Poštnina plačam > gotovini
IZHAJA VSAK PETEK.
LETNA NAROČNINA:
Akademiki ... 30 Din Drugi.............40	Din
NAROČNINA:
Akademiki .... 4 Din Vsi drugi .... 5 Din
LJUBLJANA,
2. OKTOBRA 1936.
LETO I.
ŠTEV. 2.
POSAMEZNA ŠT. 1 DIN.
Kat* je danes najvažnejše :
Pospešite
zidavo
univ. knjižnice!
AKADEMSKO GLASILO ZA UNIVERZNA IN JAVNA VPRAŠANJA
Za novo reprezentanco na univerzi
V začetku leta 1933 je centralna vlada v Beogradu razpustila reprezentančno organizacijo Zveze slušateljev Aleksandrove univerze in to radi separatističnega in marksističnega delovanja. Očitek marksizma je kljub temu padel, čeprav si je katoliška mladina pri volitvah prav v tem letu samostojno proti Triglavu in takozvani neodvisni struji priborila večino v odboru. Očitek separatizma in marksizma je pač padel radi tokratnih ostrih demonstracij proti Živkovičevemu režimu, katerih se je udeleževala velika večina slovenske akademske mladine vseh prepričanj. — Čeprav ZSAU ni prirejala teh demonstracij in tudi z njimi ni imela direktnih stikov, je takratni režim smatral, da bo udaril slovensko ak. mladino s tem najbolj, če ji vzame njeno reprezentančno organizacijo in tako vsako možnost skupnega konstruktivnega dela.
Centralna vlada v Beogradu je dobro zadela. Z razpustitvijo reprezentančne organizacije je razbila enotnost slovenske akademske mladine in s tem tudi enotnost vseh študentov v državi, v tistem času se je namreč v rahlih obrisih že kazala enotna borba srbske in hrvaške akademske mladine proti šolninam, za boljše razmere, neodvisne od režimov in beograjskega plačanega kli-karstva — in za dostojno reprezentanco v tujini.
centralne vlade pa ni bil samo momen-tan. Režimi so se menjali, žalostne razmere na slovenski univerzi pa so ostale. Četrto leto že teče odkar med slovensko mladino ni enotne organizacije, ki bi jo častno zastopala doma in v tujini, ki bi ji dajala možnost, da se enotno bori za stare in nove pravice naše univerze, da enotno nastopa v vseh javnih vprašanjih slovenskega življenja. — Namesto avtoritativne reprezentance, pa je pri nas zopet zavladal sistem skupin in krožkov, ki s svojim destruktivnim delom le še povečujejo razdore med slovensko akademsko mladino, katere interesi —. kakor je stokrat pokazala preteklost — so enotni in za vse enaki.
Potreba nove reprezentance je očitna.
Reprezentanca slovenskega akademika v tujini je čim dalje bolj aktualna. Ne samo ponesrečene in za vso slovensko izobraženo javnost sramotne priprave za svetovni mirovni kongres v Ženevi, — ob tej priliki se je lepo pokazalo, kam vodijo različni strankarski interesi in kako so ti interesi ozki— ampak tudi Študentovska mala antanta, CIE in različne ekskurzije iz leta v leto terjajo vse določneje od slovenskega študenta, da izreče jasno besedo. — Mala antanta je, mislim tudi za Slovence postala po tolikih letih vsaj toliko aktualna, tla se jo redno udeležujejo, če dru-f\?e’ VSflj sl°venski novinarji. — Mislim, da bi ahko»postalo tudi slovenskemu akademiku jasno, a je za njega izredne važnosti, da pošilja na rr^g,j.rese. Študentovske male antante — ki je nek prave” dependance politične formacije, svoje ljudje Zk^^n^e’ ne Pa c^a nas hodijo zastopati so  ’ /p1 .J1" ne poznamo in sploh ne vemo kdo
večina slovSeL!^11^ kong™s' “ katereRa
jo reprezentirali nekM? J® V<\kljl\b temU pa S°
. tjudje od malo znane na-
ciona	Sanizacije	»Saveza	nacionalnih
studenata«!!) Isto je z organizacijo CIE, isto z
različnimi ekskurzijam! Po Nemčiji, Poljski itd.
Enako pa nam je potrebna tudi za naše do-ma.e razmere. _ Slovenska univerza še ne stoji tako Iran o, da ne bi rabila vedno koga, ki ji bo stal ob strani. — Tudi njena izpopolnitev in razširitev (kemični institut, hidrotehnični laboratorij, spopolnitev med. fakultete itd.) je danes, ko f1 j° ali pa še bodo v bodočnosti v Beogradu ar cele fakultete, aktualna, mogoče bolj kakor ( n.T poprej, šolnine ob vpisu na univerzo bodo zopc z vso rednostjo opozorile študente na to, da
še nismo ničesar dosegli in da kruto rabimo nekoga, ki bi se stalno boril proti tej krivici. Revizija Univerzitetne in tehnične uredbe, denar, ki ga plačujemo v bolniško blagajno in pošiljamo v Beograd v centralni fond (koliko se je že tega nabralo?),* zidanje paviljona na Golniku, počitniški dom v Sloveniji in na morju, skupna študentovska menza, in v daljni bodočnosti akademski dom, ki ga tako nujno rabimo — vse to so vprašanja, ki z vso težo ležijo na študentovskih ramenih. — Vsa ta vprašanja vpijejo po reprezentančni organizaciji, ki bo z enotnim delom leto za letom skušala urediti zamotanost slovenskega akademskega življenja, ki je še tako mlado, in mu dati tako trdno podlago, iz katere ga ne bo mogel izkoreniniti noben režim.
In še eno vprašanje je, ki teži vso javnost in s tem tudi nas, in ki se ga mogoče prav mi najbolj zavedamo, vprašanje enotnega nastopa vseh študentov v državi za skupne interese. — Reprezentanca vseh treh univerz.
Danes vemo, da le v skupni borbi, v poznanju interesov in zahtev posameznika, kakor tudi v priznanju enakopravnosti in avtonomije je možnost napredka in blaginje.
Opomba uredništva: nad 10 milijonov.
