49 Etnolog 26 (2016) FOLKLORNA SKUPINA V DIASPORI Soo~anje tradicije in ustvarjalnosti v Ameriki Rebeka Kunej, Drago Kunej IZVLE^EK Prispevek predstavlja delovanje slovenskih folklornih skupin v diaspori, analizira zna~ilnosti njihovega repertoarja in i{~e vzroke za odstopanja v primerjavi z njihovim delovanjem v mati~ni domovini. Na primeru folklorne skupine iz Severne Amerike namenja posebno obravnavo t. i. umetni{kim plesom, specifi~nim za diaspori~ne folklorne skupine. Gre za koreografije ob narodno-zabavni glasbi in v kostumski podobi t. i. narodnih no{. Te slovenski institucionalni okvirji zavra~ajo oziroma obravnavajo kot negativen pojav v folklorni dejavnosti, v diaspori~nih skupnostih (pri izvajalcih in ob~instvu) pa so pogosto prepoznane kot inherenten del njihovih folklornih nastopov. Klju~ne besede: folklorna skupina, diaspora, narodno-zabavna glasba, kulturni nacionalizem na daljavo, Slovenija, Amerika ABSTRACT The article present the activities of Slovene folklore ensembles in the diaspora, analyzes the characteristics of their repertoire and looks for the reasons why they differ from the practices of folklore ensembles in the homeland. Using the case of a folklore ensemble from North America, special attention is dedicated to the so-called cultural dance, which is a specific feature of folklore groups in the diaspora. Cultural dances are choreographed dances to Slovene folk pop music, performed in so-called national costumes. These practices have been rejected within the Slovene institutional frameworks, or treated as a negative phenomenon in folklore activities, while the communities in the diaspora (performers as well as audiences) often see them as an inherent part of their folklore performances. Keywords: folklore ensemble, diaspora, folk pop music, cultural long-distance nationalism, Slovenia, America Za uvod Folklorne skupine so kulturni pojav, ki ima svoje zametke v koncu 19. in za~etku 20. stoletja, pravi razmah in vrh pa so skupine in z njimi povezano predstavljanje plesnoglasbene tradicije na odru do`ivele v drugi polovici 20. stoletja. Pojav folklornih skupin ni slovenska posebnost; zaradi podobnih zgodovinskih, politi~nih in kulturnih okoli{~in ima najve~ podobnosti predvsem s srednjeevropskim in slovanskim prostorom. Folklorne skupine kot oblika prezentacij plesnega izro~ila 50 Rebeka Kunej, Drago Kunej na odru niso pojav le v mati~ni dr`avi, temve~ so delovale (in {e delujejo) kot oblika organizirane kulturne dejavnosti tudi v zamejstvu in diaspori. Namen prispevka je analizirati repertoar slovenskih1 folklornih skupin v diaspori, preu~iti vzroke in posledice njihovega delovanja ter primerjati njihovo delovanje z delovanjem skupin v Sloveniji. Vpogled v aktivnosti izseljenskih folklornih skupin je omogo~ilo ve~letno opazovanje nastopov tovrstnih skupin v Sloveniji in razgovori z njihovimi ~lani ter terensko raziskovanje plesa med slovenskimi izseljenci v Clevelandu leta 2015. Nenazadnje pa uvid razlik med »doma~imi« in »izseljenskimi« folklornimi skupinami omogo~a avtorjema tudi dobro poznavanje delovanja folklornih skupin v Sloveniji, tako na neformalni ravni kot v formalnih institucionalnih okvirjih, ki usmerjajo njihovo delovanje. Analiza temelji na izhodi{~ni predpostavki, da se delovanje slovenskih folklornih skupin v diaspori v prezentacijah pomembno razlikuje od folklornih skupin v Sloveniji; predvsem zaradi manj{ega institucionalnega vpliva ustanov, npr. Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), ki usmerjajo folklorno dejavnost v Sloveniji, pomanjkanja gradiva, na katerem so lahko izseljenske folklorne skupine gradile svoj repertoar v preteklosti, pa tudi zaradi vpliva okolja in interpretacij drugih plesnih tradiciji, v katerih so slovenske diaspori~ne folklorne skupine v multikulturnem prostoru novega okolja delovale in bile z njimi soo~ene. Za~etki slovenskih folklornih skupin Oblikovanje folklornih skupin na Slovenskem sega v prvo polovico 20. stoletja. Zametki tovrstnih skupin so povezani ̀ e z letom 1908 in praznovanjem {estdesetletnice vladanja Franca Jo`efa, ki je potekalo 12. junija 1908 na Dunaju. Praznovanja so se udele`ile tudi izbrane skupine doma~inov iz razli~nih krajev de`ele Kranjske. V nekaterih od teh krajev, kjer danes delujejo folklorne skupine, le-te svoj za~etek delovanja vzporejajo prav s tem dogodkom (Kranjec 2001: 15–20). [e ve~jo pobudo za osnovanje folklornih skupin so predstavljali folklorni festivali v tridesetih letih 20. stoletja, ki jih je organiziral France Marolt z namenom predstaviti in popularizirati ljudsko kulturo. Ti so se odvijali v ve~ krajih (v Ljubljani, Mariboru, ̂ rnomlju, Metliki), vanje pa so bile vklju~ene razli~ne skupine doma~inov (t. i. narodopisne skupine), predvsem iz Bele krajine, vzhodne [tajerske in Prekmurja, ki so na teh festivalih predstavile svoje plesnoglasbeno izro~ilo (ve~ gl. Kunej 2004, 2009). Pravi razmah folklornih skupin pa je mo~ zaslediti po drugi svetovni vojni. Povod za to je dal France Marolt leta 1945 z ustanovitvijo plesno-folklorne skupine v okviru Glasbenonarodopisnega in{tituta v Ljubljani, katere namen je bil predstavljati javnosti izsledke glasbenonarodopisnih raziskav. Naslednica te skupine je znana Akademska folklorna skupina France Marolt (AFS France Marolt). Do danes je {tevilo folklornih skupin v Sloveniji naraslo na okoli 500, prav vse delujejo v okviru ljubiteljske kulturne dejavnosti bodisi kot sekcije znotraj 1 S tem so mi{ljene tiste skupine, ki se v svojem repertoarju navezujejo na slovensko plesno in glasbeno dedi{~ino. 51 Folklorna skupina v diaspori kulturnih dru{tev ali kot samostojna folklorna dru{tva. Na njihovo delovanje mo~no vpliva dr`avni JSKD, ki ima oddelek za folklorno dejavnost, kjer usmerjajo delovanje folklornih in tistih glasbenih skupin, ki poustvarjajo ljudsko glasbo (t. i. pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih vi`). Za razliko od mati~ne domovine2 so folklorne skupine med Slovenci v diaspori za~ele nastajati {ele v drugi polovici 20. stoletja, z valom povojnih izseljencev, in to v krajih, kjer so bile ve~je skupnosti Slovencev in njihovih potomcev. ^eprav najdemo Slovence in njihove potomce na vseh kontinentih (Luk{i~-Hacin 1995: 42–44), je njihova dejavnost v obliki folklornih