Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGO SLAVI J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina:	mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96‘—,
celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži sev Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
88.
kos
N' LJUBLJANI dne 4. novembra 1935).
Letnik X«
VSEBINA:
562 Pravilnik o delavcih državnih prometnih ustanov.
503. Avtentično tolmačenje odstavka 2. člena 48. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
564.	Popravek uredbe o spremembi uredbe o občinskih hranilnicah.
565. Popravek navodil za izvrševanje uredbo o podpori rodbinam oseb, poklicanih v vojaško službo.
566. Odločba o dnevnicah in potnih stroških volivcev senatorjev.
567. Spremembe in popravki v votivnem imeniku upravičencev za volitev senatorjev.
Uredbe osrednje vlade.
562.
Na podstavi tj 188. zakona o državnem prometnem osebju in pooblastitve iz t. 10. § 73. finančnega zakona za 1. 1939./40. predpisujem tale
pravilnik
o delavcih državnih prometnih ustanov.*
I.	del.
L POGLAVJE.
Osnovne določbe.
Clen 1.
Za delavca se šteje oseba, ki je sprejeta v službo državnih prometnih ustanov, da opravlja stalno ali začasno obrtno ali rizično delo ali da se izučuje obrta, in katere službeno razmerje je uravnano po določbah lega pravilnika.
Clen 2.
Za delavce so sprejemajo prvenstveno državljani kraljevine Jugoslavije.
Tuji državljani se smejo sprejemati samo pogodbeno
omejen čas, če imajo posebno strokovno izobrazbo 3>) če obstoji neogibna potreba po delovni moči le vrste, ki se ne da zadovoljiti z domačimi delavci.
* iSlužbene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
julija 15)39., št. 154/LI11/400. — Upoštevan jo tudi polj3 ra vek, objavljen v Služb, novinah- z dne 5. oktobra
1930.,	št. 227/LXXlX/G23.
II. POGLAVJE.
Delitev delavcev.
Clen 3.
Delavci se dele na:
I.	redne delavce za opravljanje stalnega obrtnega ali fizičnega dela, in to:
1. kvalificirane delavce;
2. polkvalificirane delavce in
3. navadpe delavce;
II. učence obrtnih šol in vajence;
III. pogodbene (pavšalne, akordne in občasne) delavce za opravljanje začasnega vnaprej določenega posla.
Redni delavci pridobijo stalnost po pogojih, določenih s tem pravilnikom.
Clen 4.
Kvalificirani delavci so: kvalificirani obrtniki, ki so se izučili obrta po predpisih svoje stroke, in dovršeni učenci državnih obrtnih šol.
Od osebja na plovnih objektih direkcije pomorskega prometa so za kvalificirane delavce: vodje palubnega in strojnega moštva, krmarji in kurjači; mornarji, kuharji in sobarji, če imajo 5 let plovbe v tej lastnosti; pri trebil-nici zaposlene osebe, če so bile zaposlene 5 let kot delavci pri trebilniških garniturah, in dovršeni gojenci mornarske šole kraljeviča Tomislava v Korčuli.
Clen 5.
Polkvalificirani delavci so tisti delavci, ki opravljajo obrtne posle, ki pa se obrta niso redno izučili.
Polkvalificirani delavec lahko postane tisti navadni delavec, ki je najmanj tri leta stalno prebil na kakšnem obrtnem poslu pri državnih prometnih ustanovah z uspehom po oceni komisije, ki sestoji iz šefa ali nadzornega inženirja, poslovodje in skupiuovodje — vodje partije ustanove.
Člen 6.
Navadni delavci so osebe, ki se sprejemajo, da opravljajo navadna fizična dela po sekcijah, delavnicah, kurilnicah, postajah, skladiščili in ostalih državnih prometnih ustanovah.
Člen 7.
Učenci obrtnih šol in vajenci so osebe, ki so sprejete v katero obrtnih šol državnih prometnih ustanov ali na delo pri državnih prometnih ustanovah, da se izuče obrta.
Člen 8.
Pogodbeni (pavšalni, akordni in občasni) delavci so osebe, ki se sprejemajo za opravljanje nekega vnaprej določenega posla, s čigar prestankom prestane tudi njihovo delo.
Člen 9.
Delavci se smejo dodeljevati tudi na delo, ki ga opravljajo dnevničarji.
III.	POGLAVJE.
Sprejem v službo.
Člen 10.
Za rednega delavca za opravljanje stalnega obrtnega ali fizičnega dela se sme sprejeti, kdor spolnjuje poleg pogojev iz člena 2. tudi še tele pogoje:
1. da je telesno in duševno zdrav in za službo sposoben, kar se ugotovi pismeno po železniškem zdravniku;
2. da je dovršil 18 let starosti, da pa ni prekoračil 30 let starosti;
3. da je po dovršenih 21 letih starosti odslužil obvezni rok v stalnem kadru, razen če je po določbah zakona o ustroju vojske in mornarice kot edini hranilec nesposobnih zadrugarjev (rodbinskih članov) ali kot stalno ali začasno nesposoben oproščen službe v stalnem kadru; če,je zavezan plačevanju vojnice, pa dokaže, da je vojnico plačal;
4. da je dobrega vedenja;
5. da zna zadostno službeni jezik;
6. da ni bil obsojen na izgubo častnih pravic; ta ovira velja, dokler izguba traja;
7. da mu ni prenehala prejšnja služba po disciplinski kazni;
8. da mu kot delavcu ni prenehala služba na podstavi t. 4. in 5. Člena 31. tega pravilnika.
Člen 11.
Redni delavec za opravljanje stalnega obrtnega ali fizičnega dela se sprejme v službo na podstavi prošnje, ki so ji priložene tele listine:
1. izpričevalo o državljanstvu;
2. izpisek iz rojstne knjige;
3. dokaz o zadostitvi vojaški dolžnosti, ob malolet-nosli pa tudi roditeljevo ali varuhovo odobrilo;
4. potrdilo pristojnega oblastva o vedenju;
5. pismena izjava s podatki iz t. 6. in 7. člena 10.;
fi. izpričevalo o dovršenem obrtu ali delavska legitimacija.
Listina o dovršenem obrtu ni potrebna za navadne delavce.
Po izdani odločbi o sprejemu v službo se listine vrnejo; za uradno rabo pa se obdržijo prepisi, ki jih je overil šef edinice.
Člen 12.
Za vajenca ali učenca obrtnih šol sme biti sprejet samo kdor ni mlajši od 14, niti starejši od 17 let in spolnjuje tudi pogoje iz člena 2. in št. 1., 4. in 5. čl. 10. tega pravilnika in ima roditeljevo ali varuhovo odobritev.
Glede šolske kvalifikacije morajo spolnjevati učenci obrtnih šol pogoje, določene s predpisi o obrtnih šolah državnih prometnih ustanov, vajenci pa morajo imeti dovršeno osnovno šolo.
V natečaju imajo z enako kvalifikacijo prednost otroci železničarjev in brodarjev, vojnih invalidov in vojne sirote.
Člen 13.
Osebe, ki se sprejemajo za učence obrtnih šol ali za vajence, morajo priložiti prošnji za sprejem:
1. izpričevalo o državljanstvu;
2. dokaz o dnevu rojstva;
3. dokaz o šolski kvalifikaciji;
4. roditeljevo ali varuhovo odobrilo.
Člen 14.
Za pogodbenega (pavšalnega, akordnega in občasnega) delavca za opravljanje začasnega vnaprej določenega posla se sme sprejeti, kdor spolnjuje edinole pogoj, da je dovršil 18 let starosti.
Za sprejem v službo ni potrebna pismena prošnja; pri nastopu službe pa morajo predložiti ti delavci samo listino o istovetnosti.
Člen 15.
Izvzemši delavce, navedene v členu 14., mora vse ostale osebe železniški zdravnik predhodno pregledati, da se ugotovita njih zdravstveno stanje in sposobnost za službo.
Člen 16.
O sprejemu delavcev v službo odločajo šefi edinic v mejah otvorjenih kreditov in mest, odobrenih predhodno po pristojnih mestih, in to:
1. za redne delavce za opravljanje stalnega obrtnega ali fizičnega dela na podstavi pismene prošnje, s formalno rešitvijo;
2. za pogodbene delavce po pismeni ali ustni pogodbi (izjavi), z uradno zaznambo.
Učenci obrtnih šol se sprejemajo po predpisih pravilnika o obrtnih šolali državnih prometnih ustanov, ki ga predpiše minister za promet, vajenci pa se sprejemajo po odredbi.
Člen 17.
Kdor se je izučil obrta zunaj državnih prometnih ustanov, se lahko sprejme v službo, ko je predhodno opravil enomesečno praktično preizkušnjo in ga je ocenila komisija za sposobnega, opravljati tak obrtni posel. To komisijo sestavljajo: šef oddelka, poslovodja in vodja partije.
To velja tudi za delavce, ki so se izučili obrta pri državnih prometnih ustanovah, če prosijo po prekinitvi državne prometne službe, ki je trajala več ko dve leti, za zopetni sprejem v službo.
IV.	POGLAVJE.
Kretanjo v službi.
Člen 18.
Izučevanje v obrtu traja 4 leta nepretrganega dela. Ob koncu četrtega leta opravljajo učenci obrtnih šol za-vršni izpit, vajenci pa izpit za pomočnika.
j
Ce izpit napravijo, dobe izpričevalo oziroma pomočniško pismo.
Učenec obrtne šole, ki tega izpita ne napravi, ima pravico, izpit po enem letu ponavljati. Ce pade tudi pri ponovnem izpitu, se prevede za pomočnika, uprava pa odloči v takem primeru, ali ga obdrži še dalje v službi
ali ne.
Vajenec, ki pade pri izpitu za pomočnika, ima pravico ponavljati izpit po izteku vsakih treh mesecev. Uprava odloči, ali takega vajenca, ko je napravil izpit, še dalje obdrži v službi ali ne.
Clen 19.
Delavci se dele na vrste po členu 3. tega pravilnika, po letih dela pa tudi na stopnje.
Delavcem, ki so prejemali po členu 123. pravilnika o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov v resoru ministrstva za promet z dne 1. julija 1930. povečane dnevnice, višje od tistih, ki so določene s členom 40. tega pravilnika, se morajo od dne, ko stopi ta pravilnik v moč, znižati te dnevnice na maksimum mezd, določenih v priloženi shemi.
Clen 20.
Za razvrstitev po stopnjah in določanje mezde delavcem se smejo vračunati tudi prejšnja leta dela.
Cas, prebit na delu pri državnih ustanovah, se všteva v celoti, če se služba ni odpovedala za kazen, ali če mesto ni bilo izpraznjeno. Leto, v katerem ni delavec po svoji krivdi prebil na delu najmanj 200 delovnih dni, se ne upošteva.
Navadni delavec dobi ob prevedbi v vrsto polkvali-ficiranih delavcev stopnjo, ki ustreza letom njegovega dotedanjega dela.
Cas, prebit na delu v drugih delavnicah in podjetjih, se všteva samo kvalificiranim delavcem, in to napol, največ pa deset let, ko se predhodno preizkusijo strokovna sposobnost in marljivost ter vestnost kandidata.
Od prejšnjili let dela se smejo priznati samo leta po dovršenem 18. letu starosti oziroma po izučitvi obrta. Odločbo o priznanju izda po predloženih listinah načelnik oddelka.
Clen 21.
Stalnost dobi samo redni delavec za opravljanje stalnega obrtnega ali fizičnega dela s postavitvijo na izpraznjeno normirano mesto po vrstnem redu sprejema v službo in po sposobnosti v stroki ali obrtu, če spolnjuje tčle pogoje:
1. da je državljan kraljevine Jugoslavije;
2. da je zadostil vojaški obveznosti in dovršil 24 let starosti, a Se ni prestopil 36. leta starosti;
3. da je nepretrgano delal najmanj tri leta pri državnih prometnih ustanovah. Tistemu, ki je prekinil službo, da odsluži vojaški rok, se všteva čas, prebit v službi, za pridobitev stalnosti, če se vrne po odslužitvi vojaškega roka najkasneje v treh mesecih na delo pri kateri koli državni prometni ustanovi. Ce zaprosi v tem roku za zopetni sprejem s pismeno prošnjo, ima prednost za sprejem v službo;
4. da je telesno in duševno zdrav in sposoben za službo, ki jo opravlja, kar je treba ugotoviti z zdravniškim pregledom;
5. da mu prej kot stalnemu delavcu ni prenehala služba po t. 4., 5., 6., 7. in 8. člena 31. tega pravilnika.
Število stalnih delavcev se normira po službenih edinkah. To normiranje s stanjem na dan 1. aprila vsakega leta odobruje za osebje državnih železnic generalni direktor, za osebje rečnega prometa upravnik uprave rečnega prometa, za direkcijo pomorskega prometa pa načelnik pomorskega oddelka.
Državna prometna ustanova zajamčuje stalnemu delavcu, razen delavcem gradbene službe, po 160 delovnih nr na mesec, stalnemu delavcu gradbene službe pa po 160 X 12 delovnih ur na leto.
Clen 22.
Rešitev o stalnosti izda pristojni oddelek na predlog šefa edinice.
Stalnost se računa od prvega rešitvi sledečega meseca.
Clen 23.
Delavci se načeloma ne premeščajo. V izjemnih primerih se sme delavec premestiti po službeni potrebi, pa tudi po prošnji.
'	I. vrsta				II.	vrsta				III.	vrsta		IV. vrsta			V. vrsta
iu	Obrtniki kvalificirani delavci			Polkva de		lificirani avci		Navadni delavci za opravljanje stalne službe					Učenci obrtnih šol in vajenci			Pavšalni, akordni in občasni delavci
		Osnovna	_ >	Leta		Osnovna	>				Osnovna	>			3 S	
Lotu	‘o	mezda			o	inezda	tj 77 «3 c5	Leta		c	mezda			TJ <D	> rs J:	
dela	O. o	dinarjev	3.2	delu	o. o -M	dinarjev	3.S o ^	dela		o. o	dinarjev	JaS S o .5	CC	u. N CS	~ o c	
	Cfi		o		02					m		O	nJ	cc	O	
			O)									o				3*3^0
1	1	28-60	■S	1	1	25-30	•o		1	1	22 —	13 p«J	1	T.	13-20	aM š 5 >
2-3 4—6	2 3	33‘— 3740	c	2—3 4—6	2 3	27-50 29-70	e	2- 4-	-3 -6	2 3	24-20 26-40	V S	2 3	II. III.	13-20 15-40	o w £ > 5
7-9 10—12	4 5	41-80 46-20	> O a	7—9 10—12	4 5	31-90 34-10	> o □	7- 10	-9 -12	4 5	27-50 28-60	> o c	4	IV.	17-60	0- 2 ”1'2 % «. 0.0 c 0
13—15	6	50-60	o	13-15	6	36-30	o	13	-15	«	29-70	o				•O ^
16—19	7	52-80	•	16-19	7	37-40	e	16	-19	1	30-80	e				u n 3 3 W aSo« 6
20—23	8	55'—		20—23	8	38-50	«ji	20	-23	8	31-90	8				i-' o'S c
24-27	9	57-20		24—27	9	39-60		24	—27	9	33 —	O				*•£ c c£. 0*0
28-31	10	59-40	13	28—31	10	40-70	"a	28	-31	10	34-10	13				8°
32—35	11	61-60	®	32—35	11	41-80	o	32	—35	11	35-20	O				>u S > «1 ~ o "3 "Z u-®
36—42	12	63-80	S o	36-42	12	42-90	■o O	36	-42	12	36"30	O				3 X ®
Rešitev o premestitvi v oddelku izda načelnik oddelka, iz oddelka v oddelek starešina urada, iz enega urada v drugega pa starešina višjega urada.
Premeščeni delavec mora biti razrešen svoje dotedanje dolžnosti najkasneje v 20 dneh. Na novo dolžnost se mora javiti v najkrajšem času, vendar najkasneje v 5 dneh od dne razrešitve; v ta rok se ne všteje čas, potreben za potovanje. Ce se premesti iz edinice v edinico v istem kraju, se mora javiti delavec na novo dolžnost v 24 urah.
Clen 24.
Delavci imajo prednostno pravico do nove postavitve in popolnitve izpraznjenih mest uslužbencev, razvrščenih po zakonu o državnem prometnem osebju.
Clen 25.
Če je prometna ustanova primorana, delo začasno ustaviti, toda najdalj za mesec dni, dobe delavci odsot-slvo brez mezde in velja, da jim služba za ta čas ni prenehala, ampak da jim traja dalje z vsemi pravicami zavarovanja.
Ce se pričakuje ustavitev, daljša od meseca dni. mora uprava skušati zaposliti stalne delavce v drugih edinicab, če pa ni zanje rednega posla, jih sme uporabiti za kakršno koli delo in kjer koli. Sicer se pošljejo na odsotstvo po pogojili iz prvega odstavka za ves čas, dokler ustavitev traja.
Člen 20.
Rešitev o ustavitvi dela, odsotstvu in premestitvi delavcev po predhodnem členu izda direkcija na predlog edinice, ki mora o tem kakor tudi o vseh ostalih podatkih natančno voditi pregled v »kontrolniku'osebjac
V.	POGLAVJE.
Prestanok službe.
Clen 27.
Redni delavec se lahko po potrebi službe odpusti s štirinajstdnevno poprejšnjo odpovedjo.
Odpušča organ, ki sprejema na delo.
V istem roku lahko tudi redni delavec odpove službo.
Ce zahteva posebna službena korist, se lahko delavec odpusti takoj, brez odpovedi; toda izplačati mu je pristoječi zaslužek za 14 dni vnaprej. Za tak primer mora predložiti šef edinice pristojnemu oddelku pismeno obrazložitev.
Clen 28.
Določbe člena 27. ne veljajo za pogodbene delavce.
Člen 29.
Ce se ustavi delo po drugem odstavku člena 25., mora prometna ustanova rednim delavcem pravočasno odpovedati službe, kolikor jih ne hi mogla zaposliti.
Najsi se je ustavilo delo po prvem ali pa po drugem odstavku člena 25., ima delavec pravico, odpovedati službo, in odpoved se mu lahko takoj uvaži.
Clen 30.
Redni delavec izgubi mesto, če izostane brez dovolitve iz službe dalj ko tri zaporedne delavnike in izostanka ne opraviči.
Clen 31.
Stalnemu delavcu preneha služba:
1. če postane umsko ali fizično nesposoben za službo, kar ugotovi zdravniška komisija;
2. po iztekli šestih mesecev nepretrganega bolo-
vanja;
3. če izstopi iz državljanstva kraljevine Jugoslavije;
4. če izostane brez dovolitve iz službe dalj ko pet zaporednih delavnikov in izostanka ne opraviči;
5. če se brez opravičenega razloga po premestitvi ne javi na novo dolžnost v osmih dneh od dne razrešitve;
6. če je s sodno sodbo obsojen na izgubo službe ali častnih pravic;
7. če je s sodno sodbo obsojen na zapor, daljši od enega leta, za dejanje, na katero se t. 6. ne nanaša;
8. po disciplinski kazni z odpustitvijo;
9. po dovršenih 00 letih starosti;
10. po delavčevi volji s štirinajstdnevno odpovedjo, in
11. s smrtjo.
Clen 32.
Delavec ne more biti, kdor javno izraža načela protipravne spremembe državnega reda.
VI.	POGLAVJE.
Delovni čas.
Clen 33.
Za delavce, katerih posel zahteva naporno fizično delo, je normalni delovni čas ob delavnikih osem ur dejanskega dela brez ur za odmor.
Ob nedeljah, z zakonom določenih državnih in verskih praznikih se ne dela, razen če to služba izrečno terja; čas pa, prebit na delu, se računa za 50% više
V edinicah, kjer je delo nepretrgano, se odrede partije delavcev na izmeno, tako da vsaka partija dejansko dela predpisano število ur. Takim delavcem se čas, prebit na delu ob dnevih iz predhodnega odstavka, ne računa dvojno.
Te določbe veljajo tudi za osebje na plovnih objektih direkcije pomorskega prometa.
Clen 34.
Za tiste delavce, katerih posel ne terja nepretrganega in napornega fizičnega dela, ki pa morajo po značaju posfa delo prekinjati in postajati, sme trajati delovni čas tudi več kot osem ur brez posebne nagrade, najsi traja prisotnost pri delu dalj časa.
Clen 35.
Delovni čas se sme po službeni potrebi tudi skrajšati. O tem odloča, in sicer: do treh dni šef edinice, nad tri dni pa direkcija; vendar ne sme znašati delovni čas za stalne delavce, izvzemši delavce gradbene službe, manj ko 100 delovnih ur na mesec. Za stalno delavce iz gradbene službe ne sme delovni čas znašati manj ko 100 X 12 delovnih ur na leto.
Bolovanje, spregledi, letni odmor in odsotstvo po zasebnem poslu se vštevajo v ta delovni čas s toliko urami, kolikor je trajalo v tem času delo pri poslu, pri katerem bi bil delavec moral delati.