Dolžnost nas vseh je, da se vsega tega zavedamo in da z rednim delom skušamo uresničiti to, kar se našim voditeljem ni posrečilo. — Če si ne bomo vladali sami, nam bodo drugi. Če si slovenska akademska mladina ne zna urediti sama razmer na univerzi, če si ne zna ustvariti svoje organizacije in uresničiti svoje načrte in interese, uresničiti svojo demokracijo in s tem dati primer narodu resničnega dela in svobode, ji tudi sloven-venski narod ne bo mogel verjeti, da je resnična branilka svobode in demokracije, resnično zmožna ustvariti slovenskemu narodu boljšo bodočnost.
Ureditev razmer na univerzi mora biti en miniature podoba našega bodočega javnega dela.
Čas je minil, ko je zadoščalo, da je bil slovenski človek dober uradnik in slovenska univerza tovarna dobrega uradništva. Naša doba terja od nas svobodnih, širokih ljudi, ki bodo znali nositi odgovornost za svoja dejanja.
Ne narod hlapcev — narod svobodnih ljudi, — terja od nas bodočnost.
S tem uvodnikom začenjamo anketo študentov in tudi vseh onih, ki so že absolvirali na slov. univerzi. Slovenska ak. mladina se zaveda, da si mora ustvariti organizacijo, ki ne bo slučajnostim in katere temelji bodo šli preko enodnevnih sprememb.
Podoba poljskega študenta
Sedanjost zahteva od vsakega, da spozna čim reelnejšo podobo vsake stvari, da čim globje prodre do resničnosti in s tem tudi do potreb svoje okolice, svoje zemlje, kakor tudi držav, ki so v naši neposredni bližini.
30.000 do 40.000 ljudi-študentov naroda, ki je danes realnost in poleg tega še evropska aktualna, nas mora zanimati.
Kaj ti mladi ljudje mislijo?
Kaj delajo?
Kaj bo iz njih in kako bodo v prihodnjih 10 letih vodili usodo države, ki igra in bo s svojo usodo v bližnji bodočnosti igrala važno vlogo na karti Evrope?
O življenju poljskega študenta bi se dal napisati roman — o njem bi se dale priobčiti cele strani statistik.
Ker ni prostora za podrobno študijo, se moramo omejiti na nekaj ugotovitev, ki nam bodo v marsičem pojasnile nerazumljive geste vsega poljskega javno-kulturnega življenja.
Ena izmed glavnih ugotovitev, ki jo vsaj takoj opazi je, da vlada med poljsko inteligenco in med preprostim narodom prepad, ki ga bi kaj težko srečali kje na zapadu.
Vzrok tega je razumljiv. Ko še ni bila Poljska svobodna in ko je bila razdeljena med Rusijo, Avstrijo in Nemčijo, je že sam ta položaj oteževal študij revnejšim študentom, ki bi pozneje zastopali interese kmetstva in delavstva. V tem času je študiralo bogato plemstvo, meščanstvo in
porajajoča se višja plast kapitalističnega sloja.___
Pa tudi svoboda ni prinesla za revno ljudstvo v tej smeri posebnega olajšanja. Visoke šolnine, numerus clausus (ta posebno za Žide in manjšine) je oviral pristop do univerze revnejšim slojem.
Tako mora plačati sin revnega delavca, ki je vpisan na univerzi letno krog 2500—3000 Din šolnine.
Kar se jih pa kljub tem težavam prerije, jih višja plast kaj hitro v svoji kulturni elegantnosti absorbira. Tistih par idealistov, ki kljub vsem dobam in priložnostim vzdržijo, so sicer svetli zgledi borbenosti in iskrenosti, toda radi nesmo-trenosti dela se morajo po težkih osebnih spoznanjih podati na pot razočaranega individualista.
Toda krivico bi delal vladi in ljudem okoli Pilsudskoga, odnosno Ridz-Smiglega, ki so se v vojni z zagrizeno vztrajnostjo borili za svobodo Poljske in v tem tudi za izboljšanje razmer, če bi jim odrekal kako težnjo po zboljšanju obupnih razmer na vasi in v tovarni. — Res je, mnogo od teh ljudi je vestnih in poštenih, toda njih skrb in težnja gre v smer od katere si danes Poljska in s tem kmetje in delavci ne morejo obetati mnogo izboljšanja. Vladni cilji pa so predvsem ustvariti dobro organizirano in opremljeno vojsko, ustvariti iz zapuščene in zanemarjene Poljske velesilo, enako velesilam na zapadu, zgraditi vojno industrijo, Gdynijo, dobre asfaltirane, vojaške ceste itd. Vse to so velikopotezni načrti, ki gredo preko dejanskih potreb in interesov malega človeka. Nihče se ne zaveda, da je vrednost zlotega (10 Din) v Varšavi druga kakor je v Krakovu in Lodži in da tega zlotega na širokih poljanah Polesja in Podholja sploh ni.
Pod temi perspektivami se danes z vso naglico razvija in oblikuje obraz poljskega študenta.
Iz revnih družin, pa tudi iz meščanskih, ki so realno usmerjene, prihaja na poljske univerze tip »štreberskegac študenta, ki hoče čimprej končati, čimprej priti preko študentovstva in brezposelnosti v službo. Prvi, da bi se rešil obupnih razmer, drugi, da bi čimprej naredil svojo zaželeno karijero.
Iz propadajočih meščanskih družin, plemstva in propadlih kapitalistov se rekrutira tip, ki je mogoče za poljsko inteligenco najbolj karakterističen, lip sentimentalnega, živčnobolnega študenta, ki išče ekstremov. On se izživlja v individualističnem iskanju samega sebe, v originalnosti in želji po velikih dogodkih in daljnih potovanjih. 1o je tip, ki imponira in predstavlja 1 oljsko v njegovi tradiciji plemenitaško-bohem-ski kulturi.
Ljudje, ki so še željni življenja in dejanj, se zbirajo na univerzah v politične krožke, ki po večini vsi pripadajo ali vsaj simpatizirajo z Narodno stranko, ki je tipično fašistična. V nekem slovanskem, mesijonsko pobarvanem fašizmu iščejo svoje rešitve in s tem tudi rešitve vseh Slovanov pred nevarnim germanstvom.
Kasto za sebe tvorijo Židje. — Po eni strani — so radi političnih in slabih materialnih raz-
Brez drugega ...
O kinu, morali in kapitalu
Česa bi sl želeli
mer — orientirani levo, po drugi pa skušajo z laviranjem iskali ravnotežja in rešitve perečega židovskega problema (seveda tudi kapitala) na Poljskem.
