapadnejša točka prodora je mesto Tulln ob Donavi, ki leži 20 km zračne črte
zapadno od Dunaja, nato Klosterneuburg v isti smeri in Schwechat na jugu Dunaja ter Mödling. 9. t. m. je javil Sovjetski obveščevalni urad, da so sovjetske čete zavzele že središče mesta, v katerem so parlament, mestna posvetovalnica, glavna policija, centralni telegraf in opera. Dva dni pozneje je bil Dunaj že skoraj ves v rokah Rdeče armade. Nemci so se najdelj držali v industrijskem predmestju Floridsdorfu. Po zadnjih poročilih je tam le še nekaj posameznih brezpomembnih nacističnih gnezd, ki bodo v kratkem uničena. Sovjetska vojska pa že prodira dalje od Dunaja proti zapadu. Iz Moskve javljajo, da jim Avstrijci precej pomagajo.
Med zaplenjenim orožjem je 25 letal, 35 tankov in 282 strojnic.
Dunaj je izredno važno mesto in njegova osvojitev spada med največje uspehe Rdeče armade. Z izgubo Dunaja ima Hitlerjeva vojska veliko škodo. Že nekaj časa so Nemci prestavljali sem svojo vojno industrijo. Prav zato so napadali to mesto iz zraka naši zavezniki Angleži in Amerikanci.
Sovjetske vojske prodirajo tudi na Češkoslovaškem. Osvobodile so Ružomberok in Trenčin. V teh bojih se je razen enot Rdeče armade izkazal tudi oddelek češkoslovaške osvobodilne vojske generala Svobode.
Samo 150 km še deli Rdečo armado od ameriške vojske
O zapadni fronti je rekel ameriški general Eisenhower, da hitrosti napredovanja na tem področju ne narekuje odpor Nemcev, temveč edinole možnost prevoza čet in vojnega materiala. Tu prodirajo zavezniki v velikem polkrogu. Angleške čete so oddaljene 40 km od Groninge-na. Na Holandskem je padlo važno oporišče Deventer. Holandci se Nemcem upirajo in Nemci jih strahovito terorizirajo. Pred kratkim je samo v eni ulici Amsterdama obležalo preko 300 holandskih
rodoljubov. Amerikanci so zavzeli Hannover in prodirajo proti Hamburgu. Dalje od Hannoverja so zavzeli Angleži Celle, Amerikanci pa Braunschweig. Nato je 9. ameriška armada severno od Magdeburga prešla Labo in ima do Berlina le še 90 km. Ameriške čete generala Simpsona so oddaljene od sovjetskih čet generala Žu-kova manj od 150 km in blizu je dan, ko se bosta obe veliki zavezniški vojski sestali v srcu poražene nacistične Nemčije,
Amerikanci imajo do mesta Halle le
Italijansko bojišče
še 25 km. Zavzeli so Erfurt, Koburg, Schweinfurt, Würtzburgin Heilbronn, Francozi pa Baden-Baden in Rastatt. Zavezniki so zavzeli mesto Rodach na Bavarskem, odkoder je le še 80 km od češkoslovaške meje.
„Ruhrski žep-' se se upira, a mesta v njem po vrsti padajo. Zavzeli so Hamborn in Essen, Bochum in Gelsenkirchen.
V kratkem času so uničili zavezniki 1336 nemških letal. Nemško letalstvo, nekdanji ponos Hitlerjeve vojske, je v razsulu.
Na jadranski strani je 8. armada preš- I reko Santerno in s pomočjo italijanskih nersko železnico, Regensburg in Linz, la reko Segno in zavzela mesta Fusigna- [ partizanov zavzela Carrara. Letala so na- ! Na Iigurski obali so Amerikanci zavzeli no, Lugo in Cotignolo, nato pa prešla j padla brodovje v zalivu Genove in bren- mesto Massa južno od Spezie.

\
V južnem dela filipinskega otoka Lu-zonz je prestal .yak organiziran japonski odpor- Poveljnik Me Arthur je v skupini
Bojišče na Daljnem vzhodu
Riukiu zavzel otok, ki je le še 500 km ! veliko silo napadli mesta Tokio in Kori-oridaljen od japonske. Iz nedavno	"	'	"" ~
tih oporišč so amerikanski bombniki z j
jr.ponska oporišča v Burm/.
Jugoslovanska armada ie osvobodila Sarajevo, Ogulin in mnogo drugih
V SLOVENIJI BLIZU KOBARIDA RAZBIT SS ODDELEK
Med tem, ko so osvobodili v naši bližini borci Rdeče armade in bolgarske vojske Čakovec in M. Središče ter ženejo Nemce naprej proti zapadu, je osvobodila naša IV. armija pod poveljstvom generala Drapšina Ogulin, Senj in Sv. Ju-raj. V Liki so vrgli naši borci Nemce od Primišlja proti Karlovcu. Uničili so 392. nemško divizijo in ubili generala Johanna Milla, ki ga je odlikoval Hitler za njegova zverstva z viteškim križcem z diamanti in meči, enega nemškega generala pa so ujeli.