skupin znana le na nekaterih celinah: poleg Evrope {e v Severni in Ju`ni Ameriki ter Avstraliji. V Evropi je najve~ slovenskih izseljenskih folklornih skupin v Nem~iji. Folklorne skupine, ki delujejo v raznih krajih Nem~ije (npr. v Münchnu, Augsburgu, Ingolstadtu, Schorndorfu, Essenu, Rentlingenu), se od leta 1986 letno sre~ujejo na prireditvi, imenovani Folkloriada. To vsako leto organizira druga skupina, zato sre~anja potekajo v razli~nih krajih (Lubej 2005). V [vici je med letoma 1987 in 2007 delovala skupina v Oltnu (Marty 2015). Pred tem je kot prva slovenska folklorna skupina v [vici v {estdesetih letih 20. stoletja delovala skupina v Amriswilu, v devetdesetih pa {e mladinska folklorna skupina v okolici Züricha (v Winterthurju).3 Tudi med zdomci na [vedskem je vsaj nekaj ~asa delovala slovenska folklorna skupina (prim. Ramov{ 1984: 60–61). Podatkov o delovanju slovenskih folklornih skupin drugje po Evropi ni bilo zaslediti, ~e izvzamemo tiste skupine, ki delujejo pri Slovencih v zamejstvu – v Italiji, Avstriji in na Mad`arskem. V Avstraliji je prva slovenska folklorna skupina, bila je mladinska, nastala leta 1969 v Melbournu. Od sedemdesetih let 20. stoletja dalje so nastale {e v Sydneyju, Wollongongu, Geelongu, Adelaidi in Canberri. Po ve~ini so bile to skupine, ki so jih sestavljali otroci slovenskih izseljencev (Vrtovec Pribac 2011). Trenutno v Avstraliji ne deluje nobena slovenska folklorna skupina.4 V Ju`ni Ameriki vse slovenske folklorne skupine delujejo v Argentini; po dosegljivih podatkih na spletu v Buenos Airesu – v predmestju: San Justo, Castelar, Carapachy, Lanús; ter v Barilochah, Rosariu in Mendozi. Na severnoameri{kem kontinentu so prve slovenske folklorne skupine nastajale v petdesetih letih 20. stoletja. V Kanadi sta med najdlje delujo~ima Nagelj iz Toronta, ki je bila ustanovljena `e leta 1959, in So~a iz Hamiltona, ki je bila ustanovljena leta 1966. V Kanadi so bile ustanovljene slovenske folklorne skupine {e v Londonu (Ontario), Winnipegu, Montrealu in Vancouvru. V ZDA po dosegljivih podatkih deluje bistveno manj slovenskih folklornih skupin kot v Kanadi; poleg skupine v Clevelandu (Ohio) deluje le {e skupina v 2 Ve~ina ~lanov dana{njih slovenskih folklornih skupin v diaspori ni bila rojena v Sloveniji, zato je v povezavi z njimi izraz »mati~na domovina« nekoliko kontradiktoren, saj gre dejansko za domovino njihovih star{ev/starih star{ev. Prav tako za to generacijo prvi jezik pogosto ni ve~ sloven{~ina, temve~ tisti, ki je prevladujo~ v »novi domovini«, ki je enako kontradiktoren izraz. 3 Ma{i Marty najlep{a hvala za posredovane podatke (e-po{tna korespondenca, 10. 6. 2016). 4 Katarini Vrisk iskrena hvala za te najnovej{e informacije (e-po{tna korespondenca, 13. 6. 2016). 52 Rebeka Kunej, Drago Kunej Lemontu (Illinois). Za~etek skupine Kres iz Clevelanda sega v leto 1954, zato sodi med najstarej{e slovenske folklorne skupine v diaspori in deluje {e danes. Vezi s slovensko plesno tradicijo v Severni Ameriki Prve folklorne skupine v diaspori so ve~inoma za~ele delovati brez predhodnih izku{enj in zgledov ter pogosto brez ustrezne strokovne pomo~i, literature in gradiva. Pomanjkanje strokovne literature in gradiva je sicer zaznamovalo delovanje vseh slovenskih folklornih skupin do osemdesetih let 20. stoletja, ko je najprej iz{la antologija slovenskih ljudskih plesov Plesat me pelji avtorja Mirka Ramov{a, nato pa {e zbirka sedmih knjig z zapisi ljudskih plesov po regijah v seriji Polka je ukazana, ki jo je pripravil isti avtor. Zato so morale folklorne skupine gradivo in vire sprva pridobivati druga~e. Skupinam v Sloveniji je bila pogosto za zgled AFS France Marolt, ki je bila vse do leta 1972 tesno povezana z Glasbenonarodopisnim in{titutom; njegovi sodelavci so skrbeli za strokovno delo skupine, po drugi strani pa je in{titut zagotavljal tudi finan~na sredstva za delovanje. V okviru kulturno-dru{tvenih dejavnosti5 so pozneje za ~lane razli~nih folklornih skupin za~eli organizirati tudi plesna in glasbena izobra`evanja, kar je mo~no pripomoglo k dvigu ravni delovanja folklornih skupin na Slovenskem. V diaspori so na druga~ne na~ine pridobivali ustrezna gradiva in znanja. Tako so na primer priseljenci v Ameriko le izjemoma prinesli tudi plesne izku{nje iz folklorno-plesnih skupin na Slovenskem. A kot je zapisal David Antolin, vodja ene izmed kanadskih skupin, so si pomagali tudi na tak na~in: »Naj omenim, da so ideje za tovrstno delo �v folklorni skupini, op. avt.� prina{ali tudi na{i star{i, ki so bili neko~ ~lani raznih skupin v Sloveniji« (2006: 76), pri tem omenja osebe iz Prekmurja in Bele krajine, na drugem mestu pa zapi{e: »Moja mama je bila ~lanica folklorne skupine, njen o~e pa tambura{ /…/ Intenzivno sem se u~il plesov od mame …« (Antolin 2005: 52). Slovenski ljudski ples se je v 20. stoletju v ZDA pojavljal v treh razli~nih oblikah: {e vedno je bil `iv v skupnostih slovenskih izseljencev kot del na~ina `ivljenja, obujali so ga kot plesno obliko v t. i. rekreativnih klubih ljudskega plesa (angl. recreational folk dance clubs)6 in pozneje v obliki folklornih skupin. V prvih letih so si izseljenske folklorne skupine pri pripravi programa pomagale predvsem s pripovedmi posameznikov, ki so se {e spominjali plesnih in glasbenih praks iz domovine, pogosto pa so ~rpali tudi iz lastnih izku{enj {e delujo~ih tovrstnih praks med diasporo. Tako je bilo tudi v Clevelandu, kjer je ena najve~jih skupnosti Slovencev v ZDA.7 Clevelandska folklorna skupina Kres je repertoar gradila predvsem na vèdenju o plesnoglasbenem izro~ilu, ki so ga slovenski priseljenci prinesli iz domovine. Ne le spomine na ljudske 5 Izobra`evanja je organizirala predvsem Zveza kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS), predhodnica dana{njega JSKD, ki je prevzel njene aktivnosti. 6 Ve~ o delovanju rekreativnih klubov ljudskega plesa v ZDA glej Lau{evi} 2007. 7 Leta 1910 je bil Cleveland, kjer je `ivelo 14.332 Slovencev, po {tevilu prebivalcev tretje najve~je »slovensko« mesto (za Ljubljano in Trstom). Danes ocenjujejo, da `ivi na obmo~ju Clevelanda 80.000 ljudi s slovenskimi koreninami (Ilc 2006: 5). 