Najbolj revno skupino pa tvorijo ljudje, ki se ne sramujejo hoditi na vas in med delavce, ki s trpko ljubeznijo gledajo na žalostne politične in gospodarske razmere na Poljskem in na tihem verujejo v boljšo bodočnost. — Razdeljeni so politično na več skupin, ki niso v svojih nastopih in tudi taktiki enotne. — Pa tudi to je razumljivo. Tragika tega kosa zemlje, ki je razdeljen na toliko manjšin, ki se je v zgodovini tolikokrat pokoril za svoje zmote in toliko kulturno in gospodarsko zaostal, je res tako zapletena, da ji ni prav lahko najti pota in zdravila.
Materielne razmere med ljudstvom so obupne. Brezposelnost raste ne samo med inteligenco in delavnim ljudstvom, ampak tudi meščanstvo že klone pod težo razmer. Ljudstvo se navdušuje za novo politiko. Na novo vstaja poljski mesija-nizem, sedaj v obliki protisovjetskih blokov in branikov krščanske kulture, sedaj pod firmo novega slovanskega fašizma proti nevarnosti ger-manstva.
Razmere pa z železno nujnostjo zorijo. Vsako leto čaka 500.000 poljskih otrok na otvoritev novih šol. Kmetje živijo brez kruha in soli; ogromna polja in gozdovi pa molčijo oddaljeni od življenja in zaman čakajo na zvezo s svetom, ki bi odkrila njih vrednost.
Malomeščanski poljski študent pa kljub vsemu še poljublja ob srečanju svoji kolegici roko, pleše sentimentalni tango in misli o Poljski kot velesili.
Kljub tem pa ob splošni materialni krizi prihaja polagoma tudi poljska akademska mladina do spoznanja, da ne odloča v svetu ne visoka politika, ne smeli in veliki načrti, ampak kruta resničnost vsakdanjega življenja. — Zaveda se, da je njegova dolžnost, da brez sentimentalnosti pristopi k tej resničnosti, da jo analizira, preceni, zaviha rokave in napravi na tem kosu zemlje, ki se mu pravi Poljska, red in razmere za boljše, srečnejše življenje revnega ljudstva. K. Z.
Dialektična metoda
Devalvacija franka je važen problem. »Slovenec« z dne 29. sept. 1936 se je razpisal o njem na dveh mestih. Na dva načina. Za dve plasti. Za »dobro, ubogo, pošteno slovensko ljudstvo« v uvodniku, za vse ostale in za vsak slučaj v gospodarskem pregledu.
»Polom franka je polom ljudske fronte« se glasi mastni naslov uvodnika na prvi strani. »Gospodarske posledice razvrednotenja franka« je stvuren naslov pri gospodarskem pregledu.
»Trenutno največji dogodek je nepričakovani zlom franc, franka« beremo na prvi strani. In na peti v isti številki »Razvrednotenje franka ni prišlo nepričakovano«.
Prva stran: Devalvacija franka pomeni »gospodarski polom, kot ga težjega Francija v povojni zgodovini še ni doživela in ki ga bo moral sedaj rodoljubni francoski narod celiti z novimi žrtvami«. In na peti strani? »Razvrednotenje franka bo imelo dobre in pa tudi slabe posledice. Verjetno je, da bodo v Franciji sami prevladovale dobre. Poživelo se bo gospodarstvo itd.«
In svetovnogospodarski pomen devalvacije? Na prvi strani je »Slovencu« razvrednotenje franka izraz »marksistične gospodarske nesposobnosti, katere sunek se bo čutil še dolgo v svojem go-gospodarstvu«. Na peti strani pa ugotavlja, da je v povojnem valutnem kaosu, ki je nastal z zaporednim opuščanjem zlate valute edina svetla točka uprav dejstvo, da bo z devalvacijo tudi francoskega franka, konec dolgoletni valutni borbi med posameznimi državami in etapa k stabilizaciji svet. valut, kar je prvi pogoj za oživ-ljenje svetovnega gospodarstva«. Itd.
Obračamo se na študente, na one, ki so že šli' z univerze, na vso slovensko inteligenco, da plačajo naročnino, ker le tako bomo mogli izdajati list.
Od prevrata do 1935.
Ljubljanski kinematografi prinašajo nemške, ameriške, angleške, druge filme. Vse je preračunano na okus povprečne publike. Osladne ljubezenske zgodbe, sentimentalna junaštva, kriminalna podzemlja, poljubi, gole noge, revije, velikomestno življenje, srečen konec.
»Slovenec« spremlja vse to z ledenim molkom. Kadar izpregovori, bobni o gnusni nemorali, o kvarjenju mladine, bruha strup in žveplo na tiste, ki pohujšujejo naš narod ... Židovska zalega.
Kinopodjetja so prešla v eno samo upravo, za njo stoji navidez mogočna Zveza kulturnih društev »naša največja prosvetna organizacija«. Minevajo sezone, v katerih ni niti enega kulturnega filma. Podjetja odnašajo velike dohodke.
1935.
V sporedu vseh treh kinematografov nič novega.
Predelujejo največjo ljubljansko dvorano. Osnuje se družba »U n i o n«, pri kateri je močno udeležen katoliški kapital.
»Slovenec« je stopil iz rezerve. Zagotavlja, da bo prinašal novi kinematograf program, ki bo umetniško in moralno na višini. Med njegovimi stolpci se pojavijo reklame za novi kino. Tudi cenejši bo.
Že pri prvih predstavah smo opazili, da ni nobene razlike med filmi v Matici in Unionu.
1936.
Novi kinematograf deluje že eno leto. Res, nobene razlike. Le »Slovenec« prinaša sedaj stalno reklame in hvalospevne recenzije. Letos popravljajo »Matico«. Sedaj bo tu največja ljubljanska koncertna dvorana. Vloge so se zamenjale. Z K D se je umaknila. Osnuje se nov koncern. Kino »Union« vodi. Kvaliteta filmov ne za las boljša, ne slabša, Je kolikor se je premaknil čas in nastopajo filmske igralke bolj gole. Ni več gnusne nemorale. Ne več pohujšanja za mladino in ne nevarnosti za neizprijeni narod.
V zadnjih tednih je zadnje poglavje te lepe zgodbe: »Slovenec« prinaša tudi reklame za »Matico«. V »Unionu« so zaokrožili še cene — tako, sedaj je izenačeno.