Enote pod poveljstvom generala Koče
Popoviča so z naskokom osvobodile glavno mesto Bosne in Hercegovine, Sarajevo, ki je zelo važno prometno križišče in središče pokrajine, bogate na premogu, železu, kromu in manganu. Osvobojena je Busovača in naše enote prodirajo proti Zenici ter uničujejo povsod sovražnika. Zajet je štab neke sovražnikove divizije. V Sremu so naši letalci napadli in uničili več kamionov, polnih vojaštva, in več topov. Na progi Virovitica-Kopriv. niča so minirali naši borci nemški transportni vlak. Progi Zagreb-Beograd in Za-greb-Koprivnica sta na več mestih pretrgani.
V Sloveniji je zbral sovražnik precejšnje sile. Sem so se zatekli tudi nemški hlapci iz osvobojenih krajev Jugoslavije, četniki in ustaši. Pridružili so se belogardističnim švabobrancem in pod nemško komando vdirajo v slovenske vasi, ropajo in požigajo. Vendar jih borci naših divizij odbijajo in čuvajo osvobojene predele. V okolici Kobarida v Slovenskem Primorju so razbili naši borci oddelek SS-vojakov. Odbili so tudi več sovražnih napadov na Dolenjskem in v Suhi Krajini.
KOI
Konferenca aktivistov Osvobodilne fronte dolojelendavsliega okraja
Dne 13. 3 arca so se zbrali v Qen-sovcih na konferenco aktivisti OF dolnjelendavskega okraja. Nad sto jih je prišlo, da slišijo referata člana SNOS-a tov. Lada Krivica, ki je govoril o mednarodnem in domačem političnem položaju, in tov. Borisa Koc-jančiča, ki je govoril o Osvobodilni fronti kot politični organizaciji vsega slovenskega naroda tei narodno osvobodilnih odborih, ki so organi naše nove državne uprave. Zbrani aktivisti so tàkoj razumeli bistvo naše uprave, ker je tako preprosta, tako ljudska. Hoteli so vedeti, kakšna so naša sodišča, ki jih voli ljudstvo samo iz vrst naših kmetov, obrtnikov, žen. Pravniki so jim samo v pomoč. Kako ne bi razumeli ustroja takega sodišča! Kako ne bi takoj začutili, da bo to res naše, ljudsko sodišče I Hoteli so vedeti, kaj
je Narodna zaščita. Po vaseh ne bo več žandarjev, ki bi s puškinim kopitom delali „red in mir". Vsaka vas bo izvolila narodne zaščitnike, ki bodo varovali mir na vasi in poravnavali spore med vaščani. Vsa naša oblast je voljena iz ljudstva, ód krajevnega narodno osvobodilnega odbora do slovenskega parlamenta (SNOS-a) in jugoslovanskega parlamenta. (AVNOJa).
Aktivisti so živahno vpraševali. Hoteli so vedeti kaj več o Mihailovice-vem izdajstvu, in inozemskem rova-renju dr. Kreka in_ Kuharja, o beli gardi in njenih zločinih nad slovenskim narodom. O vsem tem bomo v našem listu pisali, da bo lahko vsak Prekmurec izvedel, kaj se je ta štiri leta godilo širom Jugoslavije.
Največje zanimanje so navzoči pokazali za naše meje. Vsi Jugoslovani
smo si edini v tem, da tujega nočemo, a svojega ne damo, kakor je rekel maršal Tito. Vsi hočemo Trst in Koroško, hočemo vključitev rabskih Slovencev v Jugoslavijo.
Enodušno je dvorana zahtevala kaznovanje vseh fašističnih zločincev in njihovih pomagačev. „V ječo z njimi, v Mursko Soboto, tja, kjer smo bili mi zaprti", so klicali. „In narod jim bo sodil, narod, ki ne bo pozabil prestanega trpljenja."
Ob koncu je aktivistom orisal naloge tov. Franček Majcen,. član pokrajinskega odbora OF zá Štajersko. Naša prva naloga je popolna mobilizacija. Nihče naj ne poskuša intervenirati in doseči oprostitev od vojaške službe. To bi bila danes največja sramota. Druga naloga je nabiralna akcija za borce Rdeče armade in jugoslovan-
! Našim bralcem
V osvobojeni Soboti smo začeli izdajati svoj slovenski list — „Novi čas". Ta list je gSasilo Osvobodilne fronte, v kateri je združen ves slovenski narod. Osvobodilna fronta je skovala mimo vseh razlik med nami našo narodno enotnost v boju proti našim sovražnikom. Ona je pokazala slovenskemu ljudstvu pot oborožene borbe in nas vodi od zmage do zmage — do popolne osvoboditve in združitve našega naroda v demokratični federativni Jugoslaviji, naši novi državi, v kateri bo vsak narod enakopraven in v kateri bo imel vsak človek vse človeške in državljanske pravice, ki mu kot svobodnemu državljanu gredo.