53 Folklorna skupina v diaspori plese, nekatere od plesov so predvojne generacije priseljencev tudi {e plesale, tako v domovini kakor tudi v okviru dru`abnih dogodkov (spontanih zabavah) v slovenskih skupnostih v ZDA. Tako v programskem listu ob tridesetletnici slovenske folklorne skupin Kres zasledimo pojasnilo, da je koreografija @etev in zabava na belokranjskem polju, avtorice Brede Lon~ar, nastala po ustnem izro~ilu v Clevelandu `ive~ih Belokranjcev, {e posebno Matija Ho~evarja (Kres 1984). Delovanje t. i. rekreativnih klubov ljudskega plesa je imelo na slovenske folklorne skupine v ZDA zelo malo vpliva. Tak{ni klubi so za~eli nastajati konec tridesetih let 20. stoletja, ko se je v ZDA prebudilo zanimanje za ples in glasbo izseljenskih skupnosti in se je hkrati pove~al interes rabe ljudskega plesa v rekreativne namene. Kmalu je bilo ustanovljeno tudi zdru`enje, ki je povezovalo razli~ne klube med sabo in skrbelo za standardizacijo plesnega pou~evanja, s ~imer je bilo zagotovljeno tudi izmenjevanje plesnega repertoarja med klubi. K temu je odlo~ilno pripomoglo tudi pravilo, da mora za vsak ples, ki se ga v klubih ple{e, obstajati zvo~ni posnetek glasbe na gramofonski plo{~i (takrat {e v starem formatu in z 78 obrati na minuto), kar je mo~no olaj{alo izmenjavo plesov ter mno`i~no izvajanje na razli~nih sre~anjih in festivalih. Po podatkih Elsie I. Dunin sta bila v Kaliforniji prva slovenska ljudska plesa v sklopu rekreativnega klubskega ljudskega plesa predstavljena na poletnem kampu Stockton Folk Dance Camp leta 1953, in sicer pok{oti{ »Clap and Turn Polka« (na glasbeni posnetek s plo{~e Frankieja Yankovica) ter val~ek »Triglav waltz« (na posnetek s plo{~e Duquesne University Tamburitzans) (Dunin 2015: 77). V naslednjih letih so v klubih in na omenjenem kampu plesali tudi druge slovenske ljudske plese. U~itelji plesov so se jih nau~ili ob opazovanju plesa na dru`abnih dogodkih med slovensko diasporo v San Franciscu (Kalifornija), Clevelandu (Ohio) in Chrisholmu (Minnesota),8 a tudi od slovenskih priseljencev, ki so se nekaterih plesov spominjali iz domovine, iz ~asa pred odhodom v ZDA. Duninova dodaja, da so se nekateri plesni predavatelji za u~enje na tem kampu slovenske plese nau~ili tudi ob obisku v Sloveniji in ogledu AFS France Marolt oziroma so si potrebno plesno znanje pridobili na zveznih jugoslovanskih folklornih seminarjih (2015: 79–80), ki so od sredine {estdesetih let 20. stoletja vsako poletje potekali v razli~nih obmorskih krajih na Hrva{kem. V nasprotju z rekreativnimi klubi ljudskega plesa slovenske folklorne skupine v ZDA niso nikoli uporabljale glasbe s starih gramofonskih plo{~ za plesne postavitve, ~eprav je bilo na plo{~ah posnetih veliko ljudskih plesnih vi`, ki bi bile lahko zelo primerne za izvajanje ljudskih plesov (prim. Kunej D. in Kunej R. 2016). Repertoarna dihotomija – primer folklorne skupine iz Clevelanda V splo{nem lahko program ve~ine slovenskih folklornih skupin v diaspori razdelimo v dva sklopa. Prvega predstavljajo tiste programske to~ke, ki jih lahko 8 Najve~je slovenske diaspore so bile v ameri{kih zveznih dr`avah Ohio, Pensilvanija, Illinois in Minnesota, slovenska diaspora v San Francisu (Kalifornija) je predstavljala eno manj {tevil~nih populacij. 54 Rebeka Kunej, Drago Kunej ena~imo s »klasi~nim« repertoarjem folklornih skupin v Sloveniji. V drugi sklop pa se uvr{~a tisti program, za katerega je zna~ilno, da so odrske postavitve avtorske plesne kreacije, ki se izvajajo ob zvokih slovenske popularne glasbe, predvsem skladb narodno- zabavne glasbe Ansambla bratov Avsenik in Ansambla Lojzeta Slaka, in v t. i. narodnih no{ah. V nadaljevanju za opredelitev programa, ki spada v prvi sklop, uporabljava izraz regionalni plesi (angl. regional dances) in za drugi sklop umetni{ki plesi (angl. cultural dances)9. To poimenovanje delitve repertoarja je povzeto po dana{nji ustaljeni diskurzivni rabi v folklorni skupini Kres iz Clevelanda, vendar se je ta znotraj skupine v preteklosti tudi spreminjala. Tako so za razlikovanje med obema sklopoma uporabljali {e izraza »narodni« (angl. folk dances) in »umetni plesi« (angl. national/stylized dances) (prim. Kres 1984) ali »pristni pokrajinski plesi« in »umetni plesi«. Pri regionalnih plesih (v~asih jih poimenujejo tudi pokrajinski ali krajevni) se prezentacije znotraj tega segmenta njihovih nastopov pribli`ujejo (v okviru danih mo`nosti) odrski podobi folklornih skupin v mati~ni dr`avi. Ne le, da gre za plese, ki so zajeti iz dolo~ene pokrajine, tudi njihove predstavitve na odru v veliki meri ne odstopajo od zgledov iz Slovenije in usmeritev kulturne politike v Sloveniji. [e najve~ji odklon predstavlja izvedba ob posneti glasbi, saj skupina ne more vedno zagotavljati glasbene izvedbe v `ivo. Nekatere skupine v diaspori uporabljajo tudi zvo~ne posnetke folklornih skupin iz Slovenije; bodisi posnetke z razli~nih nosilcev zvoka (kaset, CD-jev), ki so jih skupine izdale, ali pa zvo~nega gradiva z razli~nih seminarjev za ~lane folklornih skupin, ki jih pripravlja JSKD. Uporabljajo pa tudi zasebne zvo~ne posnetke z razli~nih avdio- in videokaset; v zadnjem ~asu tudi objave na YouTubu. Viden je institucionalni vpliv na kostumsko podobo izseljenskih folklornih skupin, ki se ̀ eli pribli`ati idealom v Sloveniji, pa jih pogosto te`je dosegajo kot skupine v Sloveniji. Te`ave nastopijo pri nakupu ustreznih materialov za izdelavo oblek in pri sami izdelavi, pa tudi pri zagotovitvi za to potrebnih finan~nih sredstev. Njihove programske to~ke se praviloma identificirajo na regionalni ravni – tako {e vedno najpogosteje ple{ejo gorenjske, belokranjske, prekmurske, {tajerske idr. plese. Sprememba poimenovanj v izpostavljanju prostora (prim. Knific 2010: 124–125) ni izrazita; v poimenovanjih se na manj{a obmo~ja referirajo navadno takrat, ko jim je zgled to~no dolo~ena odrska postavitev folklorne skupine iz Slovenije (npr. Plesi iz Razkri`ja, Ljubljanski plesi). V primerjavi z nekaterimi slovenskimi folklornimi skupinami, ki so jim politi~ne spremembe leta 1991 narekovale opustitev dela njihovega programa iz drugih republik SFRJ (prim. Knific 2010: 127), do tak{nih korenitih programskih sprememb pri skupini Kres ni pri{lo. Podobno kot ve~ina slovenskih folklornih skupin v diaspori nikoli niso imeli programa drugih republik Jugoslavije (t. i. ju`nega programa), kar je mo~en argument za to, da folklorne skupine v diaspori praviloma lahko opredelimo kot kulturni nacionalizem na daljavo. Fenomen je dobro predstavila in opredelila Wongova na primeru plesa v kitajski diaspori v ZDA (Wong 2010). Pri kulturnem nacionalizmu na daljavo (angl. cultural long- distance nationalism) se Wongova sklicuje na tiste plesne kulturne prakse med 9 Komunikacija v skupini danes poteka praviloma v angle{~ini, zato sta najve~krat uporabljena predvsem angle{ka izraza. 