Ozadje tega?
Pecunia non olet.
kapitalist je samo kapitalist. Tudi on meri moralo le po žepih. Vse tisto drugo je pa prazna sapa.
Beograjski kolega
S tisto njihovo karakteristično samozavestno hojo, široko gesto, ki kaže, da ve, da je vse zaradi njega, je stopil naglo v portirjevo ložo in zahteval: »Telefon!« »Nimamo telefona, obžalujem. Na rektoratu, drugo nadstropje, če hočete ...«
Kaj, portirjeva loža na univerzi da nima za študente telefona? Ne, to mu ni šlo v glavo, bilo je le preveč. Pri njih imajo na univerzi pred vsakimi vrati »momka«, slugo, tu je pa neka univerza, ki nima niti telefona!
Dajmo, dajmo, napeljimo že enkrat ta telefon k vratarju, da ne bomo v zadregi pred vsakim tujcem — in končno saj bo tudi nam koristil.
Portirju bo tudi dobrodošel, saj prinese vsak razgovor gotovo pol dinarja.
Resnična zgodba s tehnike
Študent: »Prišel sem prosit za program, gospod profesor.«
Profesor: »Sem na dopustu.«
Študent: »Kedaj pa se vrnete z dopusta, gospod profesor ...«
NaSl v svetovni politiki
Ljubljana, 23. sept. 1936. Tukajšnji »Slovenec« je danes ustanovil Zvezo španskih sovjetskih republik. Za predsednika ji je izbral Larga Cabal-lero, ki je bil dozdaj socialist.
Še istega dne opoldne je novo zvezo sovjetskih republik priznal tukajšnji »Slovenski dom«.
Čeprav dozdaj z merodajne strani ni bilo oficielnega demantija, sklepamo po drugih virih, da je zveza španskih sovjetskih republik živela žal le en dan na ozemlju prve strani »Slovenca«.
Da bi Mirko Javornik priredil javno predavanje o tem, kako je danes resnično v Španiji. Za naslov pa naj izbere kar stari »Ali že veste...«
V tem letu je tako malo čuti o tem mladem književniku, da nam je res že dolgčas po njem.
Sicer — toda
V »Slovenčevem« uvodniku z dne 29. septembra 1936 beremo dobesedno:
»Sicer vlada g. Bluma ta svoj korak (devalvacijo franka) ovija z mehkimi izjavami..., sicer se je vlada g. Bluma pravočasno dogovorila z angleško in ameriško vlado..., sicer gre sedaj po svetu skrbno uglašena propagandna muzika, da je izenačenje denarne vrednosti neobhodni predpogoj za ohranitev miru...., (sicer »Slovenec« sam v isti številki na peti strani propagira isto muziko),
Toda trpka, gola, brutalna resnica tega dogodka pa je in ostane (do pete strani!), da je nastopu marksistične itd. ljudske fronte sledil gospodarski polom ... To je osnovna resnica o razvrednotenju franc, franka. Treba jo je bilo povedati v vsej njeni goli brutalnosti, prodno pristopimo k n e pi r :i stranski oceni tega usodnega dogodka.« No, hvala Bogu, v zadnjem trenutku smo pa le zvedeli, da se uvodničar do tu le šali in da namerava šele od tu dalje pričeti z nepristransko oceno...
Žične ovire v znanosti
Izšla je knjiga Viktorja Kragla, Zgodovinski drobci župnije Tržič. Od hiše do hiše in od človeka do človeka je opisano vse, kar vedo Tržičani o svojih in kar je ohranjenega po zapisih o tem industrijskem mestecu na Gorenjskem; prav nič ne dvomimo, da bo prineslo teh 460 strani mnogo dobrega našim zgodovinarjem.
ki ji ga nudi avtor kur v prvem stavku svoje knjige:
»Presvetemu Srcu Jezusovemu posvečujem vsako črko, zapisano v to knjigo, vsak korak, storjen zanjo in vsako minuto, za njo porabljeno; prav tako tudi vsa poniževanja od strani raznih kritikov in očitke, češ, da sem v nekaterih rečeh premalenkosten, da je v knjigo nakopičenih preveč imen in zlasti, da ni pisana dosti znanstveno.«
Davki
V Sloveniji pride na vsako osebo 233 dinarjev neposrednih davkov. V dunavski banovini 200 Din, v savski 137 Din, v drinski banovini, z bogato Mačvo, pride 65 Din, v ostalih manj od 65. do vrbaske banovine, kjer pride na osebo le 37 dinarjev neposrednih davkov.
Tako »Jutro«. Da, saj je vse res in težko, toda od kdaj to boli ravno »Jutro«? Kot da bi pozabili, da je ravno dr. Kramer v Beogradu govoril, kako smo pasivna pokrajina.
Da, težak je kruh opozicije, težak!
O ..Slovencu"
»Slovenec« z dne 26. septembra poroča o otroški bolnici v Moskvi.
Želeli bi, da bi »Slovenec« vsaj s tako vnemo, kot poroča o ndki otroški bolnici v Moskvi, poročal o težkih razmerah v ljubljanski bolnici in se sploh malo bolj zanimal za tozadevno alt-cjio, ki smo jo Slovenci začeli.
Govor dr. Stojadlnovlčo
Na shodu JRZ v Beogradu dne '^7. septembra t. 1. je g. ministrski predsednik dejal med dju" gim: Vršile so se tudi delavske stavke. Prvič v zgodovini stavk v naši državi so se državne oblasti vedle napram delavcem korektno. Policija ni aretirala stavkujočih delavcev, kakor se je dogajalo pod prejšnjimi režimi, in tudi ni nastopala sovražno proti delavstvu, kakor se je prej prakticiralo. Ne zahtevamo naj nam delavci verjamejo na besedo, cenijo naj nas po naših delih..,«
Dokumenti naše preteklosti
29. marca 1848 je podpisalo triinštirideset dunajskih slovenskih inieligentov, ljudi iz/poklicev kot akademikov, spomenico o slovenskem vprašanju in jo poslalo forumu, ki so ga smatrali tedaj za najupravičenejšega predstavnika Slovencev — kranjskemu deželnemu zboru. Odločili so se k temu dejanju, ker iz Ljubljane niso dovolj naglo in energično postavili svojih zahtev — prav v nasprotju z vsemi ostalimi nenemškimi narod ' monarhiji. Program kot so ga izdelaš je bil za tiste in kasnejše čase toliko radikalen, da do danes še ni bil javno objavljen drugi, ki bi jasneje postavil slovenske narodne zahteve.