Clen 30.
Za delo, ki se opravlja ob posebno težkih okolno-stili, skrajša lahko minister za promet oziroma gene-
ralni direktor državnih železnic normalni delovni čas na šest ur na dan brez zmanjšbe mezde.
Clen 37.
Cezurno delo se dovoljuje samo ob neobhodni potrebi.
VII.	POGLAVJE.
Zaslužki, poilporc in odtegljaji.
Člen 38.
L delavsko mezdo se razume zaslužek delavca za delo, opravljeno v normalnem delovnem času, brez ur odmora. Zaslužek, obračunan za eno uro dela. se imenuje urnimi.
Delavcem se dovoljuje zaslužek za opravljeno delo po priznanih letih dela, po sposobnosti in vrsti obrta, pri čemer je upoštevati tudi življenjske razmere kraja, kjer delajo, ne da bi se pa izključilo načelo prostega dogovora, določeno v mejah člena 40. tega pravilnika.
Člen 39.
Delavec, čigar delo se plačuje od ure, dobiva zaslužek samo za ure dejanskega dela, kolikor ni lo po določbah tega pravilnika izvzeto.
Delavci, ki delajo za mezdo, dobe, če kakšen delavnik ne delajo dejansko osem ur, za toliko osmink manjšo mezdo, kolikor dejanskih ur so tega dne manj delali.
Če je trajalo dejansko delo več ko osem ur, se plača ta presežek dela s 30% više od normalnega zaslužka na uro; potovanje pa se nikdar ne všteje v čezurno delo.
Clen 40
Mezda (uadnica) se deli na osnovno mezdo in na doklado k mezdi.
Osnovna mezda se določa po priznanih letih dela po vrstah delavcev, kakor je razloženo v shemi člena 19. tega pravilnika.
Doklada se določa po draginji kraja, kjer delajo, po sistemu dela ustanove, sposobnosti delavca, posebnosti posla in vrsti obrta, pa po vrstah delavcev, kakor je razloženo v shemi omenjenega člena, in to:
1.	za kvalificirane delavce-obrtnike največ do 50% ustrezne osnovne mezde;
‘2. za polkvalificirane delavce največ do 40% ustrezne osnovne, mezde;
3.	za navadne delavce največ do 30% ustrezne osnovne mezde.
Ta maksimum lahko doseže omejeno število delavcev, ki se s svojim delom In sposobnostjo posebno odlikujejo.
Generalna direkcija državnih železnic določi načela, po katerih ustanove prometne ustanove enotno v vseh podrejenih edinicah ustrezni izkaz številčnega sta-hja delavcev, ki se sme zvišati samo z odobritvijo prisojnega oddelka v mejah dodeljenih kreditov.
Generalna direkcija državnih železnic določi po mestih prometnih ustanov in po navedenih pogojih in predlogu oblastne direkcije ob koncu vsakega leta za prihodnje leto višino gorenjega odstotka za povprečno doklado k osnovni mezdi, po čemer se morajo ravnati odinice pri odrejanju doklade k osnovnim mezdam v ‘Nejah minimuma in določenega maksimuma.
Člen 41.
Pri sprejemu delavca v službo in njegovem napredovanju izda pristojni starešina rešitev o višini mezde in poviška, v kateri navede, od kdaj naj velja.
Člen 42.
Delavec, ki se sprejme v službo po členu 17. tega pravilnika, dobiva samo osnovno mezdo, do katere ima po kvalifikaciji pravico. Po zadovoljivo dovršeni poskuš-nji se nni mezda lahko zviša.
Clen 43.
Kjer koli značaj posla to dovoljuje, zlasti pa v delavnicah in kurilnicah, se uvede z odobritvijo generalne direkcije za železniške, uprav pa za ostale edinice delo po akordnem sistemu ali premijska nagrada za prihranek pri času in večjo proizvodnjo.
Člen 44.
Delavcem se obračuna zaslužek od 25. dne minulega do vštetega 24. dne tekočega meseca, ne glede na razdobje proračunskega leta, izplača se pa do 5. dne naslednjega meseca.
Na zahtevo se sme izplačati delavcu akontacija v približni višini njegovega zaslužka do lega dne.
Člen 45.
Od zaslužka in pokojnine delavcev se odtegujejo javne davščine, prispevki v humanitarni fond državnih prometnih ustanov in pokojninski sklad delavcev državnih prometnih ustanov, sodne prepovedi, terjatve državnih prometnih ustanov iz službenega razmerja delavcev, ugotovljeni primanjkljaji, škode in kazni. Odtegljaji za železničarske zadruge se pridržujejo samo ob uslužbenčevi privolitvi.
Skupna vsota odtegljajev od zaslužka (mezde) ali pokojnine ne sme nikakor biti večja od tega, kar je dovoljeno z zakonom o izvršbi in zavarovanju.
Člen 40.
Iz rodbinske pokojnine se ne morejo izterjavali dolgovi umrlega delavca niti kakršne koli terjatve proti njemu, izvzemši članarino, dolgovano delavskemu pokojninskemu skladu.
Člen 47.
Terjatve prometne ustanove proti delavcem, ki izhajajo iz službenega razmerja, se ugotavljajo administrativno; izterjavali se pa morejo šele po izvršnosti rešitve o izterjavi te terjatve.
Clen 48.
Rodbina delavca, ki za mobilizacije ali vojne po dveh letih nepretrganega dela pri državni prometni ustanovi neposredno iz nje nastopi vojaško službo, dobiva za ves čas, dokler je v vojaški službi, kot podporo, in to: rodbina stalnega delavca 75 % njegove dotedanje mezde; rodbina rednega delavca pa polovico njegove dotedanje mezde.
Za rodbino se štejejo zakonska žena in otroci, rojeni v zakonitem zakonu ali pozakonjeni.
Clen 49.
Za čas bolezni ali zdravstvenega zapora dobiva delavec podporo po predpisi h naredbe o zavarovanju državnega prometnega osebja za bolezen in nezgodo.
VIII.	POGLAVJE.
Potni stroški, selitveni stroški in nagrade.
Potni stroški.
Clen 50.
Delavcu, ki je zaposlen zunaj svojega rednega delovnega kraja v razdalji več ko 3 km, pristoji razen normalne urnine tudi dnevnica za potovanje, če se je mudil zunaj rednega delovnega kraja več ko štiri ure.
Za redni delovni kraj po predhodnem odstavku se šteje gradbeni okoliš kraja, kjer je delavec stalno zaposlen.
V krajih, kjer imajo mestni-ožji in izvenmestni-širši okoliš, velja za redni delovni kraj mestni-ožji gradbeni okoliš.
Ob sporu glede mej gradbenega okoliša odloča ministrstvo za gradbe.
Ce se je mudil delavec zunaj stalnega delovnega kraja nad 12 ur, mu pristoji popolna dnevnica, če se je mudil manj ko 12, a več ko 4 ure, pa polovična dnevnica.
Glede sekcijskih delavcev se šteje za njih redni delovni kraj vse ozemlje nadzorniškega sreza, za kvalificirane in polkvalificirane delavce pa tudi ozemlje sosednih nadzorniških srezov, vendar največ treh nadzor-niških srezov.
Potujočim snažilkam vozov ne gre dnevnica za potovanje po vrstilnem redu v določenem okolišu, marveč jim gre mesečna potna povprečnina (pavšal) 200 dinarjev za potovanje najmanj 10 dni na mesec po vrstilnem redu v določenem okolišu. To povprečnino dovoljuje načelnik oddelka oblastne direkcije.
Clen 51.
Za službeno potovanje izdaja nalog šef službene edinice.
Cas odhoda in prihoda in številko vlaka overja na nalogu za potovanje prometni uradnik.
Clen 52.
Delavci za stalno službo dobivajo, če so na službenem potovanju, razen normalne urnine, ki jo imajo, če delajo v svojem rednem delovnem kraju, tudi še dnevnice za potovanje, in to:
1. kvalificirani delavci za prvih deset dni popolno dnevnico po 40 dinarjev, po desetih dneh pa skrčeno po 25 dinarjev;
2. polkvalificirani delavci za prvih deset dni popolno dnevnico po 30 dinarjev, po desetih dneh pa skrčeno po 20 dinarjev;
3. navadni delavci za stalno službo za prvih deset dni popolno dnevnico po 25 dinarjev, po desetih dneh pa skrčeno po 15 dinarjev.
Za izračun potnih dnevnic se šteje omenjenim delavcem čas od odhoda iz rednega delovnega kraja pa do povratka v ta kraj.
Po povratku s službenega potovanja ima delavec pravico do šesturnega odmora, če je potoval nazaj ponoči in je to trajalo več ko 12 ur ali če je do odhoda na pot v stalni službeni kraj opravljal težko in naporno delo.
Odmor se računa od trenutka prihoda vlaka ali ladje, S katerima je prispel delavec s službenega pota.
Ce pride čas odmora v redni delovni čas, se mu plača njegova normalna urnina tudi za ta čas, če je nastopil stalni posel takoj, ko mine odmor.
Clen 53.
Razen dnevnice, določene v prednjem členu, ima delavec pri službenem potovanju tudi pravico do brezplačne vožnje in brezplačnega prevoza prtljage.
Clen 54.
Za službeno potovanje v inozemstvo in iz inozemstva določi višino dnevnice za vsak primer posebej in pred nastopom potovanja minister za finance po predlogu ministra za promet.
Dnevnica se določa za potovanje v državo ali iz države z zdravo valuto v veljavi te države, za potovanje v državo ali iz države s slabo valuto pa v dinarjih po borznem tečaju na dan izdaje odločbe o dnevnici.
Dnevnica in stroškovna povprečnina (pavšal) pri-stojita od ure pa do ure, ko se prestopi meja. Za vsakih polnih 24 ur pristoji cela dnevnica. Za ostanek pod 24 ur se dele dnevnice po številu ur, prebitih na tujem ozemlju. Začeta ura se računa za celo.
Poleg dnevnice pristoji samo še povračilo dejanskih stroškov za osebni prevoz z železnico ali ladjo.
V računu se mora označiti veljava, v kateri so bili izdatki napravljeni. Tuje veljave se izplačujejo v dinarjih. Ce je prejeta akontacija višja od vsote, priznane po računu, se vrne presežek v isti veljavi, v kateri je bila akontacija izplačana. Presežek se najde tako, da se preračunajo vse po računu priznane vsote na vrednost tisto veljave, v kateri se je akontacija prejela, in to po srednjem borznem tečaju ob času, prebitem na službenem potu. Ce se potovanje ni opravilo ali če ni bil račun položen in je terjatev zastarala, je vrniti prejeto akontacijo v isti veijavi, v kateri je bila izplačana.
Potovanje čez mejo države v obmejni kraj, oddaljen do 10 km od državne meje velja in se plačuje kakor potovanje v državi.
Clen 55.
Delavcu, ki med službenim potovanjem tako oboli, da ne more opravljati službo, gre dnevnica za potovanje, dokler obolelost traja, izvzemši čas, ki ga prebije na zdravljenju v javni bolnici.
Clen 56.
Da delavec ne more opravljati službo zaradi bolezni, kakor tudi da se ne more povrniti v redni delovni kraj, ker je zbolel, se dokaže s potrdilom železniškega zdravnika, kjer tega ni, pa s potrdilom državnega ali samoupravnega zdravnika.
Delavcu, ki potuje stalno ali občasno s potujočo delavnico ali v delavski skupini radi pregledovanja in popravil na progi, se plačuje dnevnica za službeno potovanje po členu 50. tega pravilnika.
, Povračilo selitvenih stroškov.
Clen 57.
Ob premestitvi po službeni potrebi ima delavec pravico:
a) do popolne dnevnice iz člena 52. tega pravilnika zase;
b) do četrtine polne dnevnice za vsakega člana svoje rodbine, kamor se štejejo poročena žena in zakonski otroci do polnoletnosti, kakor tudi polnoletni otroci, ki so nesposobni za delo, če se še redno šolajo pa najdalj do dovršenega 23. leta starosti, ako živijo stalno pri roditeljih in se selijo z njimi;
c)	do brezplačne vožnje zase in za rodbino po predpisih pravilnika o brezplačni in znižani vožnji; do brezplačnega prevoza prtljage (in to: zase do 50 kg, za vsakega rodbinskega člana pa do ‘25 kg; toda skupna teža prtljage ne sme presegati 200 kg> in pohištva po železnici ali z ladjo oziroma do povračila vsot, plačanih za vožnjo po vozovnici, za prevoz prtljage po priznanici in za prevoz pohištva po tovornem listu;
č) do povračila za selitev pohištva, ki se določi takole:
1. delavcu z rodbino do 2 otrok za prevoz pohištva pri selitvi po železnici ali z ladjo do maksimalne teže 1000 kg za vkladanje in izkladanje, prevoz do postaje in obratno, za natovoritev in raztovoritev, za poškodbo in zavarovanje pohištva od vsakega kilograma dejansko preseljenega pohištva samo do maksimalne teže po 35 par;
2. delavcu z rodbino z več ko 2 otrokoma za prevoz pohištva pri selitvi po železnici ali z ladjo do maksimalne teže 1200 kg, za vkladanje in izkladanje, prevoz do postaje in obratno, natovoritev in raztovoritev, poškodbo in zavarovanje pohištva, od vsakega kilograma dejansko preseljenega pohištva samo do maksimalne teže, tudi po 35 par.
Cie n 58.
Vsak delavec dobi lahko pri blagajni, ki mu izplačuje zaslužek, do dveh tretjin na račun svoje potne dnevnice ali selitvenih stroškov po začasni priznanici, ki jo overi šef edinice. Na tej priznanici označi poleg ostalega šel' edinice datum, do katerega se mora likvidirati.
Clen 59.
Dnevnice za službeno potovanje se obračunajo in izplačajo na podstavi naloga, označenega v členu 51. tega pravilnika, selitveni stroški pa izplačajo na podstavi računa, ki mu morajo biti priložene nastopne listine:
1. odlok o premestitvi;
2. rešitev o količini dnevnice v overjenem prepisu (za potovanje v inozemstvo);
3. potrdilo z žigom in podpisom blagajnika o vozovnicah, plačanih za potovanje;
4. dokazi za plačani prevoz prtljage kakor tudi izvirni tovorni listi za plačani prevoz pohištva z domačo ali tujo železnico in parnikom;
5. ostale listine po potrebi in naredbi.
Račun o selitvenih stroških mora biti overjen po šefu edinice, v katero je delavec premeščen.
Clen 60.
Za resničnost predloženega računa in listin je odgovoren vložilec računa materialno, disciplinsko in kazensko.
Clen 61.
Nalog za službeno potovanje ali račun za povračilo selitvenih stroškov mora predložiti delavec šefu edinice takoj po povratku s službenega potovanja oziroma takoj Po opravljeni selitvi.
Clen 62.
Terjatve za povračilo potnih in selitvenih stroškov zastarajo po šestih mesecih od dne, ko se je delavec s službenega potovanja vrnil, oziroma od dne, ko sc je po °pravljeni selitvi prijavil na novo dolžnost.
Clen 63.
Nagrada za povečano proizvodnjo.
Da se poveča proizvodnja v državnih železniških delavnicah, se uvaja časovni oziroma akordni nagradni sistem, da se nagradi osebje, zaposleno v delavnicah, sorazmerno z obsegom več izvršenih del.
Clen 64.
C a s o v n i k dovoljenega delovnega časa.
Za vsa dela iu za lake posle, ki se pri popravljanju vozil (strojev, voz, parnih voz itd.) pogosto ponavljajo, se morajo izdelati ločeno po vrstah obrta (ključavničarji, kovači, mizarji, strugarji, pleskarji, tapetniki, monterji itd.) pregledi o dovoljenem delovnem času, tako zvani časovniki oziroma akordni cenovnik.
Za posje izven vrste ali za redka opravila se sestavijo posebne dopolnitve. Vse spremembe ali dopolnitve ugotovljenega delovnega časa ali akordnih cen dovoljuje in potrjuje začasno upravnik delavnice in jih predloži v dokončno odobritev generalni direkciji (upravi rečnega prometa) konec vsakih šest mesecev (polletno).
Odobreni ugotovljeni delovni čas kakor tudi akordne cene se vpišejo v glavni pregled.
Clen 65.
Dovoljeni delovni čas.
Z dovoljenim delovnim časom se razume normalni delovni čas z odstotnim dodatkom časa, ki ga potrebuje delavec pri posameznih poslih za pripravo, opremo, odmor itd. Ta odstotni dodatek se ugotovi za vsako obrtniško skupino in za polkvalifieirane delavce in sme znašati največ 33%.
Dovoljeni delovni čas se označa na nakaznici v minutah. Zaradi lažjega obračuna pretvori obračunski odsek dovoljeni delovni čas na nakaznici v cele ure, desetinke in stotinke ure. Tako ugotovljeni delovni čas je podstava odmeri nagrade za prihranjeni delovni čas.
Z akordno ceno se razume nagrada, ki se daje enemu ali več delavcem za izvršitev določenega posla.
Clen 66.
N o l' m a 1 n i del o v n i č a s.
Z normalnim delovnim časom se razume tisti čas, ki je potreben delavcu srednje sposobnosti, da po vseh izvršenih pripravah opravi posamezni posel na predpisani način, pri čemer zastavi vso svojo sposobnost, marljivost in vestnost.
Pri tem je treba upoštevati različne metode in tudi strojno ureditev posameznih delavnic.
Normalni delovni čas oziroma akordne cene za posamezna dela ugotavlja za to odrejena posebna komisija, kar mora odobriti generalna direkcija državnih železnic (uprava rečnega prometa).
Tako ugotovljeni delovni čas in ugotovljene akordne cene se revidirajo, kadar koli je to potrebno. Revizijo vrši ista komisija, najsi zadeva povečanje ali zmanjšanje normalnega časa in akordnih cen.
Clen 67.
P r i h r a njeni d e lovni čas.
Ce se odbije od dovoljenega delovnega časa tisti čas, ki ga je delavec dejansko porabil za dovršilev določenega
dela s pripravo, odmorom itd. vred, se dobi prihranjeni delovni čas.
Člen 68.
Nagrada za prihranjeni delovni čas.
Generalna direkcija (uprava rečnega prometa) določi na predlog upravnika delavnice nagrado, ki naj se plačuje delavcem za vsako prihranjeno uro, in to po srednji urnini tiste obrtne partije.
Ta nagrada se razdeli med delavce, ki delajo v skupinah, po členu 72.
Člen 69.
Delovna nakaznica — razdelitev poslov.
1. Posli v delavnicah se oddajajo skupinam (posameznim delavcem) z delovnimi nakaznicami. Delovne nakaznice obsegajo:
Izračun, številko in serijo vozila, številko in ime skupine ali delavcev, popis in obseg dela, dovoljeni delovni čas ali akordno ceno, dejanski delovni čas, rok za izvršitev dela, višino nagrade, potrdilo pregledanega posla in obračuna.
2. Po popisu posla se izdajo ustrezne delovne nakaznice, se vpiše dovoljeni delovni čas in se določi, kdaj in v katerem redu naj se vzamejo delovne nakaznice v delo.
3. V posebno nujnih primerih izdajo inženirji in poslovodje lahko ustne naloge za izvršitev dela: morajo pa potem v najkrajšem roku vročiti delavcu na predpisani način delovno nakaznico za ta posel, in sicer prej kot se posel dovrši.
4. Ko se posel dovrši, ga morajo poslovodje ob osebni odgovornosti kakovostno in kolikostno pregledati, delavcem delovne nakaznice odvzeti in s svojim podpisom pravilnost dela potrditi.
5. Po kakovostnem in kolikostnem sprejemu posla mora izročiti poslovodja v 24 urah nakaznice s potrdilom upravi, ki jih pregleda, odmeri nagrado, vodi kontrolo o porabljenem času in jemlje iz njih potrebne statistične podatke. Nato se pošljejo delovne nakaznice obračunskemu odseku radi obračuna.
6. Posli, ki se morajo zaradi slabe izdelave vnovič izdelati, gredo v breme delavca, ki je ta posel opravil, in sicer brez druge delovne nakaznice.
7. Delovne nakaznice se morajo izročiti delavcu, preden prične posel, tako da delavec zaradi njih ne čaka na posel.
Za Čas, ki ga je prebil delavec brez lastne krivde brez posla, se mu izda posebna nakaznica s popisom vzroka prekinitve posla.
Člen 70.
Uporaba časovnikov in spremembe ter dopolnitve dovoljenega časa v njih.
1. Popis in namen posla kakor tudi nazivi posameznih njegovih delov morajo biti v časovniku tako razločno označeni, da je vsak nesporazum izključen.
2. Za posle, ki se niso mogli izvršiti prej, ugotove dovoljeni delovni čas po členih 65. in 66. strokovne komisije, ki so za to določene.