55 Folklorna skupina v diaspori diasporo, ki, kolikor je to mogo~e v spremenjenih okoli{~inah, pridobivajo ob~utek legitimnosti in avtenti~nosti ter se vsebinsko navezujejo na kulturo nacionalne (mati~ne) dr`ave, od katere so izvajalci sedaj fizi~no lo~eni. Slovenske folklorne skupine v diaspori so si v plesnih odrskih postavitvah vedno prizadevale poudarjati »slovenstvo«, ignorirati »jugoslovanstvo« (v ~asu skupne dr`ave SFRJ) in biti spo{tljive do svoje »nove domovine«. Slednje tudi s tem, da v svoj repertoar v nastopih v diaspori kot tudi na gostovanjih v Sloveniji ob~asno ali redno vklju~ujejo tudi plesno dedi{~ino »nove domovine« (npr. v ZDA ameri{ke plese npr. Southland Medley, v Argentini npr. pericón). Drugi sklop predstavljajo umetni{ki plesi. Tovrstne odrske to~ke so specifi~ne prav za folklorne skupine v diaspori in jih v Sloveniji zelo redko vidimo. Gre za plese, ki ̀ elijo v dolo~eni meri posnemati nekatere elemente slovenskega plesnega izro~ila, pri tem pa je v ospredju avtorstvo koreografije. A zdi se, da bolj kot avtorska ustvarjalnost in umetni{ki pristop10 kritike tega diaspori~nega kulturnega pojava moti izbrana glasba (praviloma narodno-zabavna), pa tudi kostumska podoba nastopajo~ih, saj nastopajo v t. i. narodnih no{ah. Nekateri jih ne imenujejo ve~ folklorne skupine, ampak slovenske plesne skupine in jih tako lo~ujejo od »pravih« slovenskih folklornih skupin (prim. Antolin 2007: 112). David Antolin, aktiven pri ve~ skupinah v Severni Ameriki, predvsem pa v svoji mati~ni skupini v Hamiltonu, jih je zgovorno opredelil kot »nova 'slovenska folklora'« (Antolin 2005: 52). Prav ta nova slovenska folklora je tisto, kar ka`e kako institucionalni vpliv JSKD-ja ne se`e ~ez ocean11, {e posebno kadar ta vpliv ni podkrepljen s finan~nimi sredstvi, ki omogo~ajo delovanje in zagotavljajo obstoj skupin. Kot ugotavlja Antolin, je bilo tak{nih skupin v Kanadi in Severni Ameriki v preteklosti bistveno ve~ kot danes, »saj se z leti vedno ve~ ljudi zaveda, da so na{e korenine bolj kot z narodno- zabavno glasbo in umetno ustvarjenim plesom povezane z ljudskimi plesi, torej s plesi, ki jih poustvarjajo 'prave' folklorne skupine« (Antolin 2007: 112). K temu pogledu so pripomogli tako strokovni obiski posameznikov iz Slovenije, ki so za slovenske folklorne skupine v diaspori izvedli razli~na izobra`evanja, kot tudi sama gostovanja folklornih skupin iz Slovenije med izseljenci. Tako je AFS France Marolt prvi~ gostovala na severnoameri{ki celini leta 197412, takrat pod imenom Singers and dancers from Ljubljana. Skupaj z Akademskim pevskim zborom Tone Tom{i~ je izvedla komercialno turnejo po ZDA in Kanadi in nekaj nastopov namenila tudi slovenskim izseljencem. Po pripovedovanju Mirka Ramov{a13 so se maroltovci na tej turneji praviloma 10 Navsezadnje vsaka odrska postavitev slovenske folklorne skupine odseva precej{en dele` ustvarjalnosti in koreografovega avtorskega pristopa; v zadnjem ~asu so vedno bolj opazna prizadevanja in te`nje po ve~ji umetni{kosti folklorne dejavnosti v Sloveniji, o kateri lahko beremo v Folkorniku 10 (2014). 11 Ta vpliv JSKD v~asih ne se`e niti do prireditev v Sloveniji, ki niso v njegovi organizaciji (prim. Sever 2009). 12 To je bilo 16 let po tem, ko je eden najbolj vplivnih dr`avnih ansamblov, leta 1937 ustanovljeni Moisejev ansambel oziroma Dr`avni akademski ansambel ljudskih plesov Sovjetske zveze prvi~ gostoval v ZDA (Shay 2002: 4). 13 Osebni pogovor, 30. 5. 2016. 56 Rebeka Kunej, Drago Kunej predstavili z me{anim t. i. jugoslovanskim programom (bunjevski plesi, vla{ki plesi, {umadijski plesi, {opsko oro, gorenjski plesi); ko pa je bil nastop za slovensko diasporo, so plesali le slovenske plese (gorenjske, belokranjske, primorske, prekmurske). Prvi turneji folklorne skupine iz Slovenije v ZDA so sledile tudi druge skupine (velenjska, metli{ka, beltinska idr.), predvsem z liberalizacijo potovanj Slovencev v ZDA po osamosvojitvi. AFS France Marolt je ZDA in Kanado obiskala {e leta 1995. Folklorne skupine v diaspori so bile dele`ne strokovnih obiskov posameznikov iz Slovenije z namenom izobra`evanja in nudenja pomo~i za izbolj{anje njihovega programa. Enega prvih tak{nih obiskov v Severni Ameriki je v za~etku osemdesetih opravila Ljuba Vrtovec, takrat ~lanica AFS France Marolt (Antolin 2006). Z enakim razlogom je leta 1987 skupaj z Dragom Kunejem, glasbenikom iz AFS France Marolt, obiskala Avstralijo (Vrtovec Pribac 2011: 132). Tudi v Argentini so bila izvedena podobna izobra`evanja: leta 1999 jo je obiskala Marjeta Tekavec, ~lanica AFS France Marolt in mlada raziskovalka na Glasbenonarodopisnem in{titutu ZRC SAZU (B. n. a. 2000), potem pa leta 2010 {e trije ~lani AFS France Marolt - Tanja Dra{ler, Toma` Simetinger in Andra` Trampu` (Batagelj 2010: 123). Spomin udele`enca seminarja na obisk Ljube Vrtovec v Kanadi je zgovoren: Ob tem obisku smo se v ju`nem Ontariu sploh prvi~ seznanili s slovenskimi ljudskimi plesi. In zdeli so se nam dolgo~asni. Glasba je bila ~isto druga~na od tiste, ki smo jo spoznali pri narodno-zabavnih ansamblih. Vajeni smo bili hitre polke, hitrega vrtenja in poznali smo eno samo 'narodno no{o'. Ljuba pa nas je u~ila nekaj drugega … (Antolin 2005: 52) Sogovorniki, ~lani folklorne skupine v diaspori, so v razgovorih ve~krat izpostavili, da so prav umetni{ki plesi tisti segment njihovih nastopov v ameri{kem prostoru, ki `anje najve~ji uspeh. Prav te to~ke so najbolj priljubljene med ob~instvom, prav s tovrstnim programom privabljajo ob~instvo v dvorane in mladino v skupine. Ko se slovenske folklorne skupine v diaspori odlo~ajo za sodelovanje na razli~nih festivalih, kjer zastopajo Slovenijo in `elijo ~im bolje predstaviti »slovenskost«, raje izberejo program iz tega segmenta. Tako se kresovci na vsakoletnem festivalu One World Day, na katerem se predstavijo razli~ne etni~ne skupine tega mesta v clevelandskem parku