Kranjski deželni zbor, ki bi ga imel izvesti, je bil stara ustanova iz fevdalne dobe. Sestavljen iz duhovniških, p lem e-nitaških in viteški h klopi ter nekaterih meščanskih zastopnikov, naj bi vodil borbo, ki je bila posredno naperjena kot proti sistemu tudi proti njemu samemu. Odločilno besedo v njem so imeli poleg najvišjih cerkvenih predstavnikov v deželi stari plemenitaši.
V nemirnem ozračju nevarnega leta so si pomagali na ta način, da so povabili k razpravljanju še nekatere zastopnike ljubljanske družbe iz slovenskih kulturnih krogov ter tri kmete, ki jih je izbrala Kmetijska družba. Skupno so sklenili, da pošljejo deputacijo z željami k cesarju.
Zahteve dunajskih Slovencev so bile objavljene v „La ib a c h er Z e it u n g“ dne
2. Program Zedinjene Slovenije
4. aprila 1848. Celotni tekst prinašamo v slovenskem prevodu:
Spomenica dunajskih Slovencev kranjskim dežel, zborom
Slavni stanovi!
Bližajo se uresničenju dolgo gojene želje narodov za preosnovanjem političnih razmer, ki temelje na nenaravnih, zastarelih predpravicah. Ker Vam pripada vzvišena in častna, a tudi skrajno težavna naloga, da vplivate na prerod Avstrije in z njo — kot moremo smelo trditi — Evrope, smo prepričani, da Vam bomo ustregli, če Vam sporočamo želje in težnje naroda, ki ste poklicani, da ga zastopate. Kajti politika je plemenita le tedaj, če je narodna, to je, če je osnovana na resničnih željah in potrebah ljudstva, ki ga je vladati, in trajne so le tiste ustanove, ki temelje na taki politiki — kot so v večno svarilo vsem zakonodavcem dokazali dogodki najnovejše dobe, ki se jih ne sme nikdar preslišati. Umetno zvarjeno in žal le predolgo ohranjeno poslopje se je pri neznatni nevarnosti v temeljih zamajalo in takoj za tem zrušilo.
V tem prepričanju, navdihnjeni z najsvetejšo zavestjo dolžnosti do svoje domovine, smo si dovolili vdano podpisani Slovenci, prostodušno in odkrito razložiti zahteve, za katere mislimo po svojih teoretičnih in praktičnih izkušnjah, da se morajo najprej izvršiti.
Predvsem Vas prosimo, da upoštevate, da je naš narod slovenski narod in da mu ne more dvigati sreče usiljevanje tujih, marveč le razvoj in okrepitev obstoječih, žal zanemarjenih elementov. Prosimo Vas, da vplivate, da ne bodo več postavljali ovir zedinjenju naših slovenskih bratov v pismu in jeziku. Le po tej poti se moremo razvijati, le na ta način moremo postati dostojen
člen v lepem vencu pokrajin k novemu, slavnemu življenju poklicanega avstrijskega cesarstva. Raznarodovalna težnja pa je, ne glede na to, da mora zbujena narodna zavest v kali zadušiti vsako pametno upanje na ugoden uspeh, onečašču-joča za pospeševalca in kruta za narod, ki je bil izbran kot žrtev. Siliti se ga namreč hoče k spali ju s tujim, protinaravnim in ga s tem ovirati, da bi dosegel ono stopnjo razvoja, h kateri stremeti mu dajejo sposobnost in pravico bogati naravni darovi. Da! raznaroditi narod pomeni, napraviti ga za brezdomca; saj zapustiti mora svojo pravo, po Usodi mu namenjeno domovino, vsiljena pa je in mu ostane vedno tuja.
Še posebej prosimo, da zagovarjate pri našem očetu, pri našem ljubljenem vladarju, sledeče želje:
1. zavarovanje slovenske narodnosti na Kranjskem, Primorskem in slovenskih predelih Štajerske in Koroške.
2. Povečanje števila ljudskih šol, v njih uvedbo slovenskega jezika, temeljito izobrazbo in zadostno dotacijo učiteljem, ustanove naj se stolice za slovenski kot slovanske jezike in literature.
3. Ustanovi naj se realka in poljedelske šole za kmečke sloje.
4. Osnujejo naj se kreditni zavodi za dvig industrije.
5. Mesta po uradih naj zasedejo le ljudje, ki popolnoma obvladajo deželni jezik.
6. Ureditev kmečkih razmer in zastopstva kmečkega sloja.
7. Znižajo naj se davki, ki so v sorazmerju z ostalimi pokrajinami previsoki.
Na Dunaju, 29. marca 1848.
Sledi 43 podpisov.
Ilija Ehrenburg:
Odprto pismo
Miguelu de Unamuno
Gospod Miguel de Unamuno, profesor na univerzi v Salamanki, ex-revolucionar in ex-pesnik, pristaš Molaja, v tej težki uri bi hotel govoriti z Vami tako kot se to spodobi med pisatelji. Ne bom Vam klical v spomin najinih srečanj. Nočem Vas kompromitirati pred Vašimi pokrovitelji. Samo eno stvar imava midva skupno, namreč to, ki jo drživa v roki: ne puške, ne lopate, ampak pero. Saj ste bili mnogokrat govorili s ponosom
o našem poklicu. Tudi jaz sem ponosen nanj ______
in to tudi še zdaj, ko sem prebral, kar ste napisali.
Pred petimi leti sem bil v vasi Sanabriji, Videl sem kmete, ki jih je lakota tako oslabila, da so jedli želod. Skorje so jedli. V gostilni ob jezeru so mi pokazali Zlato knjigo, v katero ste bili Vi, Unamuno, zapisali nekaj vrst o lepoti kraja in okolice.