3. To komisijo sestavljajo starešina oddelka ali njegov namestnik, poslovodja skupine in vodja partije.
4. Če se strojna ureditev spremeni, se morajo posamezna dela na novo pregledati in dovoljeni delovni čas ali akordue cene po tem spremeniti.
5. Preden se spremeni dovoljeni delovni čas ali se spremene akordne cene, se morajo, če treba, vršiti poskusi, in to istočasno z več delavci. Povprečni čas izvršenih poskusov se mora vzeti za normalni čas in se mora temu dodati čas za manipulacijo itd. po členu 65.; tako se dobi dovoljeni delovni čas.
6. Upravnik delavnice potrdi ureditev novega ali spremembo dosedanjega dovoljenega delovnega časa ali akordne cene, če soglaša z mnenjem komisije, in postopa dalje po členu 65. tega pravilnika.
7. Sprememba dovoljenega novega časa in akordne cene se priobči vsemu prizadetemu osebju.
8. če se opazi, da ugotovljeni delovni čas glede posameznih poslov ne ustreza, ker je predolg ali prekratek, komisija to preizkusi, uredi ta čas in ga da potem vsemu prizadetemu osebju na znanje. To, velja tudi za akordne cene.
Člen 71.
1. Če nastanejo med delovnim časom ovire ali motnje brez krivde delavcev, jim je treba takoj dati drug posel, dokler ovira traja. Če to ni mogoče, se nadomesti delavcu zamuda delovnega časa toliko, da se mu izplača za ta čas samo mezda.
2. To se mora storiti tako, da se izda za vsako oviro ali zamudo časa do dodelitve drugega posla posebna delovna nakaznica, v katero se vpišejo vzrok ovire in njeno trajanje kakor tudi dovoljeni delovni čas.
3. Delovne nakaznice, zaradi delovnih ovir se izdajo v dveh izvodih po odobritvi upravnika delavnice. En izvod se priloži k obračunu, drugi pa se priloži k spisku delovnih ovir in se pošlje generalni direkciji državnih železnic (upravi rečnega prometa) v nadaljnji postopek.
4: Generalna direkcija (uprava rečnega prometa) mora obračati posebno pozornost na preiskovanje delovnih ovir, mora poizvedeti vzroke in ukreniti vse, česar je treba, da se ovire kar najhitreje odstranijo. Krivci, ki so te motnje povzročili, se izključijo z odločbo upravnika delavnice ali odločbo generalne direkcije (uprave rečnega prometa) za neki čas od nagrade.
Člen 72.
Izračun in razdelitev nagrad za prihranjeno delo.
1. Nhgrade se izračunajo in razdelijo po dejanskem delu in proizvodnji.
2. Vse nagrade za prihranjeno delo se morajo obračunati najkasneje v naslednjem mesecu. Potemtakem je vse nakaznice o delu, opravljenem v enem mesecu, odvzeti delavcem konec meseca.
3. Prihranjeni delovni čas se dobi, če se odbije od dovoljenega delovnega časa tisti čas, ki ga je porabil delavec (ali porabila delavska partija) za opravo dela (glej t. 5.). Če se pomnože prihranjene delovne ure z-nagrado, določeno za prihranjeno uro, se dobi nagrada za prihranjeno delo.
4. Ta nagrada se mora razdeliti po zaposlenih urah na skupine, če se dela v partijah. Teh skupin so tri vrste! V prvo vrsto spadajo kvalificirani delavci z mezdo do vštetih 6 dinarjev. V drugo vrsto kvalificirani delavci z mezdo do 9 dinarjev. V tretjo vrsto kvalificirani delavci z mezdo nad 9 dinarjev. Kvalificirani delavci iz skupine druge vrste dobivajo za prihranjeni delovni čas za 10
iz tretjo skupine pa za 20% višjo nagrado ko delavci i2 skupine prve vrste.
5. Nagrada za prihranjeni delovni čas gre tistim delavcem, ki sodelujejo pri delu, kjer se je prihranil čas. Nekvalificirani delavci posameznih skupin dobivajo nagrado, ki ustreza 10—15 % celotne nagrade, ki jo zasluži skupina. Ta vsola 10—15 % se razdeli po enakih delih. Osebne nagrade se obračunajo po rednih mezdnih spiskih.
6. Tistim kvalificiranim delavcem v delavnici, ki se jim glede njihovega dela delovni čas ne da ugotoviti, ki pa delajo v korist povečanja proizvodnje, odreja nagrado generalna direkcija (uprava rečnega prometa) na predlog šefa delavnice. Ta nagrada ne sme nikakor biti višja od najvišje nagrade za kvalificirane delavce.
7. Če delavec (delavska partija) ne doseže nobene prihranjene ure ali če je število dejansko uporabljenih ur večje od števila dovoljenih delovnih ur, nima delavec (delavska partija) pravice do nagrade za prihranjeno delo; pač pa se mu morala izplačati predpisana mezda in draginjska doklada v celoti. Vzrok je treba preiskati.
Člen 73.
Pritožbe.
Pritožbe delavcev zaradi premalo vračunanega dovoljenega delovnega časa kakor tudi vsa nesoglasja med delavci in nadzornim osebjem preizkusi najprej upravnik delavnice s pripomočjo strokovne komisije; po potrebi se morajo odrediti poskusi za takšno delo ali zaprositi za intervencijo generalna direkcija (uprava rečnega prometa), ki odloči kot poslednja stopnja.
Člen 74.
Minister za promet zmanjša pravočasno prejemke, določene v tem poglavju, za katere ne bi bilo zadosti kritja do konca leta.
IX.	POGLAVJE.
Splošne določbe.
Člen 75.
Ko delavec za opravljanje stalnega dela stopi prvič v službo ali ko se vanjo vrne iz pokoja ali iz ostavke, priseže pred starešino takole:
*Jaz N. N. prisegam na vsemogočnega Boga, da bom vladajočemu kralju in domovini zvest; da se bom državnim zakonom in naredbam meni nadrejenih oblastev pokoraval; da bom pri izvrševanju službe varčeval; da bom državne in službene tajnosti zvesto varoval; da se bom vestno ravnal po predpisih, ki zadevajo varnost Prometa; da bom dolžnosti, ki so spojene z mojo službo, ne samo sam spolnjeval, ampak da si bom prizadeval, se vsi predpisi izvršujejo, kakor je treba.
Tako mi Bog pomagaj!«
Po opravljeni prisegi se napravi zapisnik, ki ga pod-fnše delavec, ki je prisegel, overi pa starešina, pred katerim je prisegel.
Člen 76.
Delavec je dolžen pokoravati se ustavi in zakonom, v*‘siti dolžnost vestno, marljivo in nesebično in pri tem nvaževati občne javne koristi in koristi prometnih usta-a izogibati se vsemu, kar bi bilo njemu poverjeni službi v škodo.
Člen 77.
v.. Delavec jo dolžen izvrševati naredbe svojih stare-^‘n- Samo tega, kar je po zakonih kot kaznivo dejanje Prepovedano in kaznivo, ne sme delavec na zapoved nad-'•lenega nikdar storiti in mora o tako prejeli naredbi akoj javiti svojemu nadrejenemu oblastvu.
Če to službena korist veleva, mora opravljati delavec na poziv svojega starešine tudi tiste službene posle, ki ne spadajo v obseg njegovega rednega dela.
Člen 78.
Vsak delavec je dolžen spoštovati svoje starešine in jim povsod izkazovati čast. Nasproti sebi enakim se mora vesti dostojno, živeti z njimi v slogi in jih v službi podpirati.
Člen 79.
Delavec je dolžen varovati službeno tajnost ne glede na to, ali je v aktivni službi ali ne. S službeno tajnostjo se razume vse, kar je delavec izvedel v službi in pri svojem službenem delu in kar bi utegnilo, če se razve, preprečiti uspeh državne službe ali bi sicer bilo škodljivo za državo ali za posameznike.
Minister za promet ga sme v občnem interesu oprostiti te dolžnosti.
Delavec krši službeno tajnost tudi tedaj, če bi se po nedovoljeni poti poučeval o službenih predmetih, ki ne spadajo v njegovo področje.
Brez posebne odobritve starešine je vsem nepristojnim delavcem in zasebnikom prepovedano, pregledo- „ vati službene knjige, spise, načrte itd.
Člen 80.
Delavec se mora v službi in izven nje primerno vesti. To velja tudi za upokojene delavce.
V službenem občevanju s strankami mora biti delavec uslužen in vljuden.
Člen 81.
Delavec sme ustno prositi ali se pritožiti neposredno samo svojemu starešini ali pa po tem svojemu višjemu starešini o predmetih, ki zadevajo njegovo službo; ta pa ga zasliši in takoj odloči.
Če misli delavec, da se mu je s to odločbo storila krivica, sme vložiti pri svojem starešini v 15 dneh pismeno pritožbo, naslovljeno na nadrejeno oblastvo svojega starešine. Nadrejeno oblastvo pošlje pritožbo brez odlašanja pristojnemu višjemu oblastvu v postopek, če nima po zakonu pravice, da jo samo reši.
Delavec sme občevati z višjimi oblastvi samo po starešini edinice, v kateri služi. Če bi pa starešina edi-nice prošnje ali pritožbe ne rešil ali ne poslal uradu, na katerega je naslovljena, ima delavec pravico, obrniti se neposredno do prvega višjega starešine.
Brezimenske in lažno podpisane ovadbe in pritožbe so prepovedane in se ne jemljejo v postopek.
Člen 82.
Delavec ne sme izven svoje redne službe zasebno opravljati obrtne posle radi 'zaslužka, če nima za to odobritve generalne direkcije državnih železnic (uprave rečnega prometa).
Člen 83.
Delavcem ni dovoljeno udeleževati se pokretov. ki bi jim bil namen oviranje ali ustavljanje dela v službi.
Brez odobritve ministra za promet delavec ne sme pripadati tujemu društvu, ne glede na to, kje ima to sedež.
Člen 84.
Delavci državnih prometnih ustanov ne smejo ustanavljati stanovska društva, če nimajo odobritve tudi od
ministra za promet. Ta društva ne smejo imeti pokrajinski, verski ali plemenski značaj.
Ne štejejo se za pokrajinsko društvo oblastna uprava, pododbor ali poverjeništvo, ki so sestavni deli društva za vso državo. Toda isto društvo sme imeti na ozemlju ene direkcije (uprave) samo eno oblastno upravo s pododbori ali poverjeništvi v službenih k raj i h tega območja.
Upokojeni delavci so lahko redni člani, ne morejo pa biti Člani društvene uprave.
Za društvene člane se ne smejo sprejemati tisti upokojeni delavci, ki niso bili društveni člani dokler so bili v aktivni službi, če je društvo tedaj obstajalo; če pa gre za novo društvo, smejo ob njegovi ustanovitvi biti sprejeti za člane tudi upokojeni delavci.
Tisti delavci, društveni člani, ki jim je služba prenehala (izvzemši upokojence), ne smejo ostati člani društva.
Tudi za delovanje v društvu veljajo za njegove člane predpisi o varovanju ugleda in dostojanstva državnega uslužbenca; prav tako pa tudi vsi drugi disciplinski predpisi, kolikor bi delovanje društva in delovanje njegovi)] članov zadevalo službena razmerja in službene koristi.
Društva delavcev državnih prometnih ustanov so pod nadzorstvom ministra za promet, kateremu so dolžna predlagati letna poročila o svojem delovanju.
Za vsak sporazumni nastop raznih društev je treba odobritve ministra za promet.
Na delavce državnih prometnih ustanov, ki se pre-greše zoper prednje določbe, je uporabiti disciplinske predpise.
V društvih, ki delujejo protivno prednjim določbam, razpusti minister za promet sporazumno z ministrom za notranje posle upravni in nadzorstveni odbor in postavi komisarja, ki opravlja veljavno vse posle upravnega in nadzorstvenega odbora, dokler ne spravi vsega poslovanja v društvu s prednjimi določbami v sklad.
V hujših primerih razpusti lahko minister za promet v soglasnosti z ministrskim svetom društva, ki delujejo protivno prednjim določbam. Zoper take odločbe ni pritožbe.
Predpisi prednjih odstavkov ne veljajo za zadruge državnega prometnega osebja in za zvezo, pri kateri so včlaniene.
Clen 85.
Delavcu državnih prometnih ustanov je prepovedano, prejemati brez odobritve ministra za promet od tujih vlad darila, nagrade ali odlikovanja.
Clen 86.
Za škodo, ki jo prizadene delavec državnih prometnih ustanov pri izvrševanju dolžnosti drugim osebam z nezakonitim ali nepravilnim postopkom, odgovarjata delavec kot storilec in država.
Oškodovancu za vložitev take tožbe ni treba odobritve nadrejenega oblastva.
Tožba se vlaga pri sodišču, pristojnem po kraju, kjer se je škoda prizadela, in mora biti naperjena zoper »torilca in državo. Ce ni zajeta v tožbo takoj tudi država, preneha njena odgovornost.
Pravica do tožbe zastara v 9 mesecih od dne, ko se je škoda prizadela, oziroma od dne, ko je oškodovanec zanjo izvedel. Toda v lem drugem primeru ne more biti skrajni rok za vložitev tožbe daljši od enega leta od dne nastanka škode. Gorenji rok se šteje od dne izvršnosti
sodne odločbe o sproženem vprašanju kazenske odgovornosti, če se je vodila zoper storilca kazenska preiskava.
Država je dolžna plačati tožilcu prisojeno odškodnino samo, če se ne bi dala izterjati od uslužbenca.
Država sme z rešitvijo ministra za promet v sporazumu z ministrom za finance in v soglasnosti z ministrskim svetom prevzeti popolno odgovornost za povračilo škode in tako toženega delavca oprostiti odgovornosti, če se ugotovi, da je prizadeta škoda posledica pretirane gorečnosti v službi.
Clen 87.
Vsak delavec državnih prometnih ustanov je odgovoren državni prometni ustanovi za vse oškodbe in škode na državni imovini, prav tako tudi za oškodbe, manjke in izgube zasebne imovine, ki je poverjena prometni ustanovi, in mora potemtakem vobče povrniti vsako škodo, ki jo je prizadejal ustanovi po svoji krivdi.
Ce je škoda prizadeta po krivdi več delavcev, jo povrnejo vsi skupaj sorazmerno s svojo krivdo; če pa se deleži ne dajo določiti, odgovarjajo za škodo vsi enako.
Povračilo se določi administrativno in kolikor se ne bi izterjalo takoj z gotovino, se izterja po izvršnosti odločbe iz zaslužka ali pokojnine brez posredovanja drugih oblaslev.
Ce se krivec po značaju krivde ali iz drugega opravičenega razloga ne bi dal obremeniti z vso škodo, se izterja od njega samo del škode.
Odločbo o povračilu izda direktor oziroma upravnik po predhodnem zaslišanju odbora direkcije oziroma uprave. Zoper direktorjevo ali upravnikovo odločbo je dopustna v 15 dneh pritožba na ministra za promet, zoper Čigar odločbo je dopustna tožba na državni svet.
Odločbe direktorja oziroma upravnika o povračilu škode do 100 dinarjev so izvršne.
Clen 88.
Kdor stopi v službo državnih prometnih ustanov, se mora javiti na dolžnost v 15 dneh od dne, ko se mu je priobčila odločba o sprejemu v službo, drugače se šteje, da ni sprejet. Iz opravičenega razloga sme pristojni šef edinice ta rok podaljšati.
Clen 89.
Cef je delavec iz kakršnega koli razloga zadržan, priti na dolžnost, mora obvestiti o tem v 24 urah svojega neposrednega starešino in svoj izostanek opravičiti.
Clen 90.
Ce je delavec državnih prometnih ustanov po bolezni zadržan, da bi prišel na dolžnost, mora predložiti o tem poročilo železniškega zdravnika. V takem primeru lahko odredi starešina, če spozna to za potrebno, da se stanje njegovega zdravja tudi komisijsko pregleda.
Komisijski pregled je obvezen, če boluje delavec nepretrgano več ko tri mesece ali če mu zaradi telesne ali duševne nesposobnosti za službo mora prenehali aktivna služba pri državnih prometnih ustanovah.
Komisijo odredi na zahtevo šefa edinice pristojni sanitetni referent oziroma šef sanitetnega odseka mi* nistrstva za promet; člani pa so starešina edinice sani ali uradnik, ki ga on določi, da ga nadomešča, in dva zdravnika, ki sta v javni službi.
Državnim zdravnikom ne gre, če opravijo po določbah tega člena pregled zdravstvenega stanja delavca državnih prometnih ustanov, nikaka nagrada.
Potne stroške komisijskih članov ob pregledu trpi država, razen če zahteva delavec sam zaradi bolezni svojo upokojitev ali če dii drugače povod za pregled, pa se s pregledom ugotovi, da mu zdravstveno stanje dopušča opravljanje dolžnosti; v teh primerih trpi te stroške delavec.
Da je po bolezni zadržan, se šteje tudi tisti delavec, ki mu je potrebno, da je neki čas na okrevanju od bolezni ali da se podvrže posebnemu zdravljenju, najsi v službenem kraju ali zunaj tega kraja. Trajanje tega časa mora biti vnaprej določeno in s pristojno rešitvijo odobreno. Take rešitve izdaja do 10 dni šef edinice, do 2 mesecev pristojni oddelek, nad 2 meseca pa direktor oziroma generalni direktor oziroma pomočnik ministra za promet. Tak čas se všteva v rok bolovanja.
Člen 01.
Stalni delavec ima pravico do letnega odmora, s pripadajočo mezdo po nepretrganem delu pri državnih prometnih ustanovah, in sicer:
do 10 let dela — 10 dni;
do 20 let dela — 15 dni;
nad 20 let dela — 20 dni.
Čas, ko naj se odmor izkoristi, določi šef edinice.
Z zakonom odrejeni prazniki in pa nedelje za časa letnega odmora se ne računajo v letni odmor, a se tudi ne plačajo.
Člen 92. '
Delavcem pod št. I. in II. člena 3. tega pravilnika dovoljuje odsotstvo po zasebnem poslu brez mezde do 15 dni šef edinice, do 2 mesecev načelnik oddelka, nad 2 meseca generalni direktor (upravnik rečnega prometa) oziroma oblastni direktor ali direktor direkcije pomorskega prometa.
Člen 93.
Delavcem pod št. I. in II. člena 3. tega pravilnika se sme dovoliti, če ne bi trpelo poslovanje, odsotstvo s pripadajočo mezdo za delovne dni radi udeležbe pri narodnih slavnostih, a to največ 5 dni skupaj za eno leto.
To ne velja za narodne slavnosti med odsotstvom po členu 25. tega pravilnika.
l’o odsotstvo dovoljuje minister za promet.
Člen 94.
Stalni delavec dobiva za časa vojaških vaj mezdo razen za nedelje in z zakonom odrejene verske in državne praznike.
Člen 95.
Pravica delavcev do brezplačne vožnje in znižane voznine se uredi s pravilnikom o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji za osebje prometnih ustanov.
Člen 96.
Za delavce se osnuje in vodi »knjiga delavcev«. Za stalne delavce se osnuje in vodi poleg »knjige delavcev« tudi še »uslužbenski list«.
»Knjiga delavcev« za stalne delavce mora obsegati l8te podatke, kakor »delavski uslužbenski list«.
»Delavski uslužbenski list« mora obsegati tčle podatke;
1. rodbinsko in rojstno ime z očetovim rojstnim
lTnenom;
2. kraj, srez, banovino, dan, mesec in leto rojstva;
3. narodnost in vero;
4. državljanstvo (če je po prirojstvu — datum pri-rojstva);
5. podatke o službi pri vojakih in v vojni in kateremu vojaškemu okrožju pripada;
6. podatke o šolski in drugi strokovni izobrazbi;
7. podatke o zakonskem stanju, ime in poklic zakonskega druga in datum poroke;
8. podatke o otrocih: koliko jih je, njih imena, rojstni datum in poklic;
9. podatke o osebah, ki jih vzdržuje;
10. podatke o odlikovanju;
11. podatke o administrativnih, disciplinskih in drugih kaznih;
12. podatke o kretanju v službi (vstop v službo, stalnost, napredovanje, premestitev, odpoved, odpustitev, upokojitev idr.);
13. podatke o odsotstvu in bolovanju;
14. podatke o poklicu pred vstopom v službo državnih prometnih ustanov; če je bil prej v državni službi, v kateri in zakaj mu je ta služba prenehala;
15. podatke o opravljenih (strokovnih) izpitih;
16. podatke o eventualnem ocenjanju.