Cultural Gardens, navadno predstavijo prav s katero od tovrstnih to~k. Ob tem je pomembno tudi identificiranje s pomo~jo narodno-zabavne glasbe, ki slovenski kulturni prostor postavlja v srednjeevropski-alpski prostor, na kar opozarja na primeru Slovencev v [vici M. Marty (2015: 95). Narodno-zabavna glasba ima vsekakor veliko reprezentativno mo~ (prim. Kova~i~ 2015: 113; Stankovi~ 2015); in ~e k temu dodamo {e t. i. narodno no{o, ki je navkljub strokovnim prizadevanjem v zadnjih letih (prim. Knific B. n. l.a) {e vedno nesporen atribut slovenstva v diaspori, priljubljenost in uspe{nost umetni{kih plesov ne presene~a. Narodno-zabavna glasba povsem prevladuje tudi pri spremljavi umetni{kih plesov v folklorni skupini Kres iz Clevelanda, ~eprav je tam zelo popularna t. i. polka glasba, ki se je oblikovala s prepletanjem slovenskega glasbenega izro~ila in 57 Folklorna skupina v diaspori popularnih glasbenih tokov v ZDA ravno med izseljenci v Clevelandu, njeni zametki pa segajo v ~as pred drugo svetovno vojno. Za ~lane folklorne skupine je bila ta glasba o~itno premalo sporo~ilna in hkrati povezana z ideolo{kimi in politi~nimi delitvami Slovencev v ZDA na »ekonomske« in »politi~ne« izseljence, da bi jo vklju~ili v svoj program. ^eprav je polka glasba nastala in se oblikovala podobno kot narodno- zabavna glasba v Sloveniji, dosegla izredno popularnost in prepoznavnost v ZDA, bila na gramofonskih plo{~ah preprosto dosegljiva vsem, je clevelandska folklorna skupina ni sprejela in uporabila pri predstavljanju slovenskih plesov. Slovenska diaspora si je ustvarila svoj lastni svet kulturnih vrednot, jih negovala skozi emigrantske generacije in kljubovala asimilacijskim tendencam dr`ave gostiteljice. Triadni niz razmerij med gostiteljsko in mati~no dr`avo ter diasporo se izkazuje tudi v odrski podobi slovenskih diaspori~nih folklornih skupin. Da je »diaspori~no slovenstvo v veliki meri zaprise`eno tradicionalisti~nemu in folklornemu slovenstvu« (Skrbi{ 2003: 15), potrjuje tudi delovanje izseljenskih folklornih skupin. Nazoren primer tega je odnos do upodobitev Maksima Gasparija in njihovo mnogotero reproduciranje v Clevelandu in okolici. Zanimiv primer naklonjenosti do umetnika Gasparija, ki je nekaj ~asa pre`ivel tudi v Clevelandu14, predstavljajo koreografije folklorne skupine Kres, v katerih so `eleli podobe njegovih slik prenesti v plesno upodobitev (Kres 1984, 2014). Ta del njihovega programa je na sporedu `e ve~ kot tri desetletja in predstavlja eno od preverjenih uspe{nic skupine. Ve~namenskost izseljenskih folklornih skupin Folklorne skupine nikoli niso bile ustanovljene zaradi plesa samega, temve~ zaradi prezentacije izbranega plesa ob~instvu. Njihova funkcija ni zgolj participacija v dolo~enih plesnoglasbenih praksah dru`abnega in rekreacijskega konteksta (tj. zdru`evanje posameznikov v folklorno skupino in njihove bolj ali manj redne vaje), temve~ prezentacija izbranih plesnoglasbenih oblik na odru. Kot pravi J. A. Vail (2003: 89), je postaviti ljudski ples na oder estetsko in politi~no dejanje. Odrska produkcija ljudskih plesov se lahko razume kot reprezentacija kulturno konstruiranih norm in vrednot. Razumemo jih lahko tudi kot etni~ni izraz, saj prezentacije plesov na odru izhajajo iz kulture ter hkrati reflektirajo, vzdr`ujejo, v~asih celo spreminjajo norme in pri~akovanja o kulturi, ki ji pripadajo. Podobno, kot ugotavlja Lynn Hooker za ljudsko glasbo in ples Mad`arov v ZDA (2008: 88), tudi med Slovenci in njihovimi potomci folklorna skupina funkcionira predvsem kot organizirana aktivnost za mlade. Je dru`beno udejstvovanje, ki `eli vzbuditi navdu{enje o »svoji« etni~ni identiteti in zagotoviti kontinuiteto te identitete tudi v naslednji generaciji. Za potomce slovenskih izseljencev, predvsem za drugo generacijo, je bila zato folklorna skupina pomemben prostor interakcije med vrstniki z istim etni~nim poreklom. Pri tem je imelo pomembno vlogo tudi prakticiranje sloven{~ine in navezovanje dru`abnih stikov znotraj slovenske skupnosti. 14 Leta 1924 je M. Gaspari napravil kompozicijo Narodno slavje za zaveso v dvorani Dramskega dru{tva Ivan Cankar v Clevelandu (Mesesnel 2013). 58 Rebeka Kunej, Drago Kunej Ples in glasba kot medija, s katerima sporo~amo na neverbalni ravni, zmoreta v identitetnih procesih uspe{no nadome{~ati jezik, ko ta za~ne usihati. ^eprav ne govori{ ve~ slovensko (ali pa le nekaj osnovnih besed), lahko izra`a{ svojo slovenskost z delovanjem v folklorni skupini. Slovenske folklorne skupine v diaspori so danes prete`no »tujegovore~e«, saj jih v ve~ini sestavljajo potomci izseljencev, ki jim sloven{~ina ni prvi jezik; le izjemoma se vanje vklju~ujejo »sodobni priseljenci«, ki jim je materni jezik sloven{~ina. Tako postajajo skupine po etni~ni sestavi svojih ~lanov vse bolj multietni~ne, a program ostaja monoetni~en; npr. tak{na je kanadska folklorna skupina Triglav iz Winnipega, za katero Antolin ugotavlja, da je ena najmo~nej{ih skupin v Severni Ameriki, in dodaja: »V tej skupini skoraj polovica ~lanov ni slovenskega rodu! Med njimi so Poljaki, Hrvati, Bosanci, Francozi in 'Kanad~ani'. Zakaj potem ple{ejo slovenske plese? Zaradi veselja!« (Antolin 2005: 53) Podobno tudi folklorno skupino Vesel slovenski duh v Rosariu, v Argentini, sestavljajo mnogi ~lani brez slovenskih korenin. V njej je veliko potomcev [pancev, ki so svojo strast do plesa na{li v slovenski folklorni skupini, katere specifika je, da jim zgled predstavlja AFS France Marolt. Pri tem `elijo ~im bolj zvesto posnemati maroltovce v njihovih koreografijah in glasbi kot tudi v kostumski podobi – kolikor jim pa~ dopu{~ajo mo`nosti.15 Slovenske folklorne skupine v diaspori se tako v zadnjem obdobju iz ekskluzivnih skupin (namenjenih izseljencem in njihovim potomcem) spreminjajo v inkluzivne skupine ljubiteljev plesa, znotraj katerih se praviloma ne govori ve~ slovensko in komuniciranje poteka v ve~inskem jeziku (npr. angle{~ini, {pan{~ini). Podobne procese sprememb funkcije folklorne skupine v estonski diaspori po drugi svetovni vojni ugotavljajo tudi Rüütelova, Zajedova in Arraste, ki jih delijo v tri faze. V prvem obdobju (do leta 1949) je bil ljudski ples del na~ina `ivljenja v begunskih tabori{~ih, v drugem postane nosilec estonske identitete znotraj estonskih skupnosti v