Venomer ste govorili o svoji ljubezni do španskega naroda, pa ste opazili komaj trepetanje vode in valovite konture gričev. Vaši pogledi so drseli po ženskah, ki so stiskale v naročjih svoje otroke, na pol inrtvc od gladu. Pisali ste tedaj rafinirane članke za vse madridske žolto pobarvane liste. Napisali ste celo članek o lakoti. Ce-. sto vrst ste posvetili filološkim razglabljanjem: kaj je to »lakota«? Podrobno ste pokazali, a se apetit Sredozemca razlikuje od apetita Nor-ljcn in da glad, ki ga je opisoval Hamsun, nima ničesar s upnegn z onim pri Quevedu. Niste se ho-io e i umazati: niste se hoteli postaviti niti za tiste, ki stradajo, niti za tiste, ki jih krmijo s svin-
cem. Hoteli ste biti
samo čist poet, sotrudnik
žurnalov Z veliko naklado.
Pet let je za nami. \ si zločinci Španije, krvniki, dediči inkvizitorjev, degemerirani Karpati so odpravili na vojno proti španskemu narodu. / vasi Sanabriji so zajeli generala Caminera, ki Je bil zvest narodu. Nesrečni vaščani so se zatekli v hribe. Imajo komaj lovske puške, pa korakajo proti strojnicam. In Vi, zaljubljeni poet španske tragike, kaj ste storili Vi? Odprli ste listnico, v kateri hranite ceno za svoje visoke
pesniške refleksije o lakoti, in velikodušno, kot pravi španski vitez, ste razdelili 5000 pezet med morivce svojega naroda.
Pišete: »Gabijo se mi barbarstva revolucionarjev«. Pišete v Salamanki. Gotovo imate navado, sprehajati se pod arkadami na velikem trgu. Trg je zelo lep in prav je, če občudujete španski renesančni slog. Toda, ali niste na takšnem sprehodu zapazili trupla poslanca Manca, ki so ga vaši prijatelji obesili v obrambo kulture pred barbari?
Unamuno, Vi ste mnogo govorili o plemenitosti španskega naroda. Da, moje spoštovanje tej španski plemenitosti. Toda njeni dediči niso sa-lamanški krvniki, marveč madridski delavci, ma-laški ribiči, rudarji iz Ovieda.
Spomladi sem bil Oviedu. Že v oktobru 1934 so bili vaši pristaši pokazali, kako spoštujejo spomenike preteklosti. Na zvoniku neke gotske katedrale so nastavili strojnice.
Danes so iz Alhambre v Granadi napravili
trdnjavo. Vaš pokrovitelj, general Franco, je izjavil, da je pripravljen uničili pol Španije, samo da doseže zmago. Kako skromen je ta dobri general! Noče vas preveč zadeti. V resnici je pripravljen uničiti vso Španijo, da si le podvrže svoj narod.
Pisali ste: »Nek nesrečnež, nepismen človek, je govoril o Rusiji z občudovanjem. Kako more poznati Rusijo, dokler ne pozna svoje lastne dežele?«
Da, imate prav, v vaši deželi je mnogo nepismenih. Toda čigava je krivda, če ne duhovnikov, generalov in bankirjev, ki -so skozi stoletja vladali Španijo? Zdaj se je vaša dežela prebudila, hotela se je dvigniti iz svoje nevednosti, zdaj se pripravlja delavec k čitanju in vaščani so zahtevali šol; in zdaj, prav zdaj so tudi jezuiti in stari soldatje začeli sedati v italijanske in nemške avione, da gredo obstreljevat svoj narod!
Ko so zavzeli Tolozo, so uporniki izvlekli iz ljudske biblioteke vse knjige, ter jih svečano sežgali na velikem trgu. Tn Vi, generalni mecen, Vi ste žrtvovali 5000 pezet — ne za šole, ampak za te krivoverske požige. Ne vznemirjajte se! Bog Vam bo teh 5000 pezet povrnil stoterno. Zdaj bodo gotovo Vaše filozofske vaje o lakoti črtali v Nemčiji.
Nemudoma ste našli besede, ki jih lahko vsakdo razume. Zdaj ne razpravljate več o korenih in
sufiksih. Zdčij blagoslavljate krvnike. Temu pravite »obramba kulture«. V Španiji je živel vaš sodobnik, stari pisatelj Pio Baroja. Nikoli ni bil revolucionar kot Vi, nikdar ni maral marksistov. Na vprašanje, zakaj ni prišel na kongres pisateljev za zaščito kulture, mi je odgovoril, da se ni hotel ukvarjati s politiko. In potem je prišel v roke Vašim prijateljem, ki so hoteli od njega, naj bi blagoslavljal Karliste, morivce delavcev. In Pio Baroja je odgovoril: »Ne.« Ali je mogoče, da ob vesti o tem odgovoru Pia Baroje niste zardeli od sramu?
Vaši prijatelji so vlekli Pija Barojo skozi ulice. Kričali so nanj: »pes!« Hoteli so ga ustreliti.
Pogumno so branili kulturo, kajne, Unamuno?
Prav! Vaš pogled ni pogled špaftskih pisateljev. Pesnik Antonio Machado, lirik in učenjak, vredni naslednik velikega Jorge-a Manrique-a, je z narodom, ne s krvniki. Filozof Ortega y Gasset, ki je dolgo okleval, se je v teh kritičnih urah odvrnil od banditskih upornikov. Ramon Gomez de La Česna je izjavil, da je pripravljen, boriti se za stvar svojega naroda. Mladi poet Rafael Alberti, ki so ga kmetje rešili vrvi Vaših branilcev kulture, se pogumno bije proti zlatim epoletam. Pisatelji so se obrnili od Vas.
Ostali ste sami z orožniki, s prav tistimi orožniki, ki so nekoč vrgli v ječo pisatelja Unamuna in ki sedaj stiskajo roko fašista Unamuna.
Nekoč ste zapisali: »Ne z mečem, ampak z besedo so naši predniki ustvarili Španijo«. Zahtevali ste tedaj pravico, da se ne opredelite. Toda prišel je čas in položili ste pezete, v katere ste vnovčili svojo besedo, na oltar meča. Tudi jaz sem pisatelj, toda jaz vem, da se ljudje bore za srečo z besedami in z meči hkrati. In mi se ne skrivamo za pesniške diskusije; našli smo svoje mesto v boju. Danes ni več »nevtralnih« pisateljev. Kdor ni z narodom, je proti njemu. Kdor govori danes o nepristranski in neprizadeti umetnosti, siplje jutri denar v okrvavljeno roko generala. Treba je hraniti sovraštvo prav tako kakor ljubezen. Vaš vzgled, Unamuno, ne bo izgubljen.