Dragi bralci! Naš list naj pomaga vam vsem, ki vas osvobodilni boj še ni zajel tako, kot je zajel Slovence drugod, da se tudi vi vključite v Osvobodilno fronto in v borbeno skupnost slovenskega naroda in narodov Jugoslavije. „Novi čas" vas bo seznanjal z junaškim bojem naše ljudske vojske, kako je zrasla iz partizanskih odredov v pravo armado, seznanjal vas bo, kako je zrasla naša nova ljudska oblast v osvobojenih predelih in kakšna je prava ljudska demokratična oblast. Naš list vas bo seznanjal z duhom našega boja. Obveščal vas bo, kaj ge go^i PQ drugih krajih na» še domovine in kaj v širnem svetu. Pomagal vam bé, da tudi sami v Prekmurju čvrsto primete vajeti v svoje roke in si zgradite takšno oblast, ki bo zares vaša, ki bo pravična in ljudstvu odgovorna, do sovražnikov pa neizprosna. List naj pomaga, da se vsi seznanimo med seboj in se povežemo v skupnost ter enotni premagamo vse težave in dovršimo veliko delo, ki nas čaka. Sovražniki so nam namreč prizadeli s pomočjo naših odkritih in prikritih domačih izdajalcev ogromno škodo in nobena žrtev nam ne sme biti prevelika, da našo domovino obnovimo, da poženemo v tek stroje v tovarnah, da obdelamo vso zemljo, da s puško v roki pomagamo pregnati
ske vojske. Vasi, ki se bodo v nabiralni akciji najbolj odrezale, bodo javno pohvaljene v našem časopisu. Tovariš Franček je opozoril, da že tud[ tu v Prekmurju dviga glave domača reakcija. To so vsi tisti, ki skušajo rušiti ugled naše oblasti in trdijo, da ni zmožna organizirati uprave. Te vesti trosijo samo zato, da bi sami spet sedli ljudstvu na vrat. Treba je čim prej uvesti red, organizirati pošto in promet, popolnoma zaščititi narodno imovino, odpreti šole in nuditi bratsko pomoč vsem tistim, ki so morali zaradi vojnih operacij zapustiti svoje vasi. Nalog je dovolj in Prekmurci lahko dokažemo, da smo v delu in požrtvovalnosti prav taki kot ostali predeli Slovenije.
Konferenco aktivistov je vodil tov. Ivan Žunič, I okrajni sekretar dolnjelendavskega okraja.
Temeljne točke
Osvobodilne fronte slovenskega naroda
Aprila 1941 se je sesula stara proti -ljudska Jugoslavija. Voditelji uradnih političnih strank so izdali državo in svoj narod tujim zavojevalcem. Na pobudo Komunistične partije Slovenije pa so se organizirali vsi, ki so se hoteli boriti za svobodo svojega naroda, v Osvobodilno fronto. Ustanovnega sestanka 27. aprila 1941. leta so se udeležili delegati Centralnega komi-teta Komunistične partije Slovenije, zastopniki demokratičnega krila v slovenskem Sokolu, zastopniki krščanskih socialistov in odposlanci slovenskih kulturnih delavcev, pozneje pa je pristopilo v OF še 14 različnih političnih, strokovnih, prosvetnih in drugih organizacij (učitelji, dobro-voljci, Zveza kmečkih fantov in deklet itd.) Te skupine so se enodušno zedinile za enoten program in ustvarjeno je na podlagi tega programa enotno in vse-narodno gibanje vsega slovenskega naroda.
Na čelu borečega se slovenskega naroda, ki je ves vključen v OF, je Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda (IOOF). Člani IOOF so: predsednik je Josip Vidmar, podpredsedniki so Edvard Kardelj, Edvard Kocbek in Josip Rus, sekretar je Boris Kidrič, člani pa dr. Marjan Brecelj, Tone Fajfar, Franc Leskošek, Franc Lubej in Zoran Polič. Pozneje so bili v IOOF imenovani še predsednik Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Primőrje France Bevk, dr. Aleš Bebler, Julij Beltram, Darko Černej, Josip Jeras, Maks Karmelj, Stane Kovač, Boris Kraigher, Miha Marinko, Angela Ocepek, France Svetek, Maks Šnuderl, Lado Vavpetič in Jože Zemljak.
Jeseni 1941 je bila seja OF, na kateri so bile sprejete Temeljne točke Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Te temeljne točke se glase:
1.	Proti okupatorju je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo.
2.	Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev.
3.	Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti južnoslovanskih narodov, Osvobodilna fronta ne prizna razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe.
4.	Za osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje Osvobodilna fronta slovenski narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje
j narodne in človeške pravice, ustvarjajo ; nov lik aktivnega slovenstva.
5.	Vse skupine, ki sodelujejo v Osvobodilni fronti, so se ohvezalè, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih.
6.	Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast OF kot celota.