diaspori, v tretjem obdobju, ki se za~ne z letom 1991, pa postane ljudski ples na~in umetni{ko-kulturnega samoizra`anja v multikulturnem okolju (Rüütel, Zajedova in Arraste 2013). Ples kot utele{ena prosto~asna dejavnost je bil ve~krat definiran kot kapaciteta ustvarjanja kulturne identitete; ples ni pomenil le lastnega notranjega zadovoljstva izvajalcev, temve~ tudi plesal~ev anga`ma pri ohranjanju ali ponovni vzpostavitvi nacionalne ali regionalne identitete (prim. Shoupe 2001). Kot ugotavlja raziskava (Lillipuu 2013: 71–72), plesne sposobnosti niso najpomembnej{i faktor za sodelovanje v diaspori~ni folklorni skupini; kar plesalci prepoznavajo kot relevantno za sodelovanje v skupini, je interes za kulturo, ki jo predstavljajo. Diaspori~na folklorna skupina – folklorni hibrid? Pri slovenskih izseljenskih folklornih skupinah tako prihaja do svojstvene odrske interpretacije izro~ila ter prezentacije etni~ne in nacionalne identitete, ki pogosto odstopata od razmer v Sloveniji. Svoj repertoar sicer gradijo na zgledih iz 15 Za podatke o folklorni skupini iz Rosaria najlep{a zahvala ge. Tanji Dra{ler (osebni pogovor, 17. 5. 2016). 59 Folklorna skupina v diaspori mati~ne domovine, vendar pa hkrati zavestno vklju~ujejo tudi druge nacionalno prepoznavne elemente, kot sta narodno-zabavna glasba in t. i. narodna no{a, s ~imer dosegajo ve~jo prepoznavnost, atraktivnost in priljubljenost med slovenskim in tujim ob~instvom. Povezava narodno-zabavne glasbe in delovanja folklornih skupin, dveh pri nas doslej povsem lo~enih fenomenov, postaja vse bolj mikavna tudi v Sloveniji. JSKD se podobno kot proti uporabi t. i. narodnih no{ v folklorni dejavnosti (Knific B. n. l.a) v svojih usmeritvah folklorne dejavnosti opredeljuje tudi proti narodno- zabavni glasbi (Knific B. n. l.b; Eterovi} 2007). Pretekla praksa ka`e, da je bilo tak{no institucionalno usmerjanje doslej sorazmerno uspe{no (na primeru pevskih skupin gl. [ivic 2007; Sever 2009). Druga~e, za kar obstaja ve~ razlogov, pa je v slovenskih folklornih skupinah v diaspori. Vez s strokovnimi usmeritvami iz mati~ne domovine so sicer predstavljala izobra`evanja in seminarji, ki jih je dru{tvo Slovenija v svetu, ob podpori Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (Batagelj 2010) ter JSKD, vse od osemdesetih let 20. stoletja (takrat {e kot ZKOS) pripravljalo za vodje in plesalce folklornih skupin, ki so delovale zunaj Slovenije (prim. Lubej 2005; Antolin 2006; Vrtovec Pribac 2011). Zaradi sporadi~nosti izobra`evanj »ta na~in dela ni obrodil sadov, saj se je pokazalo, da skupine iz nau~enih plesov ne zmorejo ustvariti lastnega programa oz. plesnih postavitev« (Simetinger 2010: 37). Hkrati pa obe osrednji slovenski ustanovi – tako JSKD, ki bdi nad delovanjem folklornih skupin v Sloveniji, kot tudi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu – danes nimata pregleda nad delovanjem slovenskih folklornih skupin v diaspori in jih tudi neposredno finan~no ne podpirata. To skupinam omogo~a, da delujejo zunaj institucionalnih strokovnih usmeritev, ki opredeljujejo, kaj je tista slovenska (glasbenoplesna) dedi{~ina, ki naj bi jo predstavljala folklorna skupina. A »`elja po ohranjanju in poustvarjanju tistega, kar imamo za slovensko, je {e vedno mo~na, pa naj si bo to pravi slovenski ljudski ples ali pa sodobnej{a avtorska plesna stvaritev ameri{kih Slovencev« razmi{lja David Antolin (2007: 113) in dodaja, da oboje pripomore k ohranjanju skupnosti Slovencev v Severni Ameriki. Delovanje vseh slovenskih folklornih skupin v diaspori je usmerjeno tudi v zastopni{tvo mati~ne dr`ave v multikulturnem prostoru. ^lani skupin ~utijo dol`nost, da igrajo vlogo predstavnikov in zastopnikov Slovenije v svojem okolju. Zato se udele`ujejo razli~nih festivalov in predstavljajo »svojo« Slovenijo. Z odrskimi postavitvami `elijo izpostaviti kulturne zna~ilnosti diaspore v multikulturnem prostoru, poudarjati druga~nost in razlo~evati »nas« od »drugih« oziroma poudariti druga~nosti na{ega izro~ila od izro~ila drugih etnij (prim. Knific 2013: 129). Pri tem ̀ elijo biti tudi atraktivni in v{e~ni ob~instvu, zato v tovrstnih dogodkih izvajajo predvsem program umetni{kih plesov ob spremljavi narodno-zabavne glasbe in v t. i. narodnih no{ah, s ~imer dosegajo pri gledalcih `elen u~inek atraktivnosti in prepoznavnosti. Ve~krat se o fenomenu narodno-zabavne glasbe pri diaspori~nih folklornih skupinah pojavlja mnenje, da je posledica pomanjkanja ustrezne literature, 60 Rebeka Kunej, Drago Kunej gradiva in izobra`evanj. Delno bi to lahko veljalo za obdobje do osemdesetih let 20. stoletja, ko je bil stik z mati~no domovino {ibkej{i, predvsem zaradi manj{e mobilnosti ljudi in slab{ega pretoka blaga, znanja in informacij. Na primeru programskega lista folklorne skupine Kres iz Clevelanda pa se poka`e, da je bila polovica plesnega repertoarja predstavljena z glasbo Ansambla bratov Avsenik, ~eprav so imeli dostop do vseh objav slovenskih ljudskih plesov in vi` do takrat: tako zbirke Slovenski ljudski plesi Marije [u{tar kot knjigo Plesat me pelji Mirka Ramov{a (Kres 1984). Tudi v dana{njem ~asu, ko visoka stopnja tehnolo{kega razvoja omogo~a hiter in preprost pretok informacij in gradiv, je v spored folklorne skupine {e vedno pogosto vklju~ena Avsenikova glasba. Po drugi strani pa slovenska »polka glasba«, ki je bila v ZDA preprosto dosegljiva in {e posebej v Clevelandu zelo raz{irjena in priljubljena, ni bila nikoli del programa folklornih skupin. Zato moramo iskati razloge za uporabo narodno-zabavne glasbe predvsem v dojemanju akterjev, ljudi v diaspori, in v njihovem lastnem dojemanju slovenstva in na~ina njegove prezentacije. Navsezadnje je vsako postavljanje plesne dedi{~ine na oder tako politi~no kot tudi umetni{ko dejanje in hkrati konstrukt sodobnosti. Slovenske izseljenske folklorne skupine se zaradi svojstvenega programa pogosto razlikujejo od skupin v mati~ni dr`avi. To hitro prepoznajo tako tisti folklorniki, ki obi{~ejo skupine v diaspori (Simetinger 2010; Jerman 2014), kot tudi izseljenske skupine, ki gostujejo v Sloveniji. Pogosto se izseljenske folklorne skupine dobro zavedajo, da ne ustrezajo normam slovenskih folklornih skupin in da njihove odrske postavitve umetni{kih plesov tako na institucionalni kot velikokrat tudi na individualni ravni niso sprejete z odobravanjem. Zato svoj program na gostovanjih prilagajajo pri~akovanjem gledalcev v Sloveniji. Kljub temu pa vanj ve~krat vklju~ijo tudi tak{no plesno postavitev, saj jo `elijo, kot je rekla sogovornica iz Argentine, kot del svoje izseljenske slovenske kulture predstaviti tudi ljudem v Sloveniji (osebni pogovor, 23. 