Predsedniku Azani svetujete, naj se ubije. Predsednik Azana bo ostal na svojem mestu kakor ves španski narod, kakor barcelonska dekleta in starci iz Andaluzije. Ne bom Vam rekel, da bi pobelil eno stran v zgodovini španske literature« »Končajte se, Unamuno!« Vi ste izvršili
samomor že tisti dan, ko ste se priključili generalu Moli.
Podobni ste Don Quichottu. In Vi ste hoteli biti Don Quichott. Sedeli ste v pariški kavarni la Rotonde in ste pozivali vse mlade ljudi Španije na boj proti generalom in jezuitom. Sedaj more mlade ljudi s kroglami, za katere ste plačali svoje pezete. Ne! Vi niste Don Quichotte, niti Sancho Pancha ne. Vi ste eden izmed tistih ciničnih in vase zaljubljenih starcev, ki so v svojem gradu gledali, kako so zvesti sluge mikastili nesrečnega viteza.
Primerna in zelo potrebna prireditev
V nasprotju z dosedanjimi navadami je kr. banska uprava priredila letos med počitnicami socialno-gospodarski tečaj za srednješolske profesorje. Trajal je od 17. do 20. avgusta. Urejen je bil tako, da je sledila uri predavanja ura debate, potem predavanje in spet debata. Predaval je naš priznani znanstvenik in univerzitetni profesor za narodno gospodarstvo dr. Andrej Gosar. Ta predavatelj je vzbudil med poslušalci še toliko več upravičenega zanimanja in upov, ker je imel priložnost, preizkusiti pravilnost svojih nazorov tudi že v praksi, ko je bil minister za socialno politiko.
Prvo besedo za uvod v tečaj je spregovoril g. prosvetni referent Dolenec. Upamo, da bo uresničil s svojim delom zahteve, ki jih je izrekel. Vse priznanje je žel za svoje izjave, da mora biti učitelj večno mlad in sodoben. Prav tako so bili poslušalci veseli, ko so slišali iz ust odločujočega voditelja našega šolstva, da mora učitelj kazati mladini pot v vseh smereh in da mora imeti učitelj v vseh vprašanjih, ki vznemirjajo danes človeštvo, svojo sodbo. Če bo g. prosvetni referent dokazal iskrenost takih svojih nazorov, tedaj bo naše šolstvo v resnici počasi na evropski višini, kot je to tudi sam želel.
Za njim je g. dr. Gosar začel s svojim prvim predavanjem o družbi in družabnem življenju na splošno. Po njegovem mnenju bo v bodočih bojih inteligenca odločilna; delavec ne utegne študirati problemov. Družba v nekem pogledu ni realna, ne živi in nima nikakega posebnega neposrednega življenjskega smotra. Žive pa in so realne razne manjše skupine, ki so sestavni deli družbe. Nekateri sociologi (Tonnies) dele te družabne skupine v naravne organske in umetne or-iganizatorične družabne tvorbe. Predavatelj je govoril že na tem mestu tudi o kolektivizmu in individualizmu. Zgodovinsko dogajanje niha med tema dvema ekstremoma. Skrajni kolektivizem vodi v komunizem, ki ne dovoljuje svobode v izbiri konzuma in svobode v izbiri dela.
Debata je bila takoj po prvem predavanju precej živahna. Kljub svoji fanatičnosti in precej ostri srboristosti je predavateljev nasprotnik dobro postavil konkretno vprašanje o vlogi inteligence v krčevitih stresljajih današnje družbe. Vprašal je, ali bo odločala inteligenca na idejnem polju ali pri morebitnih materialnih spremembah današnjega življenja. Z g. predavateljem sta se končno sporazumela, da bo inteligenca odločala pač pri ustvarjanju idej. Vsekakor predaleč pa je šel v svojem logičnem pikolovstvu predavateljev nasprotnik, ko je na vsak način skušal z navajanjem različnih izjav v predavanju zgraditi protislovje, češ da g. dr. Gosar sedaj trdi, da družba je, sedaj zopet, da je ni. Jasno je, da se g. dr. Gosar kot družboslovec ni mogel postaviti na drugačno stališče kot da družba je. Končno sta se g. dr. Gosar in njegov nasprotnik sprla še glede vprašanja, ali teoretiki skrajnega kolektivizma v resnici odpravljajo svobodo v izbiri poklica in konzuma in ali je torej zares neskladnost med naukom skrajnih kolektivistov in izvajanjem tega nauka. Dr. Gosar je obljubil, da bo to svojo trditev pozneje dokazal z zgledi yl resničnega življenja. V razgovor so posegli še drugi gospodje in gospe, toda glavni nasprotnik dr. Gosarja je ostal tudi po ostalih predavanjih prvi govornik. Neki profesor — ruski emigrant
  je zelo simpatično ugovarjal, ne g. Gosarju,
temveč prvemu nasprotniku g. dr. Gosarja.
h ir JU lU:	(Konec prih.)
O šolninah
Že štiri leta se borimo akademiki vseh treh univerz v državi proti šolninam. Kupi resolucij, ki smo jih pošiljali v Beograd z zahtevo, naj se šolnine ukinejo, protestni štrajki in deputacije niso mogle prepričati beograjskih prosvetnih organov, da so šolnine breme, ki onemogočajo študij prav onemu sloju, ki je največ žrtvoval za naš napredek.
Ni pa ta naš neuspeh v Beogradu — saj smo jih že tako vajeni — edini, ki nas teži. Popolno nerazumevanje za to vprašanje je pokazala tudi naša javnost, vsaj vsa ona, ki jo tolikokrat slišimo govoriti o narodu in delu zanj, katerih finančni položaj pa je dovolj ugoden, da jih uredba ni prizadela. Večkrat so naše zahteve naletele na ovire prav pri njih. Nočemo verjeti, da je vzrok nerazumevanja ostalih v bojazni za njih sedanji položaj. Zato postavljamo vprašanje šolnin znova, toda ne več okostenelim voditeljem naše usode, postavljamo ga vsem onim, ki so do danes stali ob strani brez lastne krivde, naši inteligenci, kmetom in delavcem.