»Knjiga delavcev« za začasne delavce mora obsegati:
1. rodbinsko in rojstno ime z očetovim rojstnim imenom;
2. kraj, srez, banovino, dan, mesec in leto rojstva;
3. narodnost in vero;
4. državljanstvo (če je po prirojstvu — datum pri-rojstva);
5. podatke o službi pri vojakih in v vojni in kateremu vojaškemu okrožju pripada;
6. podatke o šolski in drugi strokovni 'izobrazbi;
7. podatke o zakonskem stanju; ime in poklic zakonskega druga in datum poroke;
8. podatke o otrocih: koliko jih je, njihova imena, rojstni datum in poklic;
9. podatke o osebah, ki jih vzdržuje;
10. podatke o odlikovanju;
11. podatke o administrativnih iu drugih kaznih;
12. podatke o kretanju v službi;
13. podatke o odsotstvovanju in bolovanju;
14. podatke o poklicu pred vstopom v službo državnih prometnih ustanov; če je bil prej v državni službi, v kateri in zakaj mu je ta služba prenehala;
15. podatke o opravljenih (strokovnih) izpitih.
Člen 97.
Ali morajo delavci med delom nositi službeno obleko, se predpiše s pravilnikom o službeni obleki.
Člen 98.
Uživanje alkoholnih pijač med opravljanjem službe je najstrože prepovedano.
Če opazi delavec pri kakšnem drugem uslužbencu, da je za časa službe pijan ali pri pijači, mora v korist službe obvestiti o tem najbližjega starešino in je odgovoren, če tega ne stori.
Delavcu v napitem stanju se ne sme dopustiti, da bi nastopil službo ali jo nadaljeval.
Člen 99.
Če bi bil delavec pri opravljanju svoje službe ali pa izven službe, toda zaradi izvrševanja službene dolžnosti po komer koli zasebno napaden, razžaljen ali če se izvrši proti njemu kakšno kaznivo dejanje, mora obvestiti o tem svojega neposrednega starešino, ta pa po-
stopa po dejanskem stanju dalje na podstavi veljavnih zakonov.
Delavec mora takoj prijaviti svojemu starešini tudi vsako denarno ali drugo kazen, na katero hi bil obsojen od sodnih ali političnih (policijskih) oblastev.
Clen 100.
Delavci državnih prometnih ustanov so oproščeni plačila taks za vloge ali zahteve, ki se nanašajo na pravice po tem pravilniku, kakor tudi glede prilog za delavski uslužbenski list«.
Prejemki aktivnih in upokojenih delavcev državnih prometnih ustanov so oproščeni tudi samoupravnih doklad.
X.	POGLAVJE.
Disciplinski predpisi.
Clen 101.
Vsaka kršitev zakonskih predpisov, navodil in na-redb ob vršitvi dolžnosti ali izven nje, storjena po delavcu, ima za posledico kazen.
Sojenje po kazenskem zakonu ne izključuje izreka disciplinske kazni.
Clen 102.
Kazni so:
1. pismeni ukor;
2. denarna kazen od 2 dinarjev do tridnevne plače;
3. denarna kazen, ki je v tem, da se odtegne zaslužek do največ 10%, kar mora trajati določen čas, a ne več ko eno leto;
4. ustavitev napredovanja za dobo enega do treh let;
5. odpustitev iz službe.
Kazen iz t. 3. ima za posledico izgubo enega leta za napredovanje v naslednjo stopnjo.
S kaznimi po t. 3., 4. in 5. se smejo kaznovati samo stalni delavci.
Clen 103.
Po t. 1. in 2. člena 102. se kaznuje vsaka nepravilnost, nerednost ali neumrljivost v opravljanju službe, ki nima za posledico večje odgovornosti.
Po t. 3., 4. in 5. člena 102. se kaznuje tisti delavec, ki stori prestopek namerno ali iz malomarnosti, zlasti za:
1. nemoralno vedenje v službi ali izven nje;
2. nečloveško ravnanje v službeni dotiki z zasebniki;
3. nepokorščino proti nadrejenim ali proti nared-bam višjih oblastev, zlasti pa odpoved pokorščine;
4. vsako zlohotno kritiziranje naredb in postopkov oblastev z namenom, rušiti red in disciplino;
5. raznašanje službenih tajnosti;
6. malomarno izvrševanje in zanemarjanje dolžnosti, ki se z njima ogroža varnost prometa, proge ali njenih delov, kakor tudi varnost imovine ali oseb vobče;
7. namerno ali z veliko malomarnostjo storjen prestopek zoper predpise veljavnih zakonov, naredb in navodil;
8. udeležbo pri občni ali delni ustavitvi dela, medlo in počasno opravljanje službe zato, da se oteži ali ustavi promet (pasivna rezistenca) ali podpihovanje, nasnav-Ijanje ali dogovarjanje v la namen;
9. krajo imovine državnih prometnih ustanov ali imovine, ki je poverjena tem ustanovam, udeležbo pri njej, nasnavljanje ali nagovarjanje nanjo;
10. iznujanje ali izsiljevanje kakršne koli nagrade, zase, za drugega ali pa na račun poslov, ki se opravljajo po službeni dolžnosti;
11. vobče izvršitev kakršnega koli kaznivega dejanja, ki je v zvezi z delavčevim službenim razmerjem;
12. utajo ali izvršitev prevare, protipredpisnega postopka iz koristoljubja in takih dejanj,- ki se kaznujejo po predpisih kazenskega zakonika z izgubo častnih pravic, nadalje vsako ravnanje, s katerim se prizadene ali namerja prizadeti škoda prometnim ustanovam, njih uslužbencem ali državni ali zasebni ustanovi;
13. porabo krivih podatkov ob vstopu v službo državnih prometnih ustanov ali zatajitev takšnih okolnosti, ki bi preprečile sprejem v službo, če se pozneje dokažejo;
14. ogrožanje varnosti prometa iz malomarnosti, lahkomiselnosti, z opijanjem itd. ali oškodovanje ali ogrožanje materialnih službenih koristi s takšnimi ali tem podobnimi postopki;
15. sprejemanje podkupnine;
16. pijanost vobče, med službo ali neposredno preden začne opravljati službo;
17. pogostno neopravičeno izostajanje in pogostnejše neopravičeno prestopanje odsotstva;
18. krivo pričanje v disciplinskem postopku:
19. če je delavec večkrat kaznovan za ista kazniva dejanja ali nepravilnosti v službi;
20. razsipno trošenje službenega materiala;
21. lahkomiselno zadolževanje;
22. vsako delovanje in vedenje, ki bi podpiralo izzivanje plemenske ali verske mržnje, vsako delovanje in vsako agitacijo zoper misel državnega in narodnega edinstva, nedopustno kritiko postopka vlade; in njenih dejanj ali obstoječega reda.
Za vsa zgoraj navedena dejanja, kolikor imajo v sebi znake kaznivih dejanj po kazenskem zakonu, je mimo započete preiskave podati tudi prijavo rednemu sodišču za nadaljnji postopek.
Clen 104.
Z odpustitvijo iz službe se kaznujejo zlasti dejanja, ki izvirajo iz koristoljubja, kakor: tatvine, prevare, utaja, ponareja listin, sprejemanje podkupnine in pijanost v službi.t Z odpustitvijo iz službe se mora kaznovati delavec, ki je storil zgoraj našteta dejanja v povratku v smislu predpisov kazenskega zakonika, kakor tudi delavec, ki je v dobi dveh let trikrat kaznovan po t. 3., 4. in
o.	člena 102.
Clen 105.
Kazni se odmerjajo po stopnji krivde, po obtežujo-čih in olajšujočih okolnostih, po stopnji nevarnosti in velikosti škode. Pri odmeri kazni je treba upoštevati tudi, ali je bil delavec že prej za podobna dejanja kaznovan; prav tako pa je jemati v poštev tudi njegovo dotedanje vedenje.
Denarne kazni po t. 3. člena 102. se odtegujejo mesečno od zaslužka.
Clen 106.
Kazni se smejo izrekati samo po opravljeni preiskavi, s katero je treba ugotoviti obstoj kaznivega dejanja in delavčevo odgovornost.
Kazni po t. 1. in 2. člena 102. izreka šef službene edinice. Denarna kazen po t. 2. člena 102. se odtegne od zaslužka, in to naenkrat, v prid bolniškega sklada.
Kazni po t. 3., 4. in 5. člena 102. izreka na prvi stopnji načelnik oddelka. Šef edinke mora z obrazloženim predlogom dostaviti oddelku ves preiskovalni material o delavčevem kaznivem dejanju.
Kazen po t. 3. člena 102. se odtegne v prid pokojninskega sklada.
Clen 107.
Zoper odločbo o kazni po t. 1. in 2. člena 102. ima kaznovani delavec pravico pritožbe v 8 dneh od priob-čitve odločbe na prvega nadrejenega starešino tistega, ki je kazen izrekel.
Zoper odločbo o kazni po t. 3., 4. in 5. člena 102. ima kaznovani delavec pravico pritožbe v 15 dneh od dne priobčitve, in to: na direktorja pristojne direkcije (upravnika) oziroma generalnega direktorja oziroma pomočnika ministra za promet. Pritožba se izroči šefu pristojne edinice, ki jo pošlje pristojni instanci z vsemi spisi vred.
Z vložitvijo pritožbe se odloži izvršitev kazni, dokler ne postane odločba izvršna.
Člen 108.
Če ugotovi organ, ki odloča na drugi stopnji, da je bil pri izdaji izpodbijane odločbe kršen predpis tega pravilnika v formalnem pogledu ali da se ne more izdati dokončna odločba, ker poizvedbe niso zadostne ali popolne, jo lahko razveljavi in odredi nove poizvedbe ali dopolnitev.
Če se nanaša izpodbijana odločba na več osumljencev, se razveljavi tudi glede tistih, za katere pritožba ni vložena, ako se ugotovi, da se nedostatki, ki so se storili pri poizvedovanju ali pri izdaji odločbe o kazni, nanašajo tudi nanje.
Če pa spozna organ, ki odloča o pritožbi, da je dejanje zadosti raziskano in da pri izdaji izpodbijane odločbe niso bili kršeni predpisi tega pravilnika v formalnem pogledu, jo potrdi ali jo spremeni in izda drugo odločbo, ki je dokončna.
Odločba iz predhodnega odstavka postane izvršna takoj po priobčitvi pritožilcu. Če se ta priobčitev ne more opraviti pritožilcu osebno, se objavi odločba v izpisku v uradnem listu državnih prometnih ustanov (''Službene novine državnih saobračajnih ustanova ). V tem primeru velja v 8 dneh po izvršeni objavi, da je odločba pritožilcu priobčena.
Člen 109.
Če sodelujejo pri istem službenem prestopku delavci raznih edinic, je pristojen za voditev preiskave šef tiste edinice, ki je prvi zvedel za storjeni prestolih. Kazen izreče tudi v takem primeru vsak načelnik °ddelka svojemu podrejenemu osebju.
O pritožbah zoper odločbo o kazni iz prednjega od-slavka odloča tisti organ, ki je za tako odločanje glede na kaznovane delavce po činu najvišji.
Clen 110.
Če sodelujejo pri izvršitvi službenega prestopka po-„e8 delavcev tudi uslužbenci, razvrščeni po zakonu o dr-favnem prometnem osebju, veljajo glede voditve prebave predpisi zakona o državnem prometnem osebju.
Izrekanje kazni delavcem pa predpisi tega pravilnika.
Člen 111.
Upokojenci odgovarjajo:
1. za disciplinske prestopke, storjene v času, ko so bili aktivni delavci;
2. za zločinstva in dejanja, katera kaznuje redno sodišče z izgubo častnih pravic.
Člen 112.
Kazni za upokojence so:
1. zmanjšbn pokojninskih prejemkov do 10% za določen čas, največ pa za dve leti;
2. izguba pokojnine.
Člen 113.
Določbe člena 109. tega pravilnika veljajo tudi za upokojence. Kazen izreka na prvi stopnji zoper nje vselej načelnik tistega oddelka, v čigar disciplinsko pristojnost so spadali neposredno pred prestankom službe.
Člen 114.
Kazniva dejanja iz t. 1. in 2. člena 102. zastarajo v enem letu od dne izvršitve. Kazniva dejanja iz t. 3., 4. in 5. lega člena zastarajo v petih ietili od dne izvršitve dejanja, če pa se je uvedla preiskava, od dne, ko se je prekinila.
Kazniva dejanja, ki imajo poleg kazni iz t. 3., 4. in 5. člena 102. za posledico tudi kazensko odgovornost za zločinstvo ali drugo nečastno dejanje, ne zastarajo.
Člen 115.
Če se postopek o kaznivih dejanjih, ki imajo za posledico kazen iz t. 3., 4. in 5. člena 102., prekine ali se obdolženec oprosti, sme zahtevati starešina obnovo postopka, če navede nova dejanstva in nove dokaze, ki po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi dokažejo kaznivo dejanje, ki še ni zastaralo.
Prav tako sme tudi delavec, kaznovan s kaznijo po t. 3., 4. in 5. člena 102., ki je postala izvršna, njegovi zakoniti nasledniki in zakonec tudi še po prestani kazni zahtevati obnovo postopka, če navedejo nova dejanstva in nove dokaze, ki utegnejo sami po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi ugotoviti njegovo nedolžnost ali povzročiti znižbo kazni.
O obnovi postopka odloči tisti organ, ki je izrekel kazen na prvi stopnji. Če se delavcu zahteva za obnovo postopka zavrne, ima pravico pritožbe na oblastvo višjo od tistega, ki je obnovo zavrnilo.
Če se v obnovljenem postopku za kazen po t. 3. in
4.	člena 102. delavec oprosti ali mileje kaznuje, se mu mora vse povrniti, kar je po prvi odločbi več izgubil.
Če je bil delavec s prvo odločbo kaznovan s kaznijo po t. 5. člena 102., pa se z novo odločbo oprosti ali mileje kaznuje, ima pravico do povračila v višini pokojninskih prejemkov za čas med prvo in drugo odločbo^ Če delavec ob času, ko se ižda odločba, še ni bil pridobil pravice do pokojnine, ne sme biti to povračilo večje od pokojnine, ki bi jo užival, da je dovršil 10 let članstvo.
XI.	POGLAVJU.
Člen 116.
Delavski zaupniki.
Za sporočanje skupnih naziranj vseli ali večine delavcev o vprašanjih, ki so v zvezi z njihovo službo in
ki zanimajo vse ali večino delavcev, njih službenim starešinam, razdele državne prometne ustanove edinice, ki zaposlujejo delavce, na take skupine — oddelke, ki imajo svojega šefa, v katerih je 50 do 300 delavcev, in izvolijo delavci teli skupin — oddelkov izmed sebe po dva zaupnika, ki tolmačita pri vseh šefih skupin — oddelkov te delavske kolektivne želje ali naziranja.
Ce je v kraju več takšnih skupin — oddelkov (kakršni so n. pr. oddelki delavnic) in so skupaj ena edi-jiica, imajo pa skupne želje ali naziranja, izvolijo lahko njih zaupniki izmed sebe dva delegata, ki edina smeta v imenu delavcev vseh teh skupin — oddelkov sporočati te želje ali naziranja upravi edinice.
.Pravico, voliti delavske zaupnike, ima vsak stalni delavec; izvoljen pa more biti samo tisti stalni delavec, ki ima najmanj 12 let za pokojninski sklad priznanega članstva.
Ministrstvo za promet predpise vsako leto potrebno navodilo glede volitev delavskih zaupnikov.
II.	del.
Pokojninski sklad.
XII.	poglavje.
Člen 117.
Naziv, sedež in namen.
Pokojninski sklad delavcev ima naziv : Pokojninski sklad delavcev državnih prometnih ustanov« (:>Penzioni fond radnika državnih saobračajnih ustanova«).
Sedež glavne uprave sklada je v Beogradu.
Pokojninskemu skladu delavcev državnih prometnih ustanov je namen, zavarovati članom za starost in onemoglost po tem pravilniku določeno pokojnino, ob njih smrti pa rodbinskim članom rodbinsko pokojnino.
Člen lliV
članstvo.
Članstvo je obvezno, izvzemši primere, določene s tem pravilnikom. Vsak delavec za opravljanje stalnega dela pri državni prometni ustanovi je ne glede na leta starosti in spol član pokojninskega sklada. Delavec postane član s prvim dnem v mesecu za mesecem, v katerem je stopil v službo državne prometne ustanove.
Pogodbeni delavci (pavšalni, akordni in občasni) ne morejo biti člani sklada, marveč so zavarovani po določbah zakona o zavarovanju delavcev.
Člen 119.
Sprejem v članstvo.
Starešina edinice mora v 15 dneh po sprejemu v službo poslati oblastni upravi pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov za vsakega rednega delavca prijavo za sprejem v pokojninski sklad. S prijavo pošlje tudi tele listine: poročni list pri poročenih ženskah ali vdovah, izpisek iz rojstne knjige, rešitev o sprejemu v službo, izpričevalo o državljanstvu, potrdilo o službovanju pri državnih prometnih ustanovah, potrdilo o zadostitvi vojaški obveznosti in zdravniško potrdilo, da je redni delavec duševno in telesno zdrav in za službo sposoben, izdano po členu 15. tega pravilnika.
Od teh listin pošlje izvirnike z overjenim prepisom vsake listine. Prepis overi starešina edinice, ki pošilja prijavo.
Oblastna uprava pokojninskega sklada izda rešitev o sprejemu v članstvo, o vštetju prejšnje službe in o številu ter višini mesečnih obrokov naknadnega vplačila. Ta rešitev, ki jo podpiše oblastni upravnik, se vroči prizadetemu delavcu po njegovi edinici.
Zoper rešitev oblastne uprave se delavec lahko pritoži v 30 dneh na glavno upravo sklada. Odločba glavne uprave je izvršna.
Člen 120.
Vštetje prejšnjih let službe.
Samo leta službe, prebita pri državnih prometnih ustanovah, se vštevajo v članstvo, izvzemši primer iz člena 142. tega pravilnika.
Člen 121.
Prestanek članstva.
Članstvo preneha:
1. s prestankom službe;
2. z razvrstitvijo po zakonu o državnem prometnem osebju.
Člen 122.
Zapustitev službe in odpustitev iz službe.
Ce nastopi primer iz t. 4., 5., 6., 7. in 8. člena 31. tega pravilnika, izgubi stalni delavec vsako pravico proti skladu tako zase kakor tudi za rcdbino.
Ob zopetnem sprejemu v službo državnih prometnih ustanov ne sme postati ta delavec ponovno član sklada, ampak se zavaruje po določbah zakona o zavarovanju delavcev.
Člen 1*23.
Ko se nastavi stalni delavec za uslužbenca po zakonu o državnem prometnem osebju ali se sprejme na delo kot dnevničar, se mu ustavi vsako nadaljnje pobiranje članarine v korist delavskega pokojninskega sklada.
Člen 124.
Če preneha uslužbencu iz prednjega člena služba, preden je pridobil pravico do osebne pokojnine po zakonu o državnem prometnem osebju, ali dnevničarju preden je pridobil pravico po uredbi o podpornem skladu pomožnega osebja v državni službi, se mu odredi pokojnina iz delavskega pokojninskega sklada, in sicer, če:
1. spolnjuje s časom, prebitim v svojstvu po zakonu o državnem prometnem osebju razvrščenega uslužbenca ali dnevničarja, ki se mu prizna v takem primerit kot članstvo pri delavskem pokojninskem skladu, pogoje, določene s tem pravilnikom za pridobitev pravice do osebne pokojniue;
2. plača ustrezajočo članarino v delavski pokojninski sklad za ves čas, ki ga je prebil kot razvrščeni uslužbe-nec po zakonu o državnem prometnem osebju ali dnevničar, računaje članarino za 25 delovnih dni od njegovega poslednjega zaslužka;
3. vplača v delavski pokojninski sklad članarino, ki jo je dolgoval prej temu skladu, katere vplačevanje pa je bilo ustavljeno z njegovo nastavitvijo po zakonu o državnem prometnem osebju ali s sprejemom na delo za dnevničarja.
Tako je ravnati tudi, če tak uslužbenec umre preden je pridobil pravico do rodbinske pokojnine po zakonu o državnem prometnem osebju ali do rodbinske podpore po uredbi o pomožnem osebju v državni službi.
Določbe tega člena ne veljajo za tiste bivše delavce, nastavljene po zakonu o državnem prometnem osebju, ali za tiste, ki so sprejeti na delo za dnevničarje, če so bili za kazen odpuščeni iz službe.
Prav tako se te določbe ne morejo uporabljati na tiste delavce, ki pred svojo razvrstitvijo po zakonu o državnem prometnem osebju niso bili člani pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov, ustanovljenega s pravilnikom o pomožnem osebju z dne 1. julija 1930. oz. s pravilnikom o delavcih z dne 11. maja
1933.,	marveč so bili člani drugih delavskih pokojninskih skladov ali urada za zavarovanje delavcev.
Clen 125.
Dohodki pokojninskega sklada.
Dohodki sklada so ti-le:
1. vpisnina;
2. redna mesečna članarina (mesečni vlog);
3. redni prispevek državnih prometnih ustanov ministrstva za promet;
4. izredni prispevek državnih prometnih ustanov;
5. dohodki od imovine;
O.	darila, volila in drugi nepričakovani dohodki;
7.	denarne kazni po t. 3. člena 102. tega pravilnika. Celotni dohodek pokojninskega sklada se sme uporabili samo v namene, določene s tem pravilnikom. Osnovno glavnico pokojninskega sklada sestavlja prenos salda prejšnjih pokojninskih skladov.