2. 2015). Delovanje diaspori~nih folklornih skupin je dober primer me{anja in stapljanja »starega« in »novega« sveta: mati~ne domovine prednikov, identitetnih procesov in `ivljenja v sodobnosti. Koncept »folklornega hibrida« (Marty 2015: 97) oziroma uporabe folklorne skupine kot transkulturnega medija v izseljenski skupnosti omogo~a razumevanje glasbene in plesne kreativnosti diaspornih skupnosti. Ob tem pa je potrebno na njihovo delovanje gledati v dinami~nem kontekstu transnacionalne povezanosti dr`av, dru`b, politik in kultur. LITERATURA IN VIRI ANTOLIN, David 2005 Razmi{ljanje o »folklornih« dejavnostih Slovencev v Severni Ameriki. Folklornik 1, str. 52–54. 2006 [tiri desetletja folklorne skupine So~a v Kanadi. Folklornik 2, str. 76. 2007 Sre~anje folklornih skupin Kanade in Zdru`enih dr`av Amerike. Folklornik 3, str. 112–113. BATAGELJ, Gregor 2010 S plesanjem ohranjajo slovensko kulturo in zavest. Folklornik 6, str. 121–123. B. n. a. 2000 Seminarji folklornih plesov. Svobodna Slovenija 53, {t. 5 (24. februar), str. 4. 61 Folklorna skupina v diaspori DUNIN IVANCICH, Elsie 2015 Slovenian dances and their sources in California. Traditiones 44, {t. 2, str. 73–90. doi: 10.3986/Traditio2015440204 ETEROVI], Ana 2007 Folklorne skupine in narodno-zabavni ansambli: o neposre~enosti kombinacije. Folklornik 3, str. 53. FOLKLORNIK 10 2014 Folklornik: glasilo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, namenjeno poustvarjalcem ljudskega izro~ila. Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. HOOKER, Lynn 2008 Performing the old world, embracing the new: festivalization, the carnivalesque, and the creation and maintenance of community in North American Hungarian folk music and dance camps. Hungarian Studies 22, {t. 1–2, str. 87–99. doi: 10.15566/HStud.22.2008.1–2.7 ILC, Mojca 2006 Slovenska diaspora na metropolitanskem obmo~ju Clevelanda. Geografski obzornik 53, {t. 4 , str. 4–9. JERMAN, Davor 2014 Leto med folklorniki v Vancouvru v Kanadi. Folklornik 10, str. 130–132. KNIFIC, Bojan 2010 Folkloriziranje plesnega izro~ila: prostorske, ~asovne in dru`bene razse`nosti ljudskih in folklornih plesov. Etnolog 20, str. 115–134. 2013 Interpretiranje plesnega izro~ila: lokalno, nacionalno in nadnacionalno. Traditiones 42, {t. 1, str. 125–142. doi: 10.3986/Traditio20134201 B. n. l.a Od obleke do preobleke: med tako imenovanimi narodnimi no{ami in folklornimi kostumi. Ljubljana: Javni sklad za kulturne dejavnosti. �12.6.2016�. B. n. l.b Folkorne skupine in narodno-zabavni ansambli. Ljubljana: Javni sklad za kulturne dejavnosti. �12.6.2016�. KOVA^I^, Mojca 2015 V de`eli harmonike – nacionalizacija harmonike v slovenskem kontekstu. V: J. Mleku` (ur.), Ven~ek doma~ih: predmeti, Slovencem sveti. Ljubljana: Zalo`ba ZRC SAZU. Str. 87–116. KRANJEC, Rebeka 2001 Folklorne skupine kot oblika folklorizma na Slovenskem: diplomska naloga. Ljubljana: �R. Kranjec�. KRES 1984 Kres: 30. obletnica 15. in 23. septembra 1984 v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave: �programski list prireditve�. Cleveland: �Folklorna skupina Kres�. 2014 Folklorna skupina Kres: celebrating 60 years of performing: an evening of cultural dance and song with the Alpine sextet, Slovenian National Home, August 31st 2014 �DVD�. Cleveland: Folklorna skupina Kres. KUNEJ, Drago; KUNEJ, Rebeka 2016 Glasba z obeh strani: gramofonske plo{~e Matija Arka in Hoyer tria. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU; Ribnica: Rokodelski center. KUNEJ, Rebeka 2004 Nekateri pojavi plesnega folklorizma v Beli krajini do druge svetovne vojne. Traditiones 33, {t. 2, str. 181–192. 2009 »Globok vtis folklornega festivala«: Mariborski folklorni festival leta 1939. Folklornik 5, str. 13–17. LAU[EVI], Mirjana 2007 Balkan fascination: creating an alternative music culture in America. New York: Oxford University Press. LILLIPUU, Liina 2013 Summary: the importance of folk dance in retaining traditions of Estonian national culture in Canada by the example of T. E. R. R. Kungla. V: L. Lillipuu, Rahvatantsu osa eesti rahvuskultuuri säilitamisel Kanadas: T.E.R.R. Kungla põhjal �magistrska naloga�. Tallinn: Tallinna Ülikool. Str. 71–73. 62 Rebeka Kunej, Drago Kunej LUBEJ, Ne`ka 2005 Slovenske folklorne skupine v Nem~iji. Folklornik 1, str. 54–55. LUK[I^-HACIN, Marina 1995 Ko tujina postane dom: resocializacija in narodna identiteta pri slovenskih izseljencih. Ljubljana: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e. MARTY, Ma{a 2015 Glasba gre na pot: pomen in vloga glasbe v izseljenstvu. Dve domovini 41, str. 89–99. MESESNEL, France 2013 Gaspari, Maksim, akademik (1883–1980). V: Slovenska biografija. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. �13.6.2016�. RAMOV[, Mirko 1984 Vloga ljudskega plesa v `ivljenju slovenskih izseljencev. Traditiones 13, str. 59–62. RÜÜTEL, Eha; ZAJEDOVA, Iivi; ARRASTE, Angela 2013 Motivational underpinnings of Estonian folk dance practices among the Estonian diaspora over time. Folklore 45, str. 97–118. doi:10.7592/FEJF2013.54.ryytel_zajedova_arraste SEVER, Vesna 2009 »Martin, skrij harmon'ko, Severjeva je tu!«: dvoli~nost sre~anj pevskih in god~evskih skupin. Folklornik 5, str. 15–19. SHAY, Anthony 2002 Choreographic politics: state folk dance companies, representation and power. Middletown, CT: Wesleyan University Press. SHOUPE, Catherine A. 2001 Scottish social dancing and the formation of community. Western Folklore 60, {t. 2–3, str. 125–147. doi: 10.2307/1500373 SIMETINGER, Toma` 2010 Plesno izro~ilo med izseljenci. Folklornik 6, str. 37–38. SKRBI[, Zlatko 2003 Diaspori~no slovenstvo: politika, nacionalizem in mobilnost. Dru`boslovne razprave 19, {t. 42, str. 9–20. STANKOVI], Peter 2015 Rustic obsessions: the role of Slovenian folk pop in the Slovenian national imaginary. International Journal of Cultural Studies 18, {t. 6, str. 645–660. [IVIC, Ur{a 2007 Vplivi institucionalnih meril na spreminjanje ljudskega petja. Traditiones 36, {t. 2, str. 27–41. VAIL, June A. 2003 Staging “Sweden”: a typology for folk dance in performance. Scandinavian Studies 75, str. 89–102. VRTOVEC PRIBAC, Ljuba 2011 Folklorna dejavnost v Avstraliji. Folklornik 7, str. 131–134. WONG, Sau-Ling C. 2010 Dancing in the diaspora: cultural long-distance nationalism and the staging of Chineseness by San Francisco’s Chinese folk dance association. Journal of Transnational American Studies 2, {t. 1, ~lanek 15. �30.5.2016�. 