Vse izkušnje, ki smo jih v teh štirih letih zbrali, nam dokazujejo, da v državnem proračunu vsota 26,000.000 Din, kolikor znašajo vplačane šolnine, ni nenadomestljiva, saj bi pravičnejša razdelitev bremen imela isti finančni efekt, in predstavlja današnja uredba le povečanje selekcije v korist premožnejših. Prav s tem se je univerza odtrgala od narodnega telesa in postala privilegij uradniških družin. Tako poseča- univerzo le še 18.4% kmečkih in 2.5% delavskih otrok, čeprav predstavljata prav ta dva sloja nad 80% prebivalstva Slovenije. Nujno povezanost tega števila z dajatvami nam pokaže primerjava med teološko fakulteto, kjer so ugodnosti za študij največje, in tehnično fakulteto, kjer so takse najvišje. Na teološki fakulteti je po statistiki iz leta 1934 54.3 % kmečkih in 3.7 % delavskih sinov, na tehnični le 9.7% kmečkih in 2.9% delavskih otrok.
Še očitnejše bodo posledice današnje razdelitve šolnin, če primerjamo višino neposrednih davkov, ki naj predstavljajo premoženjsko stanje staršev, z višino šolnine, ki jo študent plačuje. Tako pride na osebo, ki plača 300 Din neposrednega davka celoletna šolnina (za oba semestra) z vpisnino 600— Din ali 200 procentov, pri neposrednem davku 1000 Din prav tako 600 Din ali 60 procentov. Relativna višina šolnine neprestano pada in znaša pri 50.000 Din nep. davka le še 4.5 odstotkov. Ker pa vzdržujejo na naši univerzi starši le 66% slušateljev, sinove kmetov le še 30% in delavcev celo 25% je krivičnost sedanje uredbe o šolninah še bolj izrazita. Vsi ti, ki se vzdržujejo sami, morajo plačevati šolnino prav tako po višini davkov staršev.
Na zadnjem akademskem zborovanju je g. rektor dr. M. Samec izjavil, da je vprašanje šolnin toliko časa ne bo ugodno rešeno, dokler bodo v veljavi šolnine v drugih kulturnih državah. Toda g. rektor ni povedal, da je n. pr. na avstrijskih univerzah nad 25.000 akademikov, da študira tedaj v Avstriji relativno trikrat več študentov, kakor v Jugoslaviji.
Če v zapadnih državah res že eksistira nad-produkcija inteligence, kaj moremo trditi isto o Jugoslaviji, z vsem ogromnim številom nepismenih, ob slabi zdravstveni zaščiti prebivalstva, pri vsakoletnem uničevanju narodnega premoženja ob poplavah, vsej veliki množini potrebnih prometnih sredstev in drugih javnih del. Saj pride v Jugoslaviji po en jurist na 1350 prebivalcev, en profesor na 4300 prebivalcev, en zdravnik na 3100, en lekarnar na 10.300, en inženjer na 2150 in en veterinar na 31.100 prebivalcev, medtem, ko je v drugih državah razmerje vsaj dvakrat do trikrat boljše. V naši državi je brezposelnih le par inženirjev, imamo pa nad 2000 tujih državljanov inženirjev, ki so pa seveda istočasno zaupniki tujega kapitala. V Jugoslaviji imamo le 171 srednjih šol, torej eno na 83.000 prebivalcev in le 93.759 srednješolcev, od teh okoli 300 maturantov : (podatki se nanašajo na 1. 1935). Vse to nam do-< kazuje, da nadprodukcije inteligence pri nas še ! ni in da jo še ne moremo tako hitro pričakovati.
Ko nam pa že morajo biti vzor druge države, kaj ne bi bilo bolje, da bi posnemali njih socialno skrb za študente, n. pr. češkaslovaško vlado,
! ki ima v proračunu vsoto nad 10,000.000 Kč za | »dijaško socialno skrbstvo« in od tega 5,970.000 I Kč podpor za akademike.
Prepričani, da nadprodukcije inteligence še ni, smo odločno proti vsaki oviri študija. Nikakor pa ne moremo dopustiti, da se izbira študentov za univerzo ne vrši po njih sposobnosti, temveč le po premoženjskem stanju in to v škodo slabše situiranih. Zato zahtevamo:
1. da se začenja davčna lestvica za odmero šolnin pri 1000 Din nep. davka,
2. da se plačujejo šolnine začenši z 10 odstotki nep. davka in da se ta porcent zviša pri vsakih nadaljnih 1000 Din za en odstotek,
3. da se upošteva pri odmeri šolnine število nepreskrbljenih bratov in sester slušatelja in to tako, da se šolnina deli s številom nepreskrbljenih bratov in sester,
4. da se vpisna taksa zniža od 100 na 5 Din,
5. da so davčna potrdila kolka prosta,
6. da se šolnina plačuje letno v celoti»ali se-mestralno polovična.
Dasi ta razdelitev ne bi predstavljala večjega znižanja dosedanje postavke za šolnine, vendar predlog ni bil sprejet. Brez potrebne pomoči javnosti, ob vedno novih vprašanjih, katerih rešitev je prav tako nujna, smo začeli zimski semester brez vsakega protesta. Ni pa to dokaz naše zlomljene volje, pretežka je odgovornost, ki nam nalaga nadaljevanje začetega dela. Stojimo pred obravnavanjem vladnega predloga za proračun. Upamo, da bo postavil vsaj letos kdo, od vse množice narodnih predstavnikov, v pretres tudi vprašanje šolnin, tako na univerzah, kot na srednjih šolah, in ga zagovarjal res v imenu naroda.
^§§
NAJVEČJA IZBIRA BLAGA ZA ŠPORT IN TURISTIKO PRI
A. & E. SKABERNE. LJUBLJANA
F. KOLLMANN
LJUBLJANA
M
STEKLO. PORCELAN IN LABORATORIJSKI PREDMETI
Ka* vse dobite pri nas?
Porcelan steklo aktovke damske torbice nahrbtnike
turistovske potrebščine toaletne potrebščine
Pletenine trikoiažo damsko perilo moško perilo nogavice rokavice ovratnike samoveznice
Damske plašče predpasnike
k ’ =	-
reapasniKe Kuhinjske potrebščine otroške
norinib<?rs*co hlago čevU<5 vse‘' vrst po najnižjih cenah
ANT. KRISPER
LJUBLJANA
Mestni trg 26
Stritarjeva ulica 1—3
Urejuje uredniški odbor. - Odgovorni urednik in predstavnik konzorcija Modic Lev. - Tiskarna »Slovenija* v Ljubljani (predstavnik A. Kolman).