Clen 126.
Vpisnina.
Ob sprejemu v članstvo plača vsak član enkrat za vselej vpisnino, ki znaša enomesečno članarino za 25 delovnih dni.
Clen 127.
Članarina.
Vsak član pokojninskega sklada plačuje redno mesečno članarino v sklad.
Osnova za vplačevanje je mesečni zaslužek od osnovne mezde in doklade, ki ga je delavec v tistem mesecu dejansko zaslužil.
Mesečna članarina znaša 6% dejanskega mesečnega kosmatega (bruto) zaslužka.
Clen 128.
Članstvo je obvezno in nepretrgano; toda v mesecih, delavec ni nič zaslužil, se ne pobere članarina za
sklad.
Članarina se pobira po službeni dolžnosti z odlego-vanjem po plačilnem spisku; za njeno redno pobiranje je odgovoren šef edinice, pri kateri je delavec zaposlen.
Cas bolovanja in vojaških vaj se všteva le, če je trajalo članstvo najmanj že eno leto.
Ce član med vojaškimi vajami ni prejemal zaslužka, hlača prometna ustanova poleg svojega prispevka tudi njegovo članarino za pokojninski sklad za 25 delov-dni.
Članarina za pokojninski sklad za čas bolovanja kakor tudi v primerih iz členov 181. in 184. se vplačuje naknadno. Naknadno vplačilo članarine se opravlja v mesečnih obrokih za 25 delovnih dni; toda posamezni obrok ne sme biti manjši od polovice dolgovane mesečne članarine.
Člen 129.
Prispevek državnih prometnih ustanov ministrstva za
promet.
Državne prometne ustanove ministrstva za promet prispevajo kot redni prispevek k skladu prav toliko, kolikor člani sklada, in to v mesečnih obrokih. Razen tega prispevajo državne prometne ustanove ministrstva za promet za prvo od petih let k osnovni glavnici kot izredni prispevek 30°/o po gorenjem stanju ustanovljene skupne članarine. Za vsako naslednjih štirih let se ugotovi potreba po tem izrednem prispevku po stanju sklada iz minulih let.
Državna prometna ustanova pokriva potrebe sklada, kolikor je dohodek tega sklada manjši od razhodka, in to v obliki brezobrestnega posojila.
Vinko peto leto mora preizkusiti aktuar po pravilih zavarovalne tehnike imovinsko stanje in obveznosti pokojninskega sklada in ugotoviti, ali imovina sklada po 6%nem obrestovanju z bodočimi dohodki vred zadostuje za pokritje vseh obveznosti sklada. Ce se pokaže, da nabrana imovina z bodočimi dohodki vred ne zadostuje za pokritje vseh bodočih obveznosti, se mora s sklepom glavne skupščine zvišati članarina do potrebne višine.
Clen 130.
Pravica do pokojnine.
Pravico do osebne pokojnine pridobi član:
1. po dovršenih 35. letih priznanega članstva pri skladu ali dovršenih 60. letih starosti z najmanj 10 leti članstva, in to brez dokaza onemoglosti ali nesposobnosti za službo pri prometni ustanovi;
2. po dovršenih 4 letih članstva pri skladu, če je nastopila onemoglost po § 66. zakona o zavarovanju delavcev.
Clen 131.
Količina pokojnine.
Količina osebne pokojnine znaša na leto po najmanj 4 do 10 letih dejanskega članstva pri skladu 24°/o, po najmanj 10 do 15 letih priznanega članstva pri skladu pa 36% povprečnega dejanskega kosmatega (bruto) zaslužka (člen 127.).
Po dovršenih 15 letih priznanega članstva se osebna pokojnina zviša, in to:
za kvalificirane in polkvalificirane delavce na leto za 2% tako, da se računa količina osebne pokojnine od povprečnega kosmatega zaslužka v poslednjih 10 letih, za ostale delavce pa na leto za l'5°/o povprečnega kosmatega zaslužka ves čas članstva.
Začeto leto se šteje za celo, če je preseglo 180 dni.
Clen 132.
Način odrejanja pokojnine. Začetek in prestanek.
Članu pokojninskega sklada, ki je pridobil kot ne*' sposoben za nadaljnjo službo pravico do rente zaradi nezgode, plačuje pokojninski sklad razliko med rento in pokojnino, če je renta manjša od pokojnine, ki bi mu šla po njegovi dobi članstva.
Ce tak elan še nima 10 let članstva, a je dovršil najmanj 4 leta dejanskega članstva pri skladu, se mu prizna ostanek do 10 let članstva in se izračuna razlika, ki mu jo mora pokojninski sklad izplačevati.
Rento izračuna bolniški sklad po uradni dolžnosti po določbah o zavarovanju državnega prometnega osebja.
Nihče ne more istočasno uživati rento in pokojnino preko tega, kar je navedeno. To velja tudi za rodbinsko pokojnino, če se član sklada pri delu smrtno ponesreči. Prav tako ne more nihče uživati dve pokojnini.
Clen 133.
Začasna in trajna upokojitev.
Začasno se upokoji član v primeru 1. 2. člena 130. Trajno se mora upokojiti član na prošnjo ali na predlog prometne ustanove v primeru t. 1. člena 130.
Clen 134.
Uprava pokojninskega sklada ima radi zopetne ugotovitve onemoglosti pravico, dati pregledati vsakega začasno upokojenega člana po zdravniški komisiji.
Ce zdravniška komisija spozna, da je postal delavec, kateremu je bila osebna pokojnina začasno priznana, sposoben '/a delo pri državni prometni ustanovi, ga je treba pozvati na delo v državno prometno ustanovo. Ce bi se ne hotel vrniti, se mu ustavi nakazovanje pokojnine
Ce ga ne pozovejo na delo, mora krivec izplačano pokojnino skladu nadomestiti.
Začasno upokojenemu delavcu, za katerega je komisija ugotovila, da je trajno onemogel, prizna uprava sklada pokojnino v dotedanjem znesku.
Kdor se brez upravičenega razloga niti na dva poziva v po enem mesecu ne prijavi na zdravniški pregled, izgubi vse pravice iz pokojninskega sklada.
Clen 135.
Osebna pokojnina se začne uživati prvi naslednji mesec za dnem po zdravniški komisiji ugotovljene onemoglosti oziroma za dnem prestanka službe.
Oseba, kateri je priznana pravica do pokojnine, neha uživati svoje pravice:
1. s smrtjo;
2. z obsodbo zaradi prestopka, po kateri se pravica do pokojnine ni izgubila, in to za čas trajanja kazni na prostosti čez mesec dni. Za ves ta čas prejema nedolžna rodbina rodbinsko pokojnino;
3. Če odide brez predhodne pristojne odobritve v inozemstvo, do povratka. Ce se vrne v 3 mesecih za stalno bivanje, se mu izplačajo ustavljeni obroki pokojnine naknadno;
4. s prejemanjem stalne podpore iz drugega pokojninskega sklada.
Clen 130.
Rodbinska pokojnina.
Po smrti upokojenca, ki je ob smrti užival pokojnino iz sklada, ali po smrti člana sklada, ki ima najmanj 2 leti članstva, imajo pravico do rodbinske pokojnine oziroma podpore:
1. vdova;
2. otroci, rojeni v zakonitem zakonu ali pozakonjeni;
3. roditelji člana, ki ni bil poročen, Če so onemogli in ne uživajo nikakih drugih večjih pravic po tem pravilniku in tudi ne od kake ustanove obveznega zavarovanja za onemoglost, starost in smrt, če je za njihovo
vzdrževanje pretežno skrbel pokojnik in ob pogojih iz § 75. zakona o zavarovanju delavcev.
Vdova nima pravice do rodbinske pokojnine oziroma podpore:
1. če je stopila v zakon šele potem, ko je nastopila onemoglost, razen če ima iz tega zakona zakonske ali pozakonjene otroke;
2. če je bil zakon s pokojnikom razvezan ali ločen po njeni krivdi, in
3. če je živela neposredno pred moževo smrtjo leto dni narazen od njega, razen če ima pravico do vzdrže-valnine, katero ji je sodišče prisodilo.
Vdova člana sklada, ki je za več ko 20 let mlajša od svojega moža, ki je imel na dan poroke več ko 40 let starosti, ima pravico do vdovske podpore za 3 leta.
V primerih pod t. 2. in 3. imajo otroci pravico do rodbinske pokojnine.
Clen 137.
Osnova za izračun rodbinske pokojnine in podpore.
Osnova za izračun rodbinske pokojnine oziroma podpore je osebna pokojnina, ki jo je užival upokojenec ob svoji smrti ali do katere bi imel član pravico, če bi bil tedaj upokojen.
Vdovska podpora traja 3 leta in znaša pri dejanskem članstvu 2 do (i let (5% povprečnega kosmatega (bruto) zaslužka umrlega člana v tem času.
Pri članstvu 6 do 10 let je vdovska pokojnina stalna in znaša V«, pri članstvu 10 do 15 let ‘/s, pri članstvu čez 15 let pa '/» pravice do pokojnine umrlega člana sklada.
Otroške pokojnine se izplačujejo do dovršenega
16.	leta otrokove starosti. Znaša 'A pravice do pokojnine umrlega člana, če pa ima vdova pravico samo do vdovske podpore, v znesku vdovske podpore.
Skupni znesek vdovske in otroške pokojnine ne sme biti večji od pravice elana do osebne pokojnine.
Rodbinska pokojnina pripada članom rodbine po enakih delih
Več zakonskih žena člana muslimana se računa za enega rodbinskega člana.
Podpora roditeljem neporočenega člana se izplačuje največ 3 leta po smrti člana, ki ima najmanj 4 leta dejanskega članstva pri skladu, in znaša 25% pravice do pokojnine umrlega člana.
,	Clen	138.
Rešitev o tem, ali je potreba, da prejemajo osebe, ki jim pristoji rodbinska pokojnina, le-to ločeno, izda organ, ki odreja pokojnine.
Ce nastopi glede osebe, ki prejema obenem z drugimi rodbinsko pokojnino ali podporo, primer, da ji pokojnina ali podpora preneha, se mora odrediti ta ostalim po določbah člena 137. tega pravilnika.
Clen 130.
Uživanje, presta nek in ustavitev rodbinsko pokojnin*'*
Rodbinska pokojnina ali podpora se začne uživali prvi naslednji mesec po smrti člana ali upokojenca sklada.
Uživanje rodbinske pokojnine ali podpore preneha:
1. z uživalčevo smrtjo;
2. z uživalčevo obsodbo zaradi zločinstva ali p*'e" stopka in oddajo v poboljševulnico, za čas trajanja kazni na prostosti ali bivanja v poboljševalnici čez mesec dm»
3. če se vdova zopet omoži;
4. ko dovrši otrok 16 let starosti. Ce je nastopila zdravniško ugotovljena telesna ali umska nesposobnost pred 16 leti otrokove starosti, uživa pokojnino do ozdravitve, če nima lastnih sredstev za vzdrževanje;
5. če odide uživalec brez predhodne pristojne odobritve v inozemstvo, do njegovega povratka. Če se vrne po 3 mesecih za stalno bivanje, se mu izplačajo ustavljeni obroki pokojnine ali podpore naknadno;
6. če prejema uživalec iz kakega drugega ookojnin-skega sklada stalno podporo.
Člen 140.
Odpravnina.
Ce se vdova, ki uživa trajno rodbinsko pokojnino, zopet poroči, ima pravico do odpravnine enkrat za vselej v znesku njene enoletne pokojnine.
Prošnja za odpravnino se mora vložiti s poročnim listom in rešitvijo o rodbinski pokojnini najflalj v 30 dneh po poroki.
Preostalim otrokom se odredi količina rodbinske pokojnine po členu 137. tega pravilnika.
Člen 141.
Ohranitev pravic iz članstva.
Članu, kateremu je prenehala služba brez njegove krivde po členu 2G. ali po t. 1. in 2. člena 31. tega pravilnika, ostanejo, če ima najmanj 5 lot nepretrganega članstva pri skladu, pravice ohranjene še za 6 mesecev po prestanku službe in članstva tako, kakor so bile na ta dan pridobljene. Po tem roku te pravice prenehajo.
Tak član z najmanj 5 leti nepretrganega članstva pri skladu je upravičen prostovoljno nadaljevati članstvo, če vplača redno vsakega 1. dne v mesecu članarino in prispevek državne prometne ustanove. Članarina in prispevek se izračunata na podstavi njegovega zaslužka za 25 delovnih dni v poslednjem mesecu službovanja.
Ce je tak Član v zastanku s plačevanjem članarine in prispevka za več ko 6 mesecev ali če se vrne v službo državnih prometnih ustanov in postane član sklada ali postane zavezan zavarovanju za onemoglost, starost in smrt po drugih predpisih, izgubi pravico do prostovoljnega nadaljevanja članstva, vplačane Članarine pa se obračunajo po zadevnih predpisih.
Če je bil tak delavec najmanj 10 let zdržema reden elan pokojninskega sklada, more svoje pravice, pridobljene na podstavi dotedanjega članstva, ohraniti tudi Čez rok 6 mesecev s tem, da plačuje letijo pristojbino za ohranitev svojih pravic. Ta pristojbina znaša za vsakega člana na leto 20 dinarjev in se plača vnaprej najdalj do 31. maja vsakega koledarskega leta; drugače se pravice Izgube. Z vplačilom pristojbine za priznanje se ohrani samo polovica časa, ki je všteven za članstvo pri skladu. *“e je pa postal tak član iznova član pokojninskega sklada ali je poslal zavezan zavarovanju za onemoglost, starost in smrt po drugih predpisih, preneha pravica, plače-Vati to pristojbino, ves vštevni čas članstva pa se všteje Po zadevnih predpisih.
Člen 142.
Prenos prispevkov.
Če preide član sklada v obvezno zavarovanje pri ^srednjem uradu za zavarovanje delavcev, pri glavni bratovski skladnici, pokojninskem zavodu za nameščence
ali kateri izmed ustanov, omenjenih v § 120. zakona o zavarovanju delavcev, se izplača tej ustanovi iz sredstev tega sklada znesek v višini zavarovalnih prispevkov za onemoglost, starost in smrt po zakonu o zavarovanju delavcev, in to tedaj, ko pridobi član tamkaj pravico do rente ali pokojnine po zadevnih predpisih.
Prispevki za čas, prebit pri zavarovanju pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, se računa za članstvo pri pokojninskem skladu delavcev državnih prometnih ustanov tako, da se deli vsota skladu nakazanih prispevkov s seštevkom članarine in prispevka državnih prometnih ustanov za 25 delovnih dni v tistem mesecu, v katerem je stopil član v članstvo sklada. Tako dobljeni čas se prišteje času rednega članstva v pokojninskem skladu delavcev državnih prometnih ustanov, vendar največ 120 mesecev.
Prav tak račun velja tudi za čas, prebit pri zavodu ali ustanovi, omenjeni v § 120. zakona o zavarovanju delavcev, ali pri pokojninskem zavodu za nameščence, z utesnitvijo, da se članu sklada ne more priznati več kot dejansko prebiti čas, za katerega so bili prispevki izročeni, nikakor pa ne več ko 10 let.
Če se bivši član sklada delavcev državnih prometnih ustanov iznova sprejme na delo pri prometni ustanovi, se mu računa v članstvo ves prejšnji čas članstva.
Člen 143.
Član sklada nima pravice do osebne pokojnine, upokojenec izgubi pravico do že priznane pokojnine, rodbinski član pa izgubi rodbinsko pokojnino ali podporo v tehle primerih:
1. če je stopil v službo tuje države brez izrečne dovolitve pristojnega oblastva;
2. če je svojo onemoglost pri prometni ustanovi namerno povzročil;
3. če je sodno ugotovljeno, da je namerno povzročil smrt osebe, po kateri bi užival rodbinsko pokojnino ali podporo, ali je pri tem dejanju bil soudeležen;
4. s sodbo rednega sodišča ali po disciplinski kazni odpustitve;
5. če se zopet vrne v službo državnih prometnih ustanov;
6. v primeru poslednjega odstavka člena 134. tega pravilnika;
7. s smrtjo.
Člen 144.
Pogrebnina.
Upokojenčeva rodbina ali pa kdor je upokojenca po-* kopal, ima pravico do pogrebnine v znesku enomesečne pokojnikove pokojnine.
Člen 145.
Zastaranje.
Pravica, zahtevati pokojnino ali podporo, zastara po desetih letih, pravica do posameznih mesečnih prejemkov pa po enem letu.
Člen 146.
Odrejanje pokojnine in odpravnina.
Šef edinice mora započeti postopek za odreditev osebne ali rodbinske pokojnine po službeni dolžnosti, brž ko nastopi primer, po katerem se odreja pokojnina. Neposredni starešina mora ta primer prijaviti, potrebne
listine pa najkasneje v 15 dneh poslati oblastni upravi pokojninskega sklada.
Člani sklada ali njih rodbinski člani so dolžni predložiti v takih primerih potrebne listine neposrednemu starešini. Listine, ki jih je treba priložiti, so:
1. Za odreditev osebne pokojnine ali podpore:
1. listina o odpovedi ali prestanku službe;
2. rešitev o sprejemu v pokojninski sklad;
3. izpričevalo o državljanstvu;
4. krstni list ali izpisek iz rojstne knjige;
0. pri članicah, poročenih ali vdovah, poročni lisi;
6.	mnenje zdravniške komisije, če gre za upokojitev
delavca zaradi bolezni.
11.	Za odreditev rodbinske pokojnine ali podpore vdovi ali otrokom:
1. rešitev o ureditvi pokojnine člana, od katerega izvajajo pravico;
2. mrtvaški list;
3. poročni list;
4. potrdilo pristojnega občinskega ali župnega urada, da do dne moževe smrti ni živela narazen, ni bila ločena ali razporočena in da se po njegovi smrti ni zopet poročila;
5. izpričevalo o državljanstvu vdove;
6. krstni list ali izpisek iz rojstne knjige za otroke ppd 16 leti starosti.
' III. Za odreditev rodbinske pokojnine sirotam:
1. očetov ali materin mrtvaški list;
2. varuški dekret;
3. rešitev o ureditvi očetove ali materine pokojnine;
4. izpričevalo o državljanstvu;
5. krstni list ali izpisek iz rojstne knjige;
6. potrdilo pristojnega oblastva, da sirote ne uživajo od države, samoupravnega oblastva ali kakšnega zavoda kakšno stalno podporo, ki bi presegala vsoto pristoječe rodbinske pokojnine;
7. dokaz, da je bil otrok pozakonjen.
IV.	Za odreditev odpravnine:
1. poročni list o zopetni možitvi;
2. rešitev, s katero je bila odrejena rodbinska pokojnina.
y. Za odreditev rodbinske pokojnine roditeljem člana
sklada:
1. potrdilo, da je bil Član sklada neoženjen;
2. potrdilo, da je pretežno vzdrževal roditelja;
3. potrdilo, da sta roditelja siromašnega stanja, oziroma da ne uživata drugih večjih pravic, omenjenih v t. 3. člena 136. tega pravilnika;
4. potrdilo, da sta nesposobna za pridobivanje.
Clen 147.
Ustavitev nakazovanja.
Če kdo protipravno uživa pravico do pokojninskega sklada, se mu nakazovanje ustavi.
Kar neupravičeno prejme, mora vrniti s 6% obresti; to pa ne odpravlja njegove morebitne kazenske odgovornosti.
Ce se je neupravičeno prejemala otroška pokojnina, se ne plačajo obresti.
Če se naknadno ugotovi, da je pravica do pokojnine večja, se razlika izplača in odredi pokojnina, do katere ima pravico.
Clen 148.
Izplačevanje.
Pokojnine, odpravnine in pogrebnine izplačujejo oblastne direkcije državnih železnic po Poštni hranilnici s čekom na podstavi nalogov oblastne uprave pokojninskega sklada za delavce državnih prometnih ustanov. Prejemno potrdilo po poštnih predpisih velja za prizna-nico o prejemu denarja, istočasno pa tudi kot potrdilo o življenju ali vdovstvu.
Vsakdo, ki prejema od pokojninskega sklada pokojnino ali podporo, mora prijaviti v 8 dneh pokojninskemu skladu po oblastni direkciji državnih železnic vsako spremembo, ki vpliva na njegovo pravico iz sklada, prav tako pa tudi vsako spremembo svojega prebivališča z navedbo kraja poštnega urada, pri katerem želi, da bi se opravljala izplačila.
Člen 149.
Itešitvc ministra za promet.
Rešitve o priznanju, prestanku, uživanju in izgubi pravice do pokojnine, podpore in odpravnine izdaja minister za promet na predlog oblastne uprave po glavni upravi pokojninskega sklada. To pravico prenese minister za promet lahkd na direktorje in njihove pomočnike.