Po narodni osvoboditvi uvede Osvobodilna fronta dosledno ljudsko demokracijo. J Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne j osvoboditve, se bodo rešavala na dosledni 1 ljudski, demokratični način.
8.	V skladu s slovesnimi izjavami ; Churchilla, Roosevelta in Stalina bo po j svoji narodni osvoboditvi o notranji ure-I ditvi združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločal slovenski narod sam. Osvobodilna fronta bo Jte elementarne pravice slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi.
9.	Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz slovenskih narodno osvobodilnih partizanskih čet in iz Narodne zaščite, kamor se pozivajo vsi Slovenci.
Temeljne točke so program OF, ki je okoli sebe združila vse slovensko ljudstvo. OF se je za svoj program borila in ga izvaja. Ni dala nobene obljube, ki je ne bi izpolnila. Ponos vsakega Slovenca je, da postane borben član Osvobodilne fronte.
SLOVENSKI NARODNO OSVOBODILNI SVET (SNOS)
Od 1. do 3. oktobra 1943. se je zbralo v Kočevju 650 odposlancev slovenskega naroda, samih borcev za svobodo. Med njimi so bili vojaki, partizani, aktivisti OF in pristaši OF, mladina, možje in žene, ki so ves čas sodelovali v narodno osvobodilnem boju. Izvolili so iz svoje srede 120 odposlancev v slovenski parlament, ki se imenuje Slovenski narodno osvo-iioditni sue/ (SNOSX Ta pa jc imenoval iz svoje srede Predsedstvo SNOS-a, ki v Sloveniji opravlja posle slovenske vlade do sestave slovenske federalne vlade. Člani predsedstva SNOS-a so: Josip Vidmar, Edvard Kardelj, Edvard Kocbek, Josip Rus, Boris Kidrič, dr. Marjan Brecelj, Tone Fajfar, Franc Leskošek, Franc Lubej, Zoran Polič in France Bevk.
Položeni so t eme Iii. na katerih se gradi nova pravičnejša ureditev Jugoslavije. Položeni so temelji, na katerih se gradi resnično bratstvo in enakopravnost useh narodov Jugoslavije.	Maršal Tito.
zadnjega sovražnika iz naše domovine ter ga končno uničim^) skupaj z našimi zavezniki v njegovem brlogu samem, to je v Nemčiji.
„Novi čas" mora biti prava podoba naših naporov in našega boja za boljše življenje, biti mora kladivo naše skupnosti in naše borbenosti, biti mora ogledalo, v katerem bomo videli naše napake in jih potem popravljali Glasilo OF mora biti čvrsto povezano z našim kmetom, delavcem in delovnim intelektualcem, biti mora zares ljudski glas. Zato dopisujte v list! Pišite o vsem, kar se dogaja v vašem kraju. Pišite, kako ste organizirani, kako se izobražujete in se organizirate, kako sodelujete v narodno-osvobodil-nem gibanju, pišite, če ste obdelali vso zemljo, koliko borcev je dal vaš kraj v narodno vojsko, kako pomagate vojski, kako ste sprejeli Rdečo armado, če se mladina kaj organizira. Pišite tudi, kaj delajo fašisti in protiljudski špekulanti ter jih razkrinkajte!
Organizirajte razširjanje lista! Na sestankih razpravljajte o tem, kako ga boste širili. Naj gre „Novi čas" od hiše do hiše, po vsem osvobojenem Prekmurju in naprej proti zapadu, proti Ptuju in Mariboru! Določite v svojem kraju dopisnika za lisi in kolporterja, ki bo list sprejemal in ga pridno širil ter pazil, da ne gre v zgubo noben izvod.
Smrt fašizmu — svobodo narodu !
Za spečo jugoslovanskih narodov
je padel v boju proti okupatorju pri Cačku v Srbiji bivši križevski učitelj in 2. adjutant bataljona Koloman Kučan. Neomajnemu borcu večna slava !
V jugoslovanski armadi se bori za našo svobodo Koloman Gomboši kot komisar baterije 1. brigade, ki je bila formirana v Rusiji iz prostovoljcev — prebežnikov in ujetnikov iz nemške in madžarske vojske. V štabu iste brigade se nahaja tudi Karel Zrinski iz Moravec.
Obisk pri junaški
slovenski ženi
Bila sva pri njej, pa je ni bilo doma. „V Lokvice je peljala gnoj," naju je napotila njena mati, ki je sedela stara in pokašljujoča na peči. Preko hriba se je slišalo streljanje. Nekje so borbe. Sneg se je bleščal v jutranjem soncu, ko sva se spuščala po bregu. Po izorani cesti sta kimala črna junca v klanec. Na košu je sedelo dvanajstletno dekletce in prepevalo partizansko pesem.
„Kje je mama?"
„Tamle zadaj gre."
Prihajala je počasi za vozom. S snegom si je umivala roke, umazane od dela. „Ti,tovarišica, si Radkovič Marija, kajne?"
