ARRTVj XV 1992
Ocene in poročila o mibukaciiah ui razstavah
117
ZburniK za zgodovino šolstva - šolska kronrka, Ljubljana, ZV1992, 21? str.
Prr dpraznično vzdušje božičnih praznik iv je popestril tudi izid Zbornika za zgodovin j Šolstva
-	šolske kronike, natančneje, 25. jubilejne številke omenjene publiki nje ki nas nekako »'diskretne« spremlja Že vrsto let, je pa le malo znana. Zato najprej nekaj be^ed o 'godovini zbornika, ki za nrS prostor ni nenavadna, je pa morda v enem elementu posebna. Zbcmik (tedaj imenovan Zbornik za zgodovino šostva in pro svete) so pričeli izdajati solsko-p^dago iki muzeji v Ljubljani- Zagri ibu in Beogradu v ne tako daljnemu letu 1964 z namenom zbiranja in proučevanja gradiva 'a zgodovino šolstva m pedagogike narodov in narodnosti Jugoslavije Zbornik je nato s skupnimi močmi vseh treh muaejev izhajal do njegove 23. številke- ko je Pedagoški muzej Beograda zaradi finančnih te^av prekinil codelovr_nje in izstopil iz projekta. Štiriindvajseto številko sta nato izdala Hrvaški šolski muzej in Slovenski šolski muzej, z osamosvojitvijo Hrvaške pa je pri sosedih prevladala ideja, da samostojna država potrebuje samostojno tovn.tLO puhlikaeijc m so tako tudi oni prekinili sodelovanje pn izdaji Zbornika, kljub temu, da očitno neke obli ke sc delovanja med mrzejema še obstajajo in osebno upam, da bodo tudi ostale In sedaj smo pri posebnosti - Slovenski šolski muzej se je odločil nadaljevati z izdajo strokovne slovenske revije za zgodovino šolstva in pedagog ke. n pa se ustrašil kontinuitete s prej skupno jugoslovansko revijo (k 3t se je rado dogajalo ob zgodovinskih prelomih z bivšimi skupnim državami in družbenopolitičnimi sistemi) tako, da imamo sedaj pred nami ne 1. temveč 25. številko Zbornika.
Torej, če končamo z preteklostjo m pogledamo, kaj nam prinaša revija, lahko ugotovinfo. da je razdeljena na 8 oziroma 7 vsebinskih, sklopov, če sieer dobrodošlih Navodil sodelavcem ne Štejemo. To so:
-	Članki in razprave
-	Prisprvki in gradivo
-	Šolski' zapisi
-	In memeriam
-	Iz dela Sol.sko-pedagc.ikih muzejev
-	Poročila in ocene
-	Bibliografija
in že omenjena Navodila sodelavcem
Glede ra to, da nas kot arhivLte med množico prispevkov seveda, zar imajo predvs :m tisti, ki imajo stične točke z arhivh.iko. se borr omejil nanje. Ž<! prva razprava Šole in arhivi ki jo je napisala Vlasta Tul nas seznani z
arhivskim pradivem, ki nastaja v Šolah, z nj ipovim varovanjem ter z obveznostmi, kj jih imajo Šol" ao njega in do pristojnih zgodovinskih arhivi, iv, katerim ga morajo oddati. Tu bi rad popravil navedbo v 4. opombi na ¿traui 7, ko piše, da so valorizinne vse osnovne šole v Sloveniji - niso, vsai za področje, ki ga poknva Zgodovinski arhiv Ljubljana velja, aa so predvsem novejše osnov le šole ostale nevalorizirane, kljub temu pa seveda prevzemamo tudi njihovo arhivsko gradivo. Avtoric? nato z praktičnimi primeri svetuje, kako arhivsko gradivo odbrati iz dokumentarnega, prikaže primer prevze nnega seznama in zap;snika o izrečitvi in prevz :mu arhivskega grdiva, na koncu pa doda tudi seznam rokov br-mbe dokumentamegn gradiva, ki nastaja pri delu šol.
Naslednji članki, k. jih bom omenil, se ukvarjajo z zgodovino šo', vendar pa so bili pisani predvsem na podlagi arhivskih virov, ki se nahajajo v zgodovinskih arhivih aH pa so še vedno na terenu: Ivanka Zajr-Cizelj Začetki osnovnega šolstva na Polzeli (1797 1830), Verena Štekar-Vidic Iz zgedovine osnovn; šole v Radovljici, Branko Šu.itar Pogled na razvoj šolstva na Cerkniškem. S lavi ca Pavlic Knko se jt r; izvijala šola v Spodnji Polskavi in Jubileji miših šol v letu 1992 in 1993, Ana Skeriovmk-Štanear Kiatek pregled zgodovine osiovne šole Milojke 'tnikelj Nova Gorica, Oamiela Berglez Šolstvo v Dravogradu dc H svetovne vojne in Majda Tekavec Želje po lastni Šoli v Zadobrcvi so se uresničile.
Boris Rozmar objavlja in razloga dokument, ki govori o delu ui nalogah ljudskega učitelja, k: g? je našel med zapuščino nadučitelja Matija Hi tija, Tatjana Hojan nam v Članku Iz spominov Angele Vodetove predstavi življenjsko pot te naše pedagoginje, publicistke in drrištvene delav keL obenem pa nam opiše tudi njen fond, lo je shranjen v Slovenskem šolskum muzeiu. Prav tako ne gre pcTabiti prispevka franka MiStaija Kako razLikat zgodovino .svoje šole, v kateiem avtor navaja za zgodovino šolstva na Slovenskem pomembno literaturo, casopiije, Sematizme, bibliografije in opozori na pomembnost Slovenskega šolskega muzeja, zgodovinski šolskih virov ter ustnih virov za tovrstne zgodovinske raziskave
Po'eg omenjenih prispevkov je v zborniku objavljenih še mnogo prispevkov, ki so zanimivo branje za vse, ki jiih šolstvo in pedagogika zanimata.
Pa še to - na začetku revije je vabilo k sodelovanju, na koncu pa navodilo sodelavcem, torej ...
Žiga Ž-ičznik