Rešitev se vroči prizadetim strankam in glavni kontroli.
Obe stranki imata pravico tožbe na državni svet v. 30 dneh od dne prejeina rešitve.
Clen 150.
Upravljanje pokojninskega sklada.
Pri ministrstvu za promet je pokojninski sklad delavcev državnih prometnih ustanov, ki izvaja pokojninsko zavarovanje delavcev državnih prometnih ustanov po predpisih tega pravilnika. Ta sklad je samoupravno teio, ki v svojem imenu pridobiva pravice in prevzema obveznosti. V civilnih sporih ga zastopa državni pravobranilec.
Za opravljanje poslov pokojninskega sklada so:
1. pri ministrstvu za promet glavna uprava pokojninskega sklada;
2. pri oblastnih direkcijah državnih železnic oblastne uprave, katerih posle lahko prevzame, če se pokaže potreba za to, glavna uprava sklada.
V&aka teh oblastnih uprav kakor tudi glavna uprava uporablja državni pečat z navedbo svojega naziva.
Uprava pokojninskega sklada je sestavljena iz upravnika in iz podrejenega osebja.
Člen 151.
V področje oblastne uprave pokojninskega sklada spadajo posli o zavarovanju tistih delavcev državnih prometnih ustanov, ki so zaposleni na ozemlju oblastne direkcije.
Te oblastne uprave, ki so neposredno podrejene glavni upravi, kakor tudi glavna uprava so samostalne edinice in opravljajo kot take samostalno vse administrativne, računske in finančne posle, kakor je to predpisano z določbami tega pravilnika.
Clen 152.
Blagajniške posle in ostala dela, spojena z blagajniško službo, opravljajo za oblastne uprave prometne ustanove g svojim osebjem po nalogih za Izplačilo 1°
izterjavo, izdanih po predpisih tega pravilnika, v breme ali v dobro računa pokojninskega sklada.
Clen 153.
Vsaki oblastni upravi načeluje oblastni upravnik pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov, ki mora biti uradnik s fakultetno izobrazbo. V činu je enak šefu odseka oblastne direkcije državnih železnic in mora spolnjevati pogoje, predpisane za šefa odseka oblastne direkcije državnih železnic.
Clen 154.
V področje oblastnih uprav pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov spada:
1. voditev administrativnih in računsko-finančnih poslov oblastne uprave pokojninskega sklada;
2. sklepanje vseh odločb, kjer gre za uporabo predpisov tega pravilnika, kolikor ni to po določbah tega pravilnika drugače določeno;
3. podajanje obrazloženih predlogov o spremembah in dopolnitvah tega pravilnika, o zvišanju ali znižanju članarine in o vsem, kar utegne biti važno in koristno za primerno poslovanje pokojninskega sklada;
4. nadzorovanje poslovanja podrejenega osebja in dajanje navodil, kolikor je njegovo poslovanje s poslovanjem pokojninskega sklada v zvezi;
5. izrekanje kazni podrejenemu osebju v smislu in mejah predpisov zakona o državnem prometnem osebju:
6. neposredna voditev vsega dopisovanja z vsemi državnimi prometnimi ustanovami, po potrebi tudi z ostalimi uradi.
Clen 155.
Oblastni upravnik je obenem tudi nakazovalec za izplačila iz pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov. Vse naloge za izplačilo podpisuje poleg njega tudi računodajnik, ki ga mora dodeliti oblastni upravj pokojninskega sklada pristojna prometna ustanova izmed svojih strokovnih uradnikov za raČunsko-finančno službo.
Vse izplačilne nalogo mora pred izplačilom vidirati krajevna kontrola pri direkciji.
Oblastni upravnik in računodajnik tega sklada sta solidarno odgovorna za svoje poslovanje po predpisih zakona o državnem prometnem osebju.
Clen 156.
Posli pri oblastni in glavni upravi pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov se delijo na tčle glavne skupine:
1. skupina za vpisovanje in razvid predmetov, arhiv in odpravništvo, stalež in statistiko;
2. skupina za osebne in rodbinske pokojnine in sprejem v članstvo;
3. skupina za knjigovodstvo in računsko službo.
Clen 157.
Prometne ustanove pobirajo članarino po službeni dolžnosti od njim podrejenih delavcev z odtegljaji po Plačilnih spiskih obenem, ko se temu osebju izplačuje Diegov zaslužek. En prepis spiskov o pobrani članarini 8e Pošlje takoj po izvršeni likvidaciji oblastni upravi sklada za poedinično knjiženje članarine.
Te ustanove morajo hkrati vplačati tudi ustrezni državni prispevek za vsak mesec ali čas, za katerega se Pobere članarina od članov.
, Obenem skrbijo, da dobe pravočasno tudi potrebne bedite za vsa vplačila.
Clen 158.
Prometne ustanove opravljajo vsa izplačila na račun pokojninskega sklada po nalogih, kakor je to v tem pravilniku določeno.
Vse vknjižbe računsko-finančnega značaja, ki se na-našajo na posle pokojninskega sklada, vodijo oblastne uprave v posebnih računskih knjigah, kakor to določi glavni upravnik pokojninskega sklada sporazumno s prometno ustanovo, in to enotno za vse oblastne uprave pokojninskega sklada, kolikor bi se za to ne dali uporabljati knjige in obrazci, predpisani za računsko-finančno službo pri direkciji.
Clen 159.
Prometna ustanova mora izročiti presežke vsot pokojninskega sklada Državni hipotekarni banki na obre-stovanje najdalj v treh mesecih po opravljenih izplačilih v breme tega sklada za poslednji mesec.
Pri tej banki se ustanovi sporazumno z oblastnim in glavnim upravnikom pokojninskega sklada obrestna mera in se odpre poseben račun za vloge pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov za oblastno upravo sklada.
Vsote, vložene pri Državni hipotekarni banki, ne more prometna ustanova dvigniti ne celoma ne deloma brez' posebnega naloga glavnega upravnika pokojninskega sklada kot edinega nakazovalca za te vloge. Glavni upravnik pa mora za vsak tak primer predhodno dobiti pooblastitev ministra za promet. Tako dvignjene vsote se smejo uporabiti izključno le za redne potrebe sklada, nikakor pa ne za druge namene.
Imovina sklada se nalaga po.veljavnih predpisih o nalaganju imovine ustanov socialnega zavarovanja.
Minister za promet odloči na predlog glavnega upravnika pokojninskega sklada, ali naj se nalaga v državnih vrednostnih papirjih tudi ostanek razpoložne imovine sklada po uredbi o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih skladov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacijah kakor tudi o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne panirje (»Službene novinec št. 145/X L V11 z dne 1. julija 1938.)*
Pri izdelavi matematične bilance se sme upoštevati razlika med dejanskim obrestovanjem in računsko obrestno mero. Če se da morebitni primanjkljaj znižati ali odpraviti s primerno naložbo imovine, je zvišba članarine lahko manjša ali se lahko tudi opusti
Clen 160.
Posebne vloge oblastne uprave pokojninskega sklada pri Državni hipotekarni banki ali njenih podružnicah se smejo prevesti deloma ali celoma v enotno vlogo glavne uprave pokojninskega sklada.
V tem primeru je nakazovalec za izplačila iz te vloge glavni upravnik pokojninskega sklada, ki postopa, kadar je treba, po določbah člena 159. tega pravilnika,
Clen 161.
Prometna ustanova mora izvršiti vsak nalog za izplačilo ali za izterjavo, ki ga izda glavna ali oblastna uprava pokojninskega sklada. Nalogi za izplačilo se morajo izvršiti najdalj v 5 dneh od dne prejema.
Za nepravočasno izvršitev izplačila po nalogih omenjenih uprav kakor tudi za nepravočasno naložitev pre-
ŽLiSlužbcni liste št. 394/64 iz 1.1938.
sežkov pri Državni hipotekarni banki so šefi oddelkov prometnih ustanov osebno odgovorni.
Clen 162.
Na čelu glavne uprave pokojninskega sklada je glavni upravnik, ki mora imeti fakultetno izobrazbo. V činu je enak šefu odseka ministrstva za promet, mora spolnjevati pogoje, predpisane za šefe odsekov ministrstva za promet in imeti najmanj 12 let službe pri državnih prometnih ustanovah.
Clen 163.
V področje glavnega upravnika spada:
1. voditev vseh administrativnih in računsko-finanč-nih poslov pokojninskega sklada po predpisih tega pravilnika;
2. nadzorovanje poslovanja vseh oblastnih uprav pokojninskega sklada;
3. dajanje navodil in naredb oblastnim upravam;
4. skrb za enotno opravljanje vseh poslov pri vseh oblastnih upravah pokojninskega sklada in izdajanje obrazcev, potrebnih v ta namen;
5. skrb, da prometne ustanove redno vplačujejo prispevke za pokojninski sklad;
6. poročanje ministrstvu za promet o poslovanju oblastnih in glavnih skupščin obenem z njegovim mnenjem;
7. oddaja mnenj o predlogih oblastnih uprav za spremembo in dopolnitev pravilnika, kakor tudi o zvišanju ali znižanju članskih prispevkov;
8. izdajanje odločb o pritožbah zoper rešitve oblastnih uprav;
9. zastopanje pokojninskega sklada;
10. izrekanje kazni podrejenemu osebju v smislu in mejah zakona o državnem prometnem osebju.
Clen 164.
Vrhovno nadzorstvo nad poslovanjem pokojninskega sklada vrši minister za promet osebno ali po osebah, ki jih odredi.
Clen 165.
Vse dopisovanje članov sklada, upokojencev, vdov in sirot z upravo sklada, ki se nanaša na osebne in rodbinske pravice po tem pravilniku, je oproščeno vseh taks. Prav tako so oproščene taks tudi vse listine, ki se nanašajo na uravnavo osebnih in rodbinskih pravic po tem pravilniku.
Clen 166.
Administracijo vodijo državne prometne ustanove nasproti skladu brezplačno. Povračilo škode, prizadete skladu po krivdi njemu prideljenega osebja, se izterjuje po določbah § 97. zakona o državnem prometnem osebju.
Clen 167.
Oblastni upravnik pokojninskega sklada mora sporazumno s prometno ustanovo sestaviti letni končni račun najdalj v treh mesecih po izteku računskega leta. Končni račun podpiše direktor oblastne direkcije z načelnikom občnega oddelka in šefom računskega odseka kakor tudi oblastni upravnik pokojninskega sklada z računodajni-kom, overiti pa ga mora krajevna kontrola.
Te končne račune pošiljajo oblastne direkcije po glavni upravi pokojninskega sklada generalni direkciji državnih železnic za občni letni končni račun glede vseh dohodkov in razhodkov pokojninskega sklada.
Clen 168.
Razen končnega računa, omenjenega v členu 167. tega pravilnika, mora pripraviti oblastni upravnik poročilo o celotnem letnem poslovanju oblastne uprave, ki se pošlje glavni upravi za občno letno poročilo.
Clen 169.
Občni letni račun in poročilo glavne uprave pokojninskega sklada se morata tiskati, da se razdelita med skupščinarje, in objaviti v uradnem listu državnih prometnih ustanov najmanj 30 dni pred sklicem oblastnih skupščin pokojninskega sklada, katerim se morajo ta poročila dostaviti na vpogled radi sklepanja o njih.
Clen 170.
Volitev skupščinarjev.
Za vsako oblastno skupščino pokojninskega sklada se izvoli s tajnim glasovanjem po 10 skupščinarjev in po 5 namestnikov.
Enako število skupščinarjev in .namestnikov imenuje minister za promet na predlog direkcije izmed njenih uradnikov.
Namestniki se pozivajo na izpraznjena mesta skupščinarjev po vrsti, kakor so navedeni v spisku volivnega odbora.
Glasovalno pravico za volitev skupščinarjev imajo vsi aktivni člani pokojninskega sklada; za skupščinarje pa so lahko izvoljeni samo tisti, ki so po predpisih tega pravilnika pridobili pravico do pokojnine.
Clen 171.
Volitve se odrede z razpisom oblastnega upravniki pokojninskega sklada in so na delavnik sočasno [tri vseh državnih prometnih edinicah.
Skupščinarji se volijo s tajnim glasovanjem.
Vsak član pokojninskega	sklada vloži	glasovnico	z
imeni 10 skupščinarjev in 5	namestnikov.
To glasovnico brez podpisa zapre član v ovojnico in jo izroči osebno volivni komisiji. Na ovojnici, v kateri je zaprta glasovnica, mora biti zapisano:
»Glasovnica za skupščinarje pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih	ustanov pri oblastni	upravi
tega sklada v ............... *.........«.
Na'teh ovojnicah mora biti pritisnjen pečat oblastne uprave pokojninskega sklada. Pečate nabavi ta uprava ob stroških sklada pravočasno sama in jih razpošlje prometnim ustanovam, da jih pravočasno pora/dele pod-rejenim edinicam, pri katerih naj se vrši glasovanje.
Clen 172.
Volivno komisijo sestavljajo trije člani, od katerih je eden razvrščeni uslužbenec, druga dva pa sta člana tega sklada. Razvrščeni uslužbenec je predsednik komisije.
Komisijo odredi šef odseka edinice, pri kateri volitve.
Ta komisija sprejema glasovnice neposredno od članov pokojninskega sklada na način, določen s tem pravilnikom. Po dokončanem glasovanju, ki traja od 8. do
14.	ure, mora volivna komisija še istega dne zapečatiti vse prejete glasovnice v ovoj, ki mu priloži volivni imenik vseh članov sklada edinice, overjen po šefu službene edinice, kakor tudi spisek tistih članov sklada, ki so glasovali. Oba spiska overijo člani volivue komisije in pod-
pišejo vse volivne ovojnice na zadnji strani preko zalepljenega mesta ter pritisnejo okrogli pečat edinice.
Tako urejene in vložene glasovnice s podpisom vn-livne komisije in pečatom na ovoju preda ta komisija istega dne šelu edinice, ki jih mora takoj, še istega dne, s spremnim spisom poslati oblastni upravi pokojninskega sklada.
Clen 173.
Pristojna oblastna direkcija imenuje na zahtevo oblastne uprave pokojninskega sklada v vmesnem času, ko so volitve skupSčinarjev, volivni odbor 6 oseb na sedežu oblastne direkcije za štetje glasov.
Trije imenovanih članov volivnega odbora morajo biti člani pokojninskega sklada.
Predsednik tega odbora je najstarejši po činu.
Sedmi dan po opravljenih volitvah se snide volivni odbor pri oblastni upravi pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov, kjer prevzame zapisniško vse dospele in nepoškodovane ovoje glasovnic; nato pa ugotovi pravilnost glasovnic in spisek izvoljenih skupščinarjev. Ce gre za kakšno nepravilnost, predlaga razveljavitev volitev, obenem pa tudi razpis vnovičnih volitev pri edinici.
O vsem tem se piše zapisnik, v katerega se vpišejo vse pripombe, ki utegnejo vplivati na veljavnost opravljenih volitev.
Ta zapisnik podpišejo pri vsaki seji in na koncu vsi člani volivnega odbora.
Delo pri volivnem odboru je Častno, brez kakšnega honorarja, in se opravlja med pisarniškimi urami.
Clen 174.
Skupščina pokojninskega sklada.
Vsako leto se skličejo oblastne skupščine; glavna skupščina pa se skliče le v primerih, določenih s tem pravilnikom.
Oblastno skupščino pri vsaki oblastni upravi pokojninskega sklada skliče oblastni upravnik najkasneje v mesecu dni po izvolitvi skupščinarjev. Razpored o sklicu skupščine se vroči skupščinarjeni najkasneje 14 dni pred skupščino.
V razpisu o sklicu oblastne skupščine morajo biti navedeni dan, ura in kraj sestanka le skupščine, in sicer za dopoldan.
Ce bi na odrejeni dan in uro ne bile prisotne najmanj po tri četrtine članov tako izvoljenih kakor imenovanih skupščinarjev, se preloži oblastna skupščina za določeno uro popoldne istega dne in začne tedaj poslovati ne glede na število prisotnih skupščinarjev.
Clen 175.
Skupščina izvoli predsednika izmed prisotnih skup-sčinarjev s tajnim glasovanjem. Za predsednika je iz-v°ljen tisti, ki dobi največje število glasov. Predsednik *e skupščine predlaga izvolitev zapisnikarja in treh ove-rovateljov zapisnika.
Poročevalec na oblastni skupščini je oblastni uprav-n,K pokojninskega sklada za administrativne, računo-^ajnik tega sklada pa za računsko-finančne posle sklada.
Sklepi in predlogi oblastne skupščine se predlože P° glavnem upravniku pokojninskega sklada ministru Promet na vpogled in rešitev.
Clen 176.
Mandat skupščinarjev oblastne in delegatov za glavno skupščino traja tri leta.
Glavno skupščino pokojninskega sklada sestavljajo delegati skupščinarjev vseh oblastnih uprav.
Izvoljeni iti imenovani skupščinarji vsake oblastne uprave pokojninskega sklada izvolijo za glavno skupščino izmed sebe po 5 delegatov.
Glavno skupščino skliče glavni upravnik tega sklada najdalj v treh mesecih po opravljenih oblastnih skupščinah. Poročilo se vroči delegatom najkasneje 14 dni pred zborovanjem skupščine.
Clen 177.
Sklepi oblastnih skupščinarjev pokojninskega sklada se sprejemajo z navadno večino glasov, s sedenjem ali vstajanjem. Tajno se glasuje na zahtevo najmanj 6 delegatov ali predsednika.
Ob enaki razdelitvi glasov odloči tista stran, kateri se pridruži predsednik.
Predsednik izroči oblastnemu upravniku pokojninskega sklada celotni material poslovanja oblastne skupščine, ta pa ga pošlje glavni upravi.
Člen 178.
Za prirejanje in konstituiranje glavne skupščine pokojninskega sklada veljajo vsi predpisi, navedeni v tem pravilniku glede oblastne skupščine.
Glavni upravnik je poročevalec glavne skupščine pokojninskega sklada.
Glavna skupščina se skliče samo, če gre za spremembo in dopolnitev tega pravilnika, vendar ne brez posebej dobljene zakonske pooblastitve, ali za znižanje ali zvišanje članarine.
Clen 179.
Oblastni skupščinarji in delegati za glavno skupščino na službovanju zunaj skupščinskega kraja prejemajo dnevnice po predpisih pravilnika o postranskih prejemkih, vendar najmanj po 70 dinarjev na dan, delavci pa tudi še izgubljeno mezdo. Ce so zaposleni v kraju, kjer skupščina zboruje, prejemajo delavci samo normalno mezdo. Ti izdatki obremenjajo sklad.
III. del.
Prehodne določbe.
XIII.	POGLAVJE.
Clen 180.
Vsa pojasnila, navodila in naredbe za izvedbo zavarovanja delavcev po tem pravilniku izda glavna uprava z oblastnimi upravami pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov.
Clen 181.
Članom pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov, ki so bili sprejeti v ta sklad po predpisih pravilnika o pomožnem osebju z dne 1. julija 1930. ali po predpisih pravilnika o delavcih državnih prometnih ustanov z dne 11. maja 1933., se obračuna članarina za pokojninski sklad kot da so do uveljavitve tega pravilnika napredovali po shemi člena 19. tega pravilnika, a delali vsako leto 300 dni samo z osnovno mezdo. Na tej podstavi se izračuna njih dolg z« redno članarino pred uveljavitvijo tega pravilnika; za doseda-
nje članstvo se jim obračuna članarina za sklad po členu 127. tega pravilnika. Od tako ugotovljenega dolga se odbijejo vsote, ki so jih doslej v sklad plačali.
Ce je na spredaj navedeni način ugotovljeni izid v prid članu, t. j. da je vplačal več kot dolguje, se od tega delavca članarina ne bo izterjevala, dokler se njegov že vplačani prebitek članarine ne izčrpa.
Ce pa je izid v breme člana, t. j. da je vplačal doslej manj kot dolguje, mora poravnati ta svoj dolg z naknadnimi vplačili, in sicer takole:
dolg, ki ne presega 3000 dinarjev, plača v 60 mesečnih obrokih;
dolg, ki je večji od 3000 dinarjev, ne presega pa 6000 dinarjev, v 100 mesečnih obrokih;
dolg od 6000 do 10.000 dinarjev, v 150 mesečnih obrokih;
dolg čez 10.000 dinarjev, v 200 mesečnih obrokih.
Clen 182.
Od dolgov, kateri so omenjeni v prednjem členu, se ne pobirajo obresti.
Clen 183.
Delavcu, ki je služil pred dovršilvijo 36. leta starosti pri državnih prometnih ustanovah 3 leta ali več zdržema, a je službo prekinil in se zopet vrnil v službo, se lahko prizna stalnost, če je imel pred dovršitvijo 36. leta starosti 3 leta nepretrgane službe in Če spolnjuje vse ostale pogoje iz člena 21. tega pravilnika.