Žena naju je nezaupno pogledala.
„Da, jaz sem. Kaj pa bi rada?"
„Pomenili bi se kaj o tvojem delu za partizane, o tem, kako si bila odlikovana."
Zdaj naju je pogledala še bolj nezaupno
„Cujta, kdo pa sta pravzaprav? Imata kakšne prepustnice?"
Pokazala sva izkaznici in nasmejali smo se vsi trije. „Saj vesta ..seje opravičila.
„Saj je vendar popolnoma prav. Človek nikoli ne ve."
Potem je Marija Radkovič pripovedovala povest svojega življenja.
Iz Bereče vasi je. Tri otroke ima, mož je odšel pred leti v Ameriko, da zasluži denar in poplača dolgove. Ona se je ubijala doma z otroki, posestvom in skrbmi, toda odnehala ni. Silno je navezana na zemljo, ki jo je tolikokrat preorala.
Lahe in Nemce sovraži iz dna duše. Za prve partizane je kopala ponoči krompir na njivi in jim ga nosila. Od prvih časov je delala v odboru in organizirala žene. Danes je tajnica v odboru, članica šolskega odbora, preskrbuje mleko za bolnice in zbirà hrano.
„Vedno je treba kje poprijeti."
„O življenju in delu na vasi naj bi kaj povedala ? Bereča vas je revna. Včasih so govorili, da je nezavedna. Danes jo štejejo med dobre. Delajo in žrtvujejo vsi vaščani. Sprva niso hoteli slišati o nas. Pa sem jih zbrala in na sestankih govorila o naši borbi. Marsikatero mater sem ganila do solz. Z neprestanim prepričevanjem sem uspela. Tega sem najbolj vesela."
„Tako je," je dejala, „delamo za partizane in živimo z njimi. Težave so, posebno z dajatvami. Vas je do kraja izčrpana. Do Nedaj su o odrajtali še vse obroke, kako bo v bodoče, ne vem. Toda
vsi vemo; dokler bomo jedli mi, bodo jedli tudi partizani. Vemo, da je z njimi novo življenje."
Govori preprosto, toda prepričevalno. Pripoveduje, kako je odbor nabavil sol za Taščane. Klali so, soli pa nikjer nič. Pa se je zbrala vsa vas in so sklenili, da bodo zamenjali na Hrvaškem koruzo za sol. Toda kje dobiti voz in konje? Voznik nima čevljev. Na vaškem sestanku so se sporazumeli. Prvi je dal krmo za konje, drugi čevlje vozniku, tretji je posodil voz in ko je prišla sol, so bili vsi zadovoljni in so hvalili novo oblast. Videli so, da so nova oblast res oni sami.
V treh letih dela, skrbi ih žrtev se je Marija Radkovič vzgojila. Govori stvari, o katerih prej ni nikoli govorila. Oblast je zaznala le kot silo, ki je terjala davke, rubila in ji pognala moža v Ameriko.
„Zdaj pa je oblast drugačna. Človek lahko diha, vsem daje živeti. Morda se povrne mož."
„Povrne se, prav gotovo se povrne."
Žena se nasmehne v veselem upanju.
„Hi moram. Danes imamo sestanek zaradi dajatev. Srečno pot, tovariša."
In odšla je. Dolgo sva se ozirala za njo, ki je stopala črna po belem snegu proti domu.	Tugö
Sobosba mladino na delu
Prav tako kakor po drugih krajih svobodne Jugoslavije, se je tudi mladina Murske Sobote organizirala in izvolila odbor Zveze slovenske mladine. Ustanovljen je kulturno prosvetni odbor, ki že pripravlja proslavo štiriletnice OF. Postavljen je tudi referent za pionirje, ki bo skrbel, da se pionirji v š0lah organizirajo, dokler pa ni šol, da se vključijo skupaj z ostalo mladino v delavne čete.
Novo življenje je zajelo vso sobo-ško mladino. Ni bilo mnogo besedi. Mladinke so se zbrale z metlami, očistile bivšo Hartnerjevo vilo ter jo lično uredile v mladinski dom. Da dobi Sobota tudi na zunaj lice pravega slovenskega mesta, za to so priprave že v teku. Člani risarskega krožka izgotavljajo z veliko vnemo parole, pionirji so pa na delu za odsranitev oslednih ogrskih napisov. Reševanje zaplenjenih slovenskih knjig, šolskih in leposlovnih, je prav tako v teku. Večina knjig je že prepeljana v pisarno Zveze slovenske mladine. Mladinska organizacia že izgotavlja seznam pomožnih učiteljev in učiteljic. Skrbi, da se čimprej prične pouk na vseh šolah osvobojenega ozemlja, in bo s svojimi delavnimi četami pripravila učne prostore.
"■Illllii»
POZDRAVE POŠILJAJO
s slovenskega osvobojenega ozemlja Dolenjske Miško Kranjec in dr. Jože Tivadar, iz Beograda dr. Anton Vra-tuša in Edi Brajnik, major Jugoslovan-ke armade, iz Barija (Italija) dr. Emica Kreps-Kraigher, poročnik.