63 Folklorna skupina v diaspori BESEDA O AVTORJIH Rebeka Kunej, dr. interkulturnih {tudi- jev, je raziskovalka na Glasbenonarodopisnem in{titutu ZRC SAZU, kjer se posve~a predvsem etnokoreolo{kim vsebinam. Njeno dosedanje raziskovalno zanimanje je bilo usmerjeno v slovenski ljudski ples, folklorne festivale pred drugo svetovno vojno, razvoj folklornih skupin v Sloveniji in glasbo na starih gramofonskih plo{~ah. Pri Zalo`bi ZRC je leta 2012 objavila monografijo [tajeri{: podoba in kontekst slo- venskega ljudskega plesa, leta 2016 pa v soav- torstvu {e knjigo Glasba z obeh strani: gramo- fonske plo{~e Matije Arka in Hoyer tria. Drago Kunej, dr. s podro~ja glasbene teorije, je raziskovalec na Glasbenonarodopi- snem in{titutu ZRC SAZU, vodja in{titutskega zvo~nega arhiva in predstojnik in{tituta. Podro~je njegovega raziskovalnega dela sega predvsem na za{~ito in preu~evanje zvo~nega gradiva ter ljudskih glasbil. Raziskuje zgodo- vinske etnomuzikolo{ke zvo~ne posnetke s slovenskim gradivom, v zadnjem obdobju s poudarkom na starih gramofonskih plo{~ah, ki so bile posnete v Evropi in ZDA. Pri Zalo`bi ZRC je leta 2008 objavil monografijo Fonograf je dospel!: prvi zvo~ni zapisi slovenske ljudske glasbe, leta 2016 pa v soavtorstvu {e knjigo Glasba z obeh strani: gramofonske plo{~e Ma- tije Arka in Hoyer tria. Je docent za etnomu- zikologijo in nosilec modula Slovenska ljudska glasbena dedi{~ina na Akademiji za glasbo UL, kjer predava tudi glasbeno akustiko. ABOUT THE AUTHORS Rebeka Kunej, PhD in intercultural studies, is a researcher at the Institute of Eth- nomusicology, SRC, SASA, where she mainly researches themes of ethno-choreography. Her past research interests have been dedicated to Slovene folk dances, folklore festivals before the Second World War, the development of folklore groups in Slovenia, and music on old gramophone records. In 2012 Zalo`ba ZRC published her monograph [tajeri{: podoba in kontekst slovenskega ljudskega plesa, and in 2016 she co-authored Glasba z obeh strani: gramofonske plo{~e Matije Arka in Hoyer tria. Drago Kunej, PhD in music theory, is a researcher at the Institute of Ethnomusicol- ogy, SRC, SASA, head of the institute’s sound archives and the institute’s director. His main field of research is the protection and study of sound materials and folk instruments. He researches ethnomusicological sound records featuring Slovene material, more recently with emphasis on old gramophone records made in Europe and the USA. Zalo`ba ZRC published his monograph Fonograf je dospel!: prvi zvo~ni zapisi slovenske ljudske glasbe in 2008, and he co-authored Glasba z obeh strani: gramofonske plo{~e Matije Arka in Hoyer tria in 2016. He is a lecturer of ethno- musicology and head of the module Slovene folk music heritage at the Academy of Music, University of Ljubljana, where he also teaches music acoustics. SUMMARY A folklore ensemble in the diaspora. Tradition confronting creativity in America Folklore ensembles, i. e. organised dance-music groups, performing folk dances and other elements of Slovene culture, are an important part of public cultural and political presentation of the Slovene immigrant communities. The activities of immigrant folklore ensembles strongly reflect the formation of their ethnic and national identity, because they enhance the formation of people’s ideas about a common, “our”, “special” culture, with which its members identify and with which they present themselves to others. Performing Slovene (folk) dances on stage is thus both art as well as a political action, and helps to maintain the links to the culture they belong to; presenting dances, for instance, can have a strong symbolic connotation with the national identity, for both the performers and the audience. The article describes the specific nature of Slovene folklore ensembles in the diaspora, with emphasis on the folklore ensemble Kres from Cleveland (Ohio, USA). The activities of these 64 Rebeka Kunej, Drago Kunej groups reflect the directions and trends of the folklore activities in the homeland, through immigrant folklore ensembles touring in Slovenia and Slovene groups among the immigrants, participation in educational seminars in Slovenia, accessible literature, and more recently also through material that is available on the internet. Immigrant folklore ensembles thus build their repertoire on examples from the homeland, but at the same time their repertoire – due to the reduced influence of the Slovene institutions which direct (including financially) the activities of folklore ensembles domestically – essentially differs from the groups in Slovenia. The “classical” repertoire of Slovene folklore ensembles, the so-called regional dances, is strongly enhanced with a programme of so-called cultural dances. What is typical of the latter is that the stage performances are authored dance creations, which are performed to the tunes of Slovene folk pop music – especially compositions of popular ensembles like The Avsenik Brothers Ensemble and Ensemble Lojze Slak – and in so-called national costumes. This part of their repertoire reflects the agency and co-creation of a multicultural space, where they wish to be attractive and recognisable. This is how they achieve the popularity within Slovene diaspora as well as among other audiences. A specific stage interpretation of traditions and presentation of ethnic and national identity, often deviating from the circumstances and practices in Slovenia, thus occurs in immigrant folklore ensembles. The article analyzes the creativity and characteristics of the completely different landscape of folklore activities in the diaspora in the context of the transfer of cultural practices from the homeland and their fusion with the practices of the “new” space.