Clen 184.
Delavec, ki je po pravilniku o pomožnem osebju iz
1.	1930. ali po pravilniku o delavcih državnih prometnih ustanov iz 1. 1933. spolnil pogoje za sprejem v Članstvo pokojninskega sklada delavcev, se pa za sprejem v Članstvo sklada ni prijavil do dne, ko mu je prenehala služba pri državnih prometnih ustanovah, ne more uveljavljati zoper sklad nikakršne terjatve ne za osebno ne za rodbinsko pokojnino ali podporo. ■
Tisti delavec, ki je spolnil po spredaj omenjenih pravilnikih pogoje za sprejem v članstvo pokojninskega sklada in je na dan uveljavitve tega pravilnika že v službi državnih prometnih ustanov, sme v nepodaljšlji-vem roku 6 mesecev po uveljavitvi tega pravilnika vložiti prošnjo neposredno pri oblastni upravi, da se mu prizna članstvo prejšnjih let.
Ko dovrši pet let aktivnega članstva pri skladu, se mu prizna za članstvo sklada prejšnji čas od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je spolnil pogoje za sprejem v članstvo, če vplača v tem roku članarino in prispevek za minuli čas, in to računaje članarino od zaslužka za 25 delovnih dni v mesecu, v katerem je bila prošnja vložena.
Clen 185.
Osebne in rodbinske pokojnine, odrejene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se izplačujejo dalje po določbah za ta pokojninski sklad oziroma po določbah pravilnika, po katerem je bila odrejena osebna pokojnina tistega delavca, od katerega izvaja rodbina pravico do pokojnine.
Clen 186.
Po zakonu o državnem prometnem osebju iz 1. 1928. razvrščenemu obrtniku, ki se vrne v stalež delavcev po določbah tega pravilnika, se vračuna čas, ki ga je prebil kot razvrščeni uslužbenec, v članstvo delavskega pokojninskega sklada;
1. če vplača v ta sklad ustrezno članarino za ves čas, ki ga je prebil kot razvrščeni uslužbenec;
2. če vplača v ta sklad članarino, ki mu jo je prej dolgoval, a je bilo vplačevanje ustavljeno, ker je bil postavljen po zakonu o državnem prometnem osebju. Tako vplačevanje je dopustno v obrokih, določenih v členu 181. tega pravilnika.
Ce je tak obrtnik pridobil pravico do pokojnine po zakonu o državnem prometnem osebju, se izplačuje, če umre, rodbini pokojnina po zakonu o državnem prometnem osebju; če bi pa bila rodbinska pokojnina za čas članstva pri tem skladu večja, izplačuje pokojninski sklad delavcev državnih prometnih ustanov razliko do te večje rodbinske pokojnine.
Clen 187.
Za obračun prejšnje članarine, ki je bila vplačana v prejšnje sklade v kronah, velja odločba ministrstva za finance št. 16.031 z dne 20. februarja 1921. o razmerju med krono in dinarjem.
Clen 188.
Člani sklada, ki so bili sprejeti v članstvo na podstavi člena 184. tega pravilnika, so izenačeni glede pravice do letnega odmora s stalnimi delavci, najsi jim stalnost ni priznana.
Clen 189.
Delavcu, ki je pridobil šele na podstavi tega pravilnika pravico do članstva pri pokojninskem skladu delavcev državnih prometnih ustanov, dasi je že od prej v službi državnih prometnih ustanov, se začneta članstvo in obveznost za plačevanje redne članarine z dnem uveljavitve tega pravilnika, če se ni koristil z določbami v členu 184.
Clen 190.
Delavcu, ki je bil pred svetovno vojno v službi državnih železnic, pa se je udeležil vojne v vojski kot rezervist ali dobrovoljec in je bil šele 1. 1920. demobiliziran, se sme priznati kot nepretrgana služba ves v vojni prebiti čas, če se je v enem letu po demobilizaciji vrnil v službo.
Delavcu, ki je bil neposredno pred svetovno vojno ali med vojno vzet v vojsko, da bi odslužil rok v kadru, in bil kot tak v vojaški službi ves čas vojne, se prizna ta čas kot služba pri državnih prometnih ustanovah po odbitku kpdrskega roka dveh let, če je bil v mesecu dni po demobilizaciji sprejet v službo.
Clen 191.
Določbe tega pravilnika ne veljajo za delavce Rečne plovitbe; za grafične delavce pa ne veljajo predpisi, ki se nanašajo na zaslužek in pokojninski sklad,
Clen 192.
Ko stopi ta pravilnik v moč, preneha veljat' pravilnik o delavcih državnih prometnih ustanov z dne 11. maja 1933*
Clen 193.
Ta pravilnik dobi obvezno moč v 30 dneh po razglasitvi v »Službenih novinahc.
V Beogradu dno 24. junija 1939.
Minister za promet dr. M. Spalio s. r.
“LsSiužbeni list« št. 443/70 iz 1. 1933.
563.
Avtentično tolmačenje
odstavka 2. člena 48. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.*
Na podstavi člena 56., odst. 2., uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov izdajem sporazumno z ministrom za finance, ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za kmetijstvo tole avtentično tolmačenje odstavka 2. člena 48. te uredbe:
»Za davčne uprave kot zahtevajočega upnika po odst. 2. člena 48. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov v zvezi z avtentičnim tolmačenjem točke 10. št. 71.577 z dne
0.	julija 1938.** velja predpis poslednjega odstavka člena 56.a zakona o Privilegirani agrarni banki, dodanega s točko 18. § 126. finančnega zakona za 1. 1939./40.«***
V Beogradu dne 19. septembra 1939.; št. 95.292.
Minister za pravosodje dr. Luzar Markovič s. r.
■ i	^	—---------
561.
Popravek
uredbo o spremembi uredbe o občinskih hranilnicah.1
V točki b) § 6. uredbe o spremembi uredbe o občinskih hranilnicah, ki je bila razglašena v »Službenih no-vinah< št. 230 z dne 9. oktobra 1939. in št. 232/LXXXI z dne 11. oktobra 1939.,s se mora namesto »b) odpade v točki 4.b beseda: „privatnega“« glasiti pravilno takole: »odpade v točkah 4.a in 4.b beseda: „privatnega“«, kar se s tem popravlja.
Iz ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka za bankarstvo in zavarovanje, v Beogradu dne 26. oktobra 1939.; V. št. 43.442.	,
565.
Popravek
navodil za izvrševanje uredbe o podpori rodbinam oseb, poklicauih v vojaško službo.*
(»Službene novine kraljevine Jugoslavije« št. 232/LXXXI z dne 11 oktobra 1939.)*
V členu 10. navodil mora biti namesto »odločba okrožnega odbora« prav: »odločba okrožnega sodišča (predsednika)«.
Iz osrednje uprave za posredovanje dela v Beogradu due 21. oktobra 1939.; S. u. št. 1581/2.
V- ----------—----------- /
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 80. oktobra 1939., št. 248/LXXXVl/676. — Uredbo gl. »Službeni list« št. 628/79 iz 1. 1936.
** »Službeni list« št. 378/61 iz 1.1938.
*** »Službeni list« št. 180/34 iz 1.1939.
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 80- oktobra 1939., št. 238/LXXXVI/681.
* »Službeni list« št. 512/82 iz 1. 1939.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8°- oktobra 1939., št. 248/LXXXVI/685.
4 »Službeni list« št. 516/83 iz L 1939;
566,
Dnevnice
in povračilo potnih stroškov volivcem senatorjev.*
Minister za finance je izdal na podstavi odst. 1. in 4. člena 19. uredbe o povračilu potnih stroškov št. 84.600/1 31** na predlog ministra za notranje posle tole odločbo št. 32.789/1 z dne 23. oktobra 1939.:
»Članom banskih svetov in predsednikom občin (kakor tudi poverjenikom-gerentom pri občinah in namestnikom predsednikov občin) se priznava za potovanje iz stanovališča na sedež banovine radi volitve senatorjev, ki bo dne 12. novembra 1939., in za povratek v stanova-lišče in se po predloženem potnem računu izplača tole potno povračilo:
1. dnevnice po 100 (sto) dinarjev na dan, ki jih je treba izračunati po odst. 2. člena 19. uredbe št. 84.600/1—31;
2. kilometrina po 1 (en) dinar od kilometra za razdalje, na katerih ni železniškega ali ladijskega prometa, in to po najkrajšem uporabljivem potu;
3. za prevoz z ladjami, ki niso v državni eksploataciji, za vozovnico II. razreda.
Izplačilo obremenja kredit za pokritje stroškov za volitev senatorjev.«
Glavna kontrola je dala pod št. 146.618 z dne 28. oktobra 1939. svojo soglasnost na to odločbo ministra za finance.
Iz pisarne ministrstva za notranje posle v Beogradu dne 28. oktobra 1939.; G. i. št. 114,
Razne občeveljavne odredbe.
567.
Su 272-25/38-34, 43, 44, 45, 57.
Volivni imenik
upravičencev za volitev senatorjev
v območju kraljevske banske uprave dravsko banovine v Ljubljani.
Spremembe in popravki.
Na temelju naknadnih poročil sreskih načelstev in zahtev volivnih upravičencev (§ 12., odst. 2. in 4., zakona o volitvi senatorjev) se v »Službenem listu kraljevska banske uprave dravske banovine« od 11. oktobra 1939., št. 510/81, objavljeni volivni imenik spreminja in popravlja kakor sledi:
a)	Spremembe.
1.	XII. Srez Krško.
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 10.: Izbriše se kot predsednik občine Studenec vpisani volivni upravičenec Štojs Franc, trg. in pos., Studenec 28 in se mesto njega v p i š e kot volivni upravičenec sedanji predsednik občine Žnidaršič Jožef, posestnik, Hudobrezje št. 5, občina Studenec.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. oktobra 1939., št. 249.
** »Službeni list« št. 46/4 iz 1.1933
2. XVII. Srez Ljutomer.
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 11.: Izbriše se kot predsednik občine Strigova vpisani volivni upravičenec Kovač Tomislav in se mesto njega vpiše kot volivni upravičenec Rojko Nikola, pos. v Grabrovniku št. 106.
3. XVIII. Srez Logatec.
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 5.: Izbriše se kot predsednik občine Gornji Logatec vpisani volivni upravičenec Mrevlje Artur, javni notar, Gornji Logatec 65 in se mesto njega vpiše kot volivni upravičenec sedanji predsednik občine Gornji Logatec Petkovšek Anton, lesni trgovec, Rlekova vas 25.
4.	XXII. Srez Murska Sobota.
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 9.: Izbriše se kot predsednik občine Martjanci vpisani volivni upravičenec Celec Štefan, trg., Sebeborci 48 in se mesto njega vpiše kot volivni upravičenec Flisar Vincenc, posestnik, Tešanovci 16.
5.	XXIX. Srez Šmarje pri Jelšah.
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 10.: Izbriše se kot predsednik občine Rogatec vpisani volivni upravičenec Lebič Adolf, pek, Rogatec 15 in se mesto njega vpiše kot volivni upravičenec sedanji predsednik občine Rojs Karol, trg. in pos., Dobovec št. 26.
b)	Popravki.
I.	Srez Brežice.
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 1. Artiče: Lapuh .lože, pos., Zg. Obrež 10.
Zap. št. 3. Blanca: Radej Jožef, pos., Blanca 8.
Zap. št. 9. Pišece: Ogorevc Karel, pos., Pišece 82.
III.	Srez Celje.
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 20. Vojnik-trg: Jurčak Franc, pos., Vojnik-trg 22.
IV.	Srez Črnomelj.
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 2. Črnomelj-mesto: Klemenc Pavel, lesni trgovec, Črnomelj 218.
V.	Srez Lendava.
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 1. Beltinci: Glavač Martin, poljedelec, Beltinci 162.
Zap. št. 3. Crenšovci: Horvat Anton, pos., Žižki 30.
Zap. št. 8. Odranci: Hozjan Štefan, pos., Odranci 137.
VIL Srez Gornji grad.
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 7. Rečica ob Savinji: Blekač Marko, pos., Ckonina 27.
Zap. št. 8. Solčava: Logar Franc, pos., Sv. Duh 28. Zap. št. 9. Šmartno ob Paki: Kugonič Franc, pos., Skorno 23.
XIT. Srez Krško.
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 15. Št. Rupert: Mavsar Jože, pos., Straža 18.
XVI. Srez Ljubljana.
A. Član banskega sveta:
Marolt Marjan, odvetnik in veleposestnik, Verd 16.
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 9. Tg: Merzel Mirko, trg., Ig 69.
Zap št. 12. Medvode: Kokalj Franc, pos., Goričan« štev. 40.
Zap. št. 21. Šmarje pri Ljubljani: škrjanc Anion, pos., Šmarje 21.
XVIIT. Srez Logatec.
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 3. Cerknica: Otoničar Janez, pos., Cerknica štev 55.
XX. Srez Maribor-desni breg
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 7. Pobrežje: Stržina Karl, črkostavec v. p., Pobrežje, Aleksandrova cesta 21.
Zap. št. 16. Studenci: Kaloli Alojzij, pos., Studenci, Kalohova ul. 10.
Zap. št. 17. Sv. Lovrenc na Pohorju: Pušnjak Roman, krojač, Sv. Lovrenc št. 14.
XXI. Srez Maribor - levi breg.
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 9. Sv. Ana v Slov. goricah: Kraner Jožef, pos.. Backova 10.
XXII. Srez Murska Sobota.
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 16. Salovci: Janko Josip, pos., Šalovci 230.
XXVI. Srez Radovljica.
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 5. Brezje: Marcun Ivan, pos., Ljubno 60.
XXVII. Srez Slovenj Gradec.
A. Člani banskega sveta:
Za mesto Šoštanj: Novak Marko, zasebni-uradnik, Družmirje št. 4.
B. Predsedniki občin:
Zap. št. 1. Mislinje: Tovšak Ivan, pos., št. Ilj 20. Zap. št. 5. Slovenj Gradec: Dr. Picej Josip, zobozdravnik, Slovenj Gradec, Kraljeviča Andreja c. 65.
Zap. št. 9. Št. Andraž pri Velenju: Brinovšek Anton, pos., št. Andraž št. 70.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 2. novembra 1939.
Gregorc s. r. namestnik predsednika okrožnega sodišča.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mikalek y Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 88. kosu X. letnika z dne 4. novembra 1939.
Razglasi osrednje vlade
Tečaji za mesec november 1939.
Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dne 31. oktobra 1939., štev. 62.390/VIII:
Od 1. do 30. novembra 1939. veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanja preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto:
1 napoleondor ....		din	360—
1 zlata turška lira . .	n	**	39830
1 angleški funt ....		H	220 —
1 ameriški dolar . . .	•	n	55"—
1 kanadski dolar . . .	•	v	54-70
1 nemška marka . . .	•	n	14-30
1 zlot 			tl	830
1 helija			tt	9-30
1 pengd 	 1 brazilski milreis . ,	•	tt f*	8-60 2-80
1 egiptovski funt . . .	•	ti	228-—
1 palestinski funt . . ,	•	tt	225-—
1 uru<jva|6ki pezoa . ,	»	n	'18-50
1 argentinski pezoa . .	•	f*	12-50
1 čilski pezos . . .		it	1-26
1 turška papirnata lira .	.	n	34-—
100 francoskih frankov . .	•	tt	124-50
100 švicarskih frankov . .	•	tt	1283 -
100 italijanskih lir . . .	•	tt	228-80
100 nizozemskih goldinarjev	,	tt	2917-50
100 bolgarskih levov . .	•	tt	40—
100 romunskih lejev ...	•	tt	30-—
100 danskih kron . . , .	•	n	1113"—
100 švedskih kron. . , ,	•	v	1285"—
100 norveških kron . . .	•	rt	1250"—
100 pezet 			tt	240—
100 drahem			tt	40-
100 čeških kron ....			150-50
100 finskih mark ....	•	*»	108-—
100 letonskih lat ... .			730"—
100 iranskih (perz.) rialov	•	*•	100 —
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«), uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerih:
1. ko se sprejemajo kovano zlato, na-poleondori in zlate turške lire pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov;
2. ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila;
3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje iu potrošnje po proračunu za leto 1939./40. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in
4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7°/one in 8°/one Blaire & Cotnp. in 7% Državne hipotekarne banke, emitirane v Newyorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje.
(»Služb, nov.« z dne 1. nov. 1939., št. 250.)
Razglasi kraljevske banske uprave
V.	No 275/10.	3189-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradnje carinskega oddelka v Ge-derovcili
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. novembra 1939. ob 11. uri
v sobi št. 35 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu taks po tar. post. 26Q.a taksn. zakona in napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 teliti, oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/II.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 495.382-96.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. oktobra 1939.
$
V.	No 346/199.	3190-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovino v Ljubljani razpisuje za do-vršitvena težaška, betonska in zidarska dela ter steklarska dela pri gradnji vseučiliške knjižnice v Ljubljani
II.	javno pismeno ponudbeno licitneijo na dan 16. novembra 1939. ob 11. uri v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu taks po tarifni postavki 260. a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 18 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1. za dovršitvena težaška, betonska in zidarska dela din 712.210-14,
2. za steklarska dela din 238.271-20. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. oktobra 1939.
*
IV.	št. 17933/3.	3170-3-3
Razglas.
Kraljevska banska uprava razpisuje dobavo večje količine blaga za perilo in obleke, s katerim se bo obdarovala revna šolska mladina ob priliki božičnic na ljudskih šolah. Za moške obleke je upoštevna hlačevina »Saglia«, za obleko učenk in za perilo pa razne vrste flanele.
Ponudbe s točnimi prodajnimi pogoji, katerim je priložiti 1 m dolge vzorce, je predložiti do 5. novembra 1939. prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave, Knafljeva ul. 9/11., soba št. 20.
Ponudbe morajo biti kolkovane z lOdinarskim banovinskim kolkom. Vzorci se ne vračajo.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 26. oktobra 1939.
Za bana: -pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
*
V.	No. 7577/62.	3154	3-3
Razglas o licitaciji.
Dne 13. novembra 1939. se bo vršila pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, Bleiweisova cesta 10, pritličje, levo,
11.	pismena ponudbena licitacija za dobavo 253H m litoželeznih cevi 0 100 mm za vodovod za trg Sv. Jurij pri Celju. Proračun znaša din 253.600-—. Varščino v znesku din 25.500'— za domače oziroma din 51.000— za tuje ponudnike je položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do
10.	ure.
Licitacijski pomočki so na vpogled pri hidrotehničnem odseku kraljevske banske uprave, oziroma se dobe tamkaj proti plačilu din 30’—.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti, in sicer:
odobritev ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti, odobritev občega upravnega oblastva za izvajanje obrta in potrdilo davčne uprave o plačanih davkih za tekoče četrtletje se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na uradni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. oktobra 1939.
*
III/5 No. 2778/1.	3213
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju dne 23. oktobra 1939.
O p o m b a : Imena sedežev sreskih načelstev (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom za-
kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Slinavka in parkljevka:
Brežice: Kapele (Zlogonsko 4 dv.).
Celje: Sv. Jurij pri Celju (Nova vas 1 dv., Vrbno 1 dv.), Slivnica pri Celju (Jela 1 dv.).
Črnomelj: Radatoviči (Malinci, Kese-ri, Karaenci, Kunčani 48 dv., Radatovi-
či, Dragoševci, Kuljaji, Pilatovci, Sekuliči 51 dv.), Stari trg ob Kolpi (Deskova vas in Močile 6 dv., Kovačja vas 4 dv., Predgrad 18 dv., Stari trg 10 dv.).
Gornji grad: Ljubno (Ljubno 1 dv.), Rečica ob S. (Trnove 1 dv.), Solčava (Sv. Duh 5 dv.).
Kočevje: Loški potok (Hrib 2 dv., Mali log 1 dv., Retje 25 dv., Travnik 10 dv.).
Laško: Laško (Brstenica 1 dv., Konc 3 dv., Laško 1 dv.), Loka pri Zidanem mostu (Loka 4 dv., Sv. Krištof 1 dv.), Sv. Lenart (Gozdec 1 dv.), Trbovlje (Retje 1 dv.).
Ljubljana: Vrhnika (Vrhnika 2 dv.). Logatec: Bloke (Ravne 8 dv.). Maribor-desui breg: Limbuš (Pekre 1 dv.).
Maribor-levi breg: Košaki (Vodole 2 dv.), Sv. Marjeta ob P. (Dragučevo 1 dv., .Vukovje 1 dv.).
Novo mesto: Hinje (Zvirče 4 dv.), Toplice (Dol. Sušice 2 dv.).
Ptuj: Cirkovci (Starošinci 2 dv.). Slovenj Gradec: Šoštanj (Gaberke
1 dv., Ravne 2 dv.), Št. Ilj p. Vel. (Ar-nače 1 dv.), Velenje (Bevče 1 dv.).