„6 MINUT PO ZMAGI"
je naslov filma, ki smo ga videli te dni v Soboti. Film je delo sovjetskih umetnikov in prinesli so ga s seboj rdečearmejci. Sobočani so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Predvajanje filma je pomenilo zanje po tolikih letih okupacije veliko kulturno doživetje.
ŠIFTARJEVA TOVARNA ŽE DELA
Dolgo pričakovana svoboda je prišla. Gradi se nova Jugoslavija, gradi se novo življenje. Velik delež pri izgradnji nove Jugoslavije ima delavstvo, ki se je prvo dvignilo proti okupatorju. Ono je bilo v stari Jugoslaviji tlačeno, brez pravic in ni imelo svobodnih delavskih organizacij, v katerih bi samo odločalo o načinu svojega dela in življenja. Kjer pa so obstajale take organizacije, so bile tajne in preganjane od protiljudskih državnih oblasti stare predvojne Jugoslavije. Danes imamo na osvobojenem ozemlju Jugoslavije že svobodne delavske sindikate, kjer naše delavstvo svobodno izraža svoje zahteve in želje ter se posvetuje, kako bo delo najboljše organiziralo v podjetjih in dvignilo produkcijo, kajti naše geslo je: vse za fronto, vse za zmago!
Tudi prekmursko delavstvo se zaveda svoje naloge in z veseljem doprinaša svoj delež k osvoboditvi jugoslovanskih narodov. Tovarniško delavstvo je že začelo z delom. Tako delavke v Šiftarjevi tovarni v Soboti kar tekmujejo med seboj, katera bo več napravila za našo vojsko. Naše delavke vedo, da se bo v novi demokratični in federativni Jugoslaviji njihov soci-jalni položaj izboljšal. Ne bo več raznih kulturbundovskih in madžaronskih Šiftarjev in Cvetičev, ki so si s krvavimi žulji našega delavstva nagrabili milijone premoženja, denar pa nosili v Budimpešto in na letovišča na Blatnem jezeru, kjer so si kupovali razkošne vile in palače ter podpirali s tem denarjem smrtne sovražnike slovenskega naroda — nemške in madžarske fašiste.	— ec.
PREKMURSKA ZEMLJA JE SPREJELA TRUPLO PADLEGA JUNAKA
Rešil je tank
Kako so borci XV. brigade osvobodili Križko vas
Vsa osvobojena vzhodna Evropa je posejana z grobovi sovjetskih junakov. Tako je dalo tudi za svobodo Prekmurja življenje več rdečearmej-cev in Sobota je spremila 12. aprila dopoldne k zadnjemu počitku častnika Rdeče armade, kapetana Baza-rova, ki je padel v boju proti fašističnim zavojevalcem na našizemlji. Junakovo truplo so spremili do groba pred soboškim gradom številni meščani ter častni četi Rdeče armade in Jugoslovanske armade. Pred pokopom se je poslovil od padlega borca njegov tovariš kapetan Šitov, ki je rekel, da je bil Bazarov do konca zvest sin domovine in da jesku paj z Rdečo armado prešel slavno pot od Stalingrado do slovenskih krajev. Rdeča armada se ni usiavila na mejah svoje domovine, temveč se bori zdaj za svobodo vseh tlačenih slovanskih in drugih narodov. Govor
je končal kapetan z vzkliki maršalu Stalinu, Rdeči armadi. Sovjetski zvezi in boljševiški partiji, nakar je godba zaigrala sovjetsko državno himno.
Kot predstavnik naše vojske se je poslovil od padlega kapetana major Romqn Pezdir. Izrekel je zahvalo padlemu junaku in Rdeči armadi, ki s t°likßnimi žrtvami svojih najboljših sinov osvobaja skupaj z armadama zapadnih zaveznikov Evropo. Z majorjem je vzkliknilo zbrano ljudstvo kapetanu Bazarovu trikrat „Slava ', godba pa je zaigrala pogrebni marš. Soboške mladenke so obsule grob padlega junaka s cvetjem in nanj so položili predstavniki krajevnih oblasti lepe vence.
Dragi kapetan Bazarov, Vi ste nam vzgled in opomin, da zahteva naš čas velikih žrtev. JVaj Vam bo lahka svobodna slovenska zemlja, za katero ste prelili svojo mlado kri!
1200 Sobočanov manifestiralo ob osvoboditvi Prekmuria
Na grajskem dvorišču se je zbralo po osvoboditvi Sobote nad 1200 ljudi, da z manifestacijo pokažejo hvaležnost in ljubezen do svojih osvoboditeljev. Stene gradu, ki so bile priča usmrtitve prvih dveh prekmurskih borcev za svobodo našega naroda, Cvetka in Kardoša, so bile okrašene z napisi Rdeči armadi, maršaloma Stalinu in Titu, zavezniškim armadam Anglije in Amerike ter padlim borcem. Zborovanje je odori tov. Sebjanič s pozdravom "Rdeči armadi: Spomnil se je vseh padlih borcev za svobodo domovine in vseh naših ljudi, ki še
trpe pod fašističnim jarmom. Tov. Majcen je prikazal boj jugoslovanskih narodov in novo življenje, ki nastaja v Jugoslaviji. Množica je prekinjala govornika z vzkliki našim osvoboditeljem, maršalu Titu in Jugoslovanski armadi. Tov. Kerec je prečita! proglas Okrajnega odbora OF. nakar so bile odposlane pozdravne brzojavke maršalu Stalinu, maršalu Titu, vladi demokratične federativne Jugoslavije in SN08-U. Množica je naki;učila-pr , slavo s petjem himne „Hej Slovani" in „Naprej, zastava slave!"
Lep sprejem Rdeie armade v Brezovici
Ljudje iz Brezovice pri Turnišču so bližajočo se osvobodilno Rdečo armado nestrpno čakali. Na glas. da so Rusi tu, se je staro in mlado s slovenskimi in sovjetskimi zastavami zgrnilijpred vasjo. Prihod prvih rdeče-armejcev, ki jih je vodila partizanka Atena, je ljudstvo pozdravilo z burnimi vzkliki: „Živela Rdeča armada!,, „Živel maršal Stalin!", „Živel maršal Tito!" Sredi vasi so belo oblečena
dekleta s cvetjem in vzkükanjem sprejela osvoboditelje. Pomladansko cvetje je kar deževalo. Praznično oblečena Toplakova mama je prišla s celo košaro cvetja. „Naši bratje!" je odmevalo vsenaokoli. Eden izmed mladincev je recitiral partizansko pesem, nakar so vaščani povabili osvoboditelje v hiše in vsak dom v Brezovici je postal gostiteljski hram, poln vriskov, poln cvetja.
Ne čakamo prekrižanih rok
Še je slišati grmenje topov. Fronta se je oddaljila proti Slovenskim goricam in tudi naši Prlekiji bo kmalu zasijala svoboda. Ko so bežali Nemci iz Prekmurja, so uničevali vse, kar bi moglo koristiti našemu ljudstvu in naši vojski. Velik del razrušenih in požganih vasi, uničenih cest, mostov in železniških prog priča o načrtnem uničevanju naše domovine.
Toda sedaj, ko je Prekmurjé svobodno, je treba življenje spraviti v red. Zato je potrebno, da se vsi poprimemo dela in upremo vse sile za obnovo naših krajev.
Prekmurci ne čakamo prekrižanih rok. Vemo, da smo nova oblast mi sami in smo zato prijeli za delo. Vsak dan zjutraj v velikem številu odhajamo na delo s pesmijo in nasmehom na obrazu. Preko ram nosimo krampe, sekire in lopate, žene in otroci pa metle in motike ter tako v skupnem delu čistimo svoje vasi, hiše in izravnavamo ceste ter zasipavamo jame in jarke. Tako pomagamo z vsemi močmi naši ljudski oblasti in na ta način bomo uspešno reševali še tako težke naloge, ki nas v bodočnosti čakajo.	— ec.
".•i

Župniku Halasu v spomin
Meseca marca so Madžari ubili župnika Halasa. Bil je zaveden Slovenec. Devet mesecev je bil 1941 zaprt v Budimpešti v ječi najkrvo-ločnejšega vojaškega sodišča. Tudi pozneje ni klonil pred madžarskim terorjem, zato ga je Salašijev režim obsodil na smrt in ga dal zavratno umoriti.	"Hr. y -, ,
Njegovo smrt bomo maščevati ! Iztrebili bomo s slovenske zemlje zadnjega njilaša in vse tiste, ki so jim pomagali. Maščevali bomo sto-tisoče žrtev, ki jih imajo na vesti po vsej Sloveniji in Jugoslaviji nemški, italijanski in madžarskr fašisti ter njihovi hlapci — četniki, belogardisti, njilašr in drugi izdajalci.
Ves dan so trajale borbe za Križko vas. Naši so jurišali, a bili so vedno odbiti.
Proti večeru sta prispela še dva naša tanka. Prvi tank je dobil nalogo, da prodre v nemško postojanko ter prežene sovražnika iz bunkerjev ob cesti, nakar bodo borci jurišali v vas.
Nekaj metrov pred žico in pred utrdbami se je tank ustavil. Zmanjkalo mu je bencina. Sovražnik je takoj usmeril nanj močan ogenj. Tedaj se je pokvarila tankistu še strojnica. Zdelo se je, da je tank izgubljen. Potrebni so bili hitri in odločni ukrepi.
Poveljnik je odredil, da mora drugi tank takoj na položaj, privezati prvega in ga odpeljati izpred utrdb. Za to delo sta bila potrebna tudi dva bombaša, ki bosta pokvarjeni tank privezala. Prostovoljno sta se takoj javila Upet Stanko in Šakič.
Tank je vozil po cesti, bombaša pa sta se plazila po jarku. Šopi svinčenk so padali okoli njiju. Ko so prispeli k pokvarjenemu tanku, sta zlezla pod njega. Iz bunkerjev so jurišali štirje švabobranci s strojnico. Upet in Šakič sta jih sprejela z bombami. Nemški mitraljezec se je zvrnil. Ostali trije so zbežali. Ta umik sta naša borca izkoristila in že sta bila tanka zvezana z vrvjo, ona dva pa zopet v jarku.
Tank je potegnil, toda vrv se je pretrgala. Sovražnik je še bolj užgal. Pričel je streljati tudi iz cerkvenega stolpa.
Upet je vedel, da je poveljnik zapove-dal rešiti tank za vsako ceno. Vedel je,
da ima njegova vojska malo tankov, ki si jih je priborila v težkih in krvavih borbah. Po jarku se je splazil nazaj. Vzel je dolgo debelo žico fri se zopei priplazil k tanku.
Planil je k bunkerjem, zmetal v nje nekaj bomb, v dveh skokih je bil nazaj med tankoma, ju zvezal z dvojno žico tank je potegnil in — žica se ni pretrgala'
Tank je bil hitro popravljen. Dobil je bencin in novo strojnico in po nekaj minutah sta zopet oba tanka vozila proti vasi. Pretrgala sta žico in z vso močjo užgala na bežeče švabobrance. Tedaj so se spustili v juriš tudi borci in Križka vas je bila osvobojena. Osvobodili so jo junaški borci naše Jugoslovanske armade, ki so osvobodili že večji del Jugoslavije in v Sloveniji celo Belo Krajino in velike predele Dolenjske, Gorenjske, Primorske, Koroške in Štajerske.
Prijava vseh strokovnih in tehničnih moli
Vse osebe s kakršnokoli strokovno izobrazbo (obrtno, trgovsko, kmetijsko, s srednjo šolo ali visokošolsko izobrazbo, naj se javijo nenudoma pri svojih krajevnih odborih. Kdoi ima možnost, naj se prijavi nep' osred-no na Prijavni urad v M. Soboti, Delavski dom. Krajevni narodno-osvo-bodilni odbori naj zbrane prijave pošiljajo istemu uradu.
Odzovite se pozivu ruske bolnice iu~ dajte kri za ranjence!
POSLEDNJE VESTI
Velika ofenziva Jugoslovanske armade v Sremu
Naše enote so prešle Donavo, Savo in Dravo in razbile štiri sovražne divizije
Beograd, 15. 4. Enote Jugoslovanske armade, ki se bore v Sremu, so pričele veliko ofenzivo. Prešle so z vzhoda, s severa Dravo, Domavo in z juga Savo ter v treh dneh napredovale za 50 km. Razbile so 41. in 13. nemško ter 3. in 12. ustaško divizijo. Osvobojeno je veliko krajev, med njimi Vinkovd, Gsijek Vukovar, Valpovo. Tovarnik, Dalj, Banovec, Donji Mihoijac Itd Število ujetnikov je veliko, plen je bogat. Velik uspeh naših enot je plod tesnega sodelovanja naših infanterijskih, tankovskih, artilerijskih, letalskih in konjeniških oddelkov. Jugoslovanska armada je pokazala v tej ofenzivi veliko zrelost, hrabrost borcev in sposobnost naših mladih komandnih kadrov. Maršal Tito je v dnevnem povelju pohvalil enote generalov Dapčevica9 Nadja in Morače.
V	Bosni je osvobojena Zenicat na Jadranu pa otok Rab.
V	Sloveniji bijejo naše enote sovražnika v Suhi Krajini.
Nevzdržno napredovanje zavezniških armad v Nemčiji
Moskva 14. 4. Sovjetske čete so prešle Karpate. Zavzeto je važno nemško oporišče Hodonin 60 km od Brna. Dunaj je popolnoma očiščen sovražnikov. Enote Rdeče armade so napredovale 50 km za-padno od Dunaja. Izvršile so tudi prodor proti Grazu.
London, 14. 4. Nemci hite povsod izobešati bele zastave. 9. araeri-kanska armada stoji na 160 km široki fronti zapadno od Labe in se pripravlja za napad na Berlin. Ob Odri pa čaka na povelje za napad armada maršala Žukova. 3. ameriška brigada je prodrla 12 km južno do Leipziga, 15 km od Chemnitza in ima še 40 km do češkoslovaške meje. Njej nasproti stoje divizije generala Konfeva, pripravljene, da si podajo roke.	1 ,, <	/ v -t
London, 15. 4. V obkoljenem Pöturjü so zayzeli Angleži Duisburg in Dortmund, mesto s pol milijona prebivalcev«, Sovjetske čete nadaljujejo z ofenzivo proti Grazu. Zavzeto je 40 krajei^ nied njimi Güssing.	•■ • <«*(«■