Škofja Loka: Selca (Praprotno 1 dv.). Šmarje pri Jelšah: Ponikva (Luter-}e 3 dv.), Rogaška Slatina (Rajndol
2 dv.), Šmarje (Dol 2 dv.). Maribor-mesto: Maribor (Klavnica 1
dvorec).
Vranični prisad:
Konjice; Loče (Žiče 1 dv.).
Garje konj:
Celje: Braslovče (Poljče 1 dv.). Kamnik: Moravče (Vrh pri Sv. Trojici 1 dv.).
Maribor-desni breg: Hoče (Razvanje
1 dv., S'p. Razvanje i dv.).
Svinjska kuga:
Črnomelj: Gradac (Krasinc 4 dv.). Gornji grad: Rečica ob S. (Nazarje
2 dv., Rečica ob S. 1 dv.), Šmartno ob P. (Veliki vrh 1 dv.).
Kamnik: Kamn. Bistrica (Krivčevo 1 dv.).
Konjice: Oplotnica (Okoška gora 1 dvorec).
Maribor-desni breg: Pobrežje (Dogoše 1 dv.).
Maribor-levi breg: Jarenina (Jareninski vrh 1 dv.), Št. lij v Slov. gor. (Kaniča 1 dv., Kresnica 1 dv., štrihovec J dv.).
Novo mesto: Toplice (Toplice 4 dv.). Šmarje pri Jelšah: Žetale (Dobrina vas 1 dv., Kanče 1 dv., Žetale 2 dv.).
Svinjska rdečica:
Brežice: Bizeljsko (Gregovce 1 dv.). Črnomelj: Vinica (Zuniči 1 dv.). Dravograd: Prevalje (Stražiše 1 dv.). Gornji grad: Nova Štifta (Šmiklavž 1 dv.).
Konjice: Oplotnica (Kot 1 dv.).
Krško: Boštanj (Jablanca 1 dv.), Radeče (Radeče 1 dv.).
Litija: Kresnice (Ribče 1 dv.), Polš-nik (Borovak 1 dv.), Trebeljevo (Dra-govško 1 dv.).
Ljubljana: Dobrova (Kozarje 1 dv.), Št. Vid (Podutik 1 dv.), Log (Log 1 dv.).
Logatec: Stari trg (Babna polica 2 d v., Lož 1 dv., Klance 1 dv.).
Maribor-desni breg: Črešnjevec (Leskovec 1 d v.).
Maribor-levi breg: Jarenina (Jareninski vrh 1 dv.), Svečina (Ciringa 1 dv., Vrtiče 1 dv.), Št. Ilj v Slov. gor. (Kresnica 1 dv.).
Radovljica: Begunje (Zapuže 1 dv.).
Kuga čebelne zalege:
Maribor-desni breg: Laporje (Laporje 1 dv.).
Ptuj: Sv. Lenart pri Vel. Nedelji (Podgorci 1 dv.).
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 31. oktobra 1930.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 61/39.	3217
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 19. avgusta 1939., opr. št, II R 99/39—1, je bil Plevnik Franc, pos. sin, prej stanujoč v Imenski gorci št. 5, sedaj v umobolnici za duševne bolezni v Ljubljani, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za oskrbnika je bil postavljen Plevnik Jože, posestnik, Imenska gorca št. 5.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. L, dne 22. oktobra 1939.
VII R 277/39.	3215
Amortizacija.
Na prošnjo Felferja Ferdinanda, posestnika na Gorenjskem vrhu, ki ga zastopa dr. S. FiChtenau, odvetnik v Ptuju, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih, počenši z dnem objave, svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Vložna knjižica Ptujskega predujem-nega društva, zadruge z neomejenim jamstvom v Ptuju, št. 302 z vlogo din 48.463-—, glaseča se na ime Walter Mihelič.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. VIL, dne 20. oktobra 1939.
&
I O 77/36-10.	3229
Oklic,
s katerim sc sklicujejo sodišču neznani dediči.
Škerjanc Oroslav, žand. narednik v p., bivajoč v hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani, je umrl dne 1. oktobra 1935. in ni zapustil nobenega sporočila poslednje volje.
Je li kaj dedičev, sodišču ni znano.
Gospoda Benkoviča Ivana, upok. vodjo zemlj. knjige v Ljubljani, Veliki slra-don 5, je postavilo sodišče za skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v, enem letu od danes naprej
javiti sodišču in izkazati svojo dedin-sko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se to ni zgodilo, se bo državi v prid zasegla.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 21. oktobra 1939.
I 178/39—7.	2889
Dražbeni oklic.
Dne 6. decembra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Mohor vi. št. 65 in 223.
Cenilna vrednost: din 39.460'10,
Vrednost pritekli n: din 4.730'—.
Najmanjši ponudek:, din 29.460'—.
Varščina: din 4.420'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tegr sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, odd. 11.,
dne 11. septembra 1939.
I 2535/39—9.	3133
Dražbeni oklic.
Dne 7. decembra 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Neža vi. št. 227, zemljiška knjiga Sv. Neža vi. št. 302, zemljiška knjiga Sv. Neža vi. št. 316.
Cenilna vrednost: din 163,353'45.
Vrednost pritekline: din 2.506'—.
Najmanjši ponudek: din 108.902'30.
Vadij: din 16.335'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 18. oktobra 1939.
.j*
I 2488/39—9.	3222
Dražbeni oklic.
Dne 7. decembra 1939. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gotovlje vi. št. 439.
Cenilna vrednost: din 20.840'80.
Vrednost pritekline: din 650'—.
Najmanjši ponudek: din 13.894'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odtl. VL, dne 27. oktobru 1939.
3105
Proglasitve za mrtve.
Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopek, da se proglase spodaj uavedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske uaredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128 oziroma po § 24., št. 1., obč. drž. zak. domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču, ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, slan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. štev. oklica	Oklicni rok preteče
Verderbcr Josip, roj. 7. marca 1893. v Handlerjih, pristojen v občino Kočevska Reka, srez kočevski, samski, posestnika sin iz Mandle rje v 14	Je odšel v letu 1914. kot vojak z b. 17. pp. na gališko bojišče, prišel v rusko vojno u etništvo, od koder je zadnjič pisal v 1. 1916. Od tedaj je neizvesten.	Brat Verderber Jurij, Handlerji 14.	Jarc Ivan, upok. pis. pristav v Novem mestu.	17. 7. 1939., Og 26/39-7.	1. 11. 1940.
Kozole Josip ml., roj. 25. marca 1903 v Gotenici, pristojen v Kočevsko Reko, srez kočevski, samski, delavca sin iz Gotenice 7S.	Je odšel 1920. za delom v Ameriko, nazadnje 1 1925. delavec v nekem gozdu Pensylvanije in tani na nepojasnjen način izginil in je od takrat neizvesten.	Polsestra Rus Ivana, posestnica, Dolga vas 83.	»1	7. 8. 1939., Og 31/39-8.	1. 11. 1940.
Kuhar Josip, roj. 1. decembra 1887. na Reki, pristojen v občino Boštanj, srez krški, samski, mizar iz. Boštanja št. 41.	Je odšel 1914. z bivšim 17. pp. kot vojak na gališko bojišče in je od tega časa dalje neizvesten.	Mati Kuhar Marija, Boštanj 41.		11. 8. 1939., Og 34/39—5.	1. 11. 1940.
Kuhar Alojz, roj. 1. februarja 1890 na Reki, pristojen v občino Boštanj, srez krški, samski, soboslikar iz Boštanja 41	Je odšel 1915 z bivšim 17. pp kot vojak na gališko boji?če in je od takrat dalje neizvesten			11. 8. 1939., Og 35/39—5.	1. 11. 1940.
Salmič Franc. roj. 4. oktobra 1892 v Orehovcu, pristojen v občino Kostanjevico, srez krški, samski, posestnika sin iz Oštrca št. 33.	Je odšel v 1 1914. kot vojak z bivšim 7 lovskim bataljonom na gališko bojišče, odtod pa -1. 1915 ua italijansko bojišče in baje istega leta pri Gorici padel.	Mati Salmič Marija, Ošterc 33.	tl	26. 8. 1939., Og 29/39-7.	1. 11. 1940.
Vrščaj Sebastijan, roj 19. januarja 1881 na Dobravi, pristojen v občino Škocijan, srez krški, samski, pos. sin v Zloganju 5.	Je odšel v letu 1914 kot vojak z bivšim 17. pp na gališko bojišče in istega leta prj Grodeku baje padel.	Brat Vrščaj Josip, Zloganje 5.	ti	26. 8. 1939., Og 25/39-6.	1. 11. 1940.
Blažič Anton ml., roj. 3. aprila 1896 v Žužemberku in tja pristojen, samski, delavca sin iz Žužemberka št. 126.	Je odšel v 1. 1915. kot vojak z bivšim 17. pp. na gališko bojišče, prišel tega leta v rusko ujetništvo in tam baje za legarjem umrl.	Oče Blažič Anton, Štanga.	ti	13. 9. 1939;, Og 33/39—6.	1. 11. 1940.
Rokavec Janez, roj. 27. oktobra 1896. v Svetinjah, pristojen v občino Doberniče, samski delavec iz šmavra št. 20.	Je odšel v 1. 1915 kot vojak z bivšim 1/3 strelskim polkom na italijansko bojišče in je od tega leta dalje neizvesten.	Mati Rokavec Marija, šmaver 20.	tl	22. 9. 1939,, Og 42/39-4.	1. 11. 1940.
Perko Ignac, roj. 27. julija 1886. v Deči vasi, pristojen v občino Zagradec, oženjen, pos. v Deči vasi 2.	Je odšel v 1. 1914. kot vojak z bivšim 17. pp. na gališko bojišče in je od septembra 1914. dalje neizvesten.	Žena Perko Ivana, Deča vas 2.	tl	25. 9.1939., Og 39/39—5.	1. 11. 1940.
Gregorčič Alojzij, roj. 19. junija 1895. v St. Petru in tja pristojen, srez novomeška samski, posestnika sin iz Št. Petra 4.	Je odšel v letu 1915. kot vojak z bivšim 55. pp, na gališko bojišče in baje tega leta v boju pri Saneku padel.	Mati Gregorčič Neža, Št. Peter 4.	tt	2. 10. 1939., Og 41/39-5.	1. 11. 1940.
Pušljar Andrej, roj. 26. novembra 1886. v Vel. Černe-lu, pristojen v občino Stično, srez litijski, oženjen, posestnik v Vel. Cernelu 6.	Je odšel v 1. 1928. za delom v Kanado. od koder jo zadnjič pisal leta 1929., od tedaj dalje pa je ne-izvesten.	Zena Pušljar Angela, Radohova vas 5.	tl	3. 10. 1939., Og32/39—10.	1. 11. 1940.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oild. V^ dne 20. oktobra 1939.
I 426/38.	3047
Dražbeni oklic.
Dne 9. decembra 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Terbegovci vi. št. 89 in 88.
Cenilna vrednost: din 27.698'—.
Najmanjši ponudek: din 18.465'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 3. oktobra 1939.
*
J 630/38-56.	3062
Dražbeni oklic.
. Dne 6. decembra 1939. dopoldne o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kočevje vi. št. 888, 959 in 5)70, zemljiška knjiga Mahovnik vi. Št. 88.
Cenilna vrednost: din 5,831.315'50.
Vrednost pritekline: din 3,156.297'—, ki je že upoštevana v gorenji cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 3,023.000'—.
Varščina: din 583.132'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 12. oktobra 1939.
•j*
J 765/39-8.	3015
Dražbeni oklic.
Dne 7. decembra 1939. o poli Hevetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vel. Goba
vi.	št. 29.
Cenilna vrednost: din 75.307'—.
Vrednost priteklin: din 830'—.
Najmanjši ponudek: din 50.205'—.
Varščina: din 7.531'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 6. oktobra 1939.
Vb I 1148/39-6.	3157
Dražbeni oklic.
Dfie 6. decembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vič vi. št. 1105 (hiša v Rožni dolini c. VI. št. 52).
Cenilna vrednost: din 109.311'—.
Najmanjši ponudek: din 54.656'—.
Varščina: din 10.932'— v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb.,
dne 19. oktobra 1939.
*
Vb I 1461/39-6.	2971
Dražbeni oklic.
Dne 6. decembra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Podsmreka vi. št. 252 (hiša št. 4 v Komaniji).
Cenilna vrednost: din 5.488'—.
Najmanjši ponudek: din 3.600'—.
Varščina: din 549'— v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb.,
dne 22. septembra 1939.
*
I 11/38.	3175
Dražbeni oklic.
Dne 6. decembra 1999. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Nova vas vi. št. 215 in 230.
Cenilna vrednost: din 61.450*—.
Najmanjši ponudek: din 40.966'—,
Varščina: din 6.145'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ložu, odd. II..
dne 23. oktobra 1939.
I 324/39—10.	3198
Dražbeni oklic.
Dne 7. decembra 1939. d o p o 1 -dne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremič-
nin zemljiška knjiga k. o. Metlika vi. št. 1455/a.
Cenilna vrednost: din 75.000'—. Najmanjši ponudek: din 50.000'—. Varščina: din 7.500—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 18. oktobra 1939.
I 559/39—6.	2873
Dražbeni oklic.
Dne 7. decembra 1939. ob de. vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Konovei !4 vi. št. 4.
Cenilna vrednost: din 12.458’25 Vrednost priteklin: din 657'50. Najmanjši ponudek: din 8.305'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-behem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni d^ski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 13. septembra 1939.
I 300/39—8.	3140
Dražbeni oklic.
Dne 6. decembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Št. Janž pri Podčetrtku vi. št. 81.
Cenilna vrednost: din 6.115‘60. Vrednost pritekline: din 1.000'—. Najmanjši ponudek: din 4.71372. Varščina: din 711'56.
Pravice, ki bi ne pripuščalo dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. IT.,
dne 20. oktobra 1939.
&
I 262/38.	3224
Dražbeni oklic.
Dne 6. decembra 1939. oh devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Knežja vas vi. št. 1032 in k. o. Knežja vas vi. št. 1149.
Cenilna vrednost: din 10.727'—. Najmanjši ponudek: din 5.363'50. .Varščina: din 1.073'—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem dne 25. oktobra 1939.
,Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe
i ti .dodatki pri nastopnih zadrugah:
1126.
Sedež: Cerknica.
Dan vpisa: l(i. oktobra 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Cerknici, zadruga z neomejenim jamstvom.
Izbrišejo se člani upravnega odbora Švigelj Jakob, Modic Andrej in Lovko Janez, vpišejo pa se člani upravnega odbora:
Urbanec Franc, kaplan v Cerknici, predsednik,
Vatovec Anton, posestnik na Rakeku štev. 26,
Kranjc Janez, posestnik v Grahovem štev. 27.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111.,
dne 14. oktobra 1939 Zadr. II 9/81.
*
112/.
Sedež: Luče.
Dan vpisa: 12. avgusta 1939.
Besedilo: Kmetijsko konzumno društvo v Lučah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 7. maja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo zadruge odslej:
Kmetijska blagovna zadruga z omejenim jamstvom v Lučah.
Zadruga je osnovana na nedoločen čas.
Predmet poslovanja je zanaprej:
Zadruga ima namen pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. prevzema od njih kmetijske pridelke (mleko, volno, les, sadje itd.) in izdelke, ter jih preko Osrednje kmetijske zadruge v Mariboru prenovčuje v naravnem ali predelanem stanju;
2. nabavlja za svoje zadružnike od Osrednje kmetijske zadruge v Mariboru potrebščine, ki jih rabijo zadružniki v svojem gospodarstvu in gospodinjstvu;
3. podpira svoje zadružnike pri snovanju novih nasadov, vzornih zemljišč, travišč itd.;
4. gradi in vzdržuje potrebna skladišča in poslovalnice ter nabavlja potrebni inventar;
5. širi strokovno znanje in zadružno zavest s predavanji, tečaji, ogledi, razstavami itd.;
6. nudi svojim zadružnikom topla in mrzla jedila, prenočišča ter alkoholne in brezalkoholne pijače;
7. sprejema od svojih zadružnikov hranilne vloge in jim daje posojila.
Poslovni delež znaša din 25'—.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz predsednika in treh do petih zadružnikov.
Upravni odbor zastopa zadrugo.
Upravni odbor podpisuje za zadrugo na ta način, da njeno firmo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih euega sme nadomeščati v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zaradi smrti se izbriše član upravnega odbora Jež Franc.
Okrožno kot trg, sodišče v Celju, odd. 1., dne 12. avgusta 1939.
Zadr. V 223/95.
*
1128.
Sedež: Luče.
Dan vpisa: 26. septembra 1939.
Besedilo: Lesna zadruga v Lučah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 30. julija 1939. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorja:
Zibovt Jakob, posestnik v Karnici,
Voler Ivan, posestnik na Raduhi.
Likvidacijska firma: Lesna zadruga v Lučah, r. z. z o. z. v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 26. septembra 1939.
Zadr. III 190/15.
*
112«.
Sedež: Luče.
Dan vpisa: 10. oktobra 1939.
Besedilo: Zadružna elektrarna v Lučah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 26. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Zadružna elektrarna v Lučah, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga je osnovana na nedoločen
čas.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov s
tem, da:
1. dobavlja svojini zadružnikom električni tok (silo) na skupni račun in nevarnost; tok dobavlja iz lastne elektrarne;
2. izvršuje za svoje zadružnike potrebne instalacije;
3. dobavlja svojim zadružnikom za razsvetljavo in obrat potrebne stroje,
svetilke in druge v to stroko spadajoče predmete.
Poslovni delež znaša din 200'— in se plača takoj ob pristopu.
Jamstvo je omejeno, ter jamči vsak zadružnik z vpisanimi deleži in še z dvakratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga objavlja svoje sklepe in druge priobčitve na razglasni deski, po potrebi še na drug način.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz 5 zadružnikov.
Za zadrugo se podpisuje tako, da njeno firmo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Izbrišeta se člana načelstva Mikolič Jurij in Robnik Jakob.
Okrožno kot trg, sodišče v Celju, odd. I., dne 10. oktobra 1939.
Zadr. V 292/11.
*
113«.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 26. oktobra 1939.
Besedilo: Kreditna zadruga zadružnih uslužbencev v dravski banovini v Mariboru, zadruga z omejenim jamstvom.
Izstopil je kot član upravnega odbora Močivnik Anton, na njegovo mesto je vstopil na skupščini dne 19. III. 1939. izvoljeni namestnik Mlinarič Franjo, trgovski sotrudnik v Mariboru, Sodna ul. št. 25.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 26. oktobra 1939 Zadr. I 43/9.
*
1131.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 5. oktobra 1939.
Besedilo: Ljudska samopomoč, zavarovalna zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru.
Vpišeta se na seji upravnega odbora dne 26. IX. 1939. sprejeta in k sopod-pisovanju v smislu J? 6. pravil pooblaščena zadružna uradnika
Zinauer Friderik, ravnatelj in
Leskovar Ferdinand, blagajnik.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 5. oktobra 1939.
Zadr. 1 88/4.
*
1132.
Sedež: Medvode.
Dan vpisa: 18. septembra 1939.
Besedilo: Mlekarska zadruga Medvo-de-Svetjc, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 30. julija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Mlekarska zadruga i omejenim jamstvom v Medvodah.
Upravni odbor sestoji iz 6 do 9 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje lako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema od svojih zadružnikov mleko in ga predeluje v razne mlečne izdelke;
2. vnovčuje za svoje zadružnike mleko in mlečne izdelke;
3. posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin in vnov-čevanje ostalih pridelkov.
Za dosego svojega namena zadruga nabavi in vzdržuje potrebne zgradbe in inventar.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen Čas.
Poslovni delež znaša 100 din in se mora plačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim dvakratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi na kak drug način, ki ga določi upravni odbor.
Izbrišeta se člana načelstva:
Svoljšak Franc in Fajfar Janez.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. septembra 1939.
Zadr! IT 54/15.
*
1183.
Sedež: Medvode.
Dan vpisa: 9. oktobra 1939.
Besedilo: Obrtniška zadruga v Medvodah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 27. julija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Obrtniška zadruga z omejenim jamstvom v Medvodah.
Upravni odbor sestoji iz 3 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. zgradi in vzdržuje v Medvodah obrtniški dom, ki naj nudi zadružnikom stalne razstavne prostore;
2. z vsemi dovoljenimi sredstvi podpira obrtniško delavnost svojih zadružnikov.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 50 din in se mora vplačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati z okrožnicami.
Izbrišeta se člana načelstva Orel Fran in Hafner Tomaž.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. oktobra 1939.
Zadr. II 63/3.
*
1134.
Sedež: Moravče.
Dan vpisa: 2. oktobra 1939.
Besedilo: Posojilnica in hranilnica v Moravčah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 23. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Posojilnica in hranilnica v Moravčah, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. po potrebi posredujte za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 5 din in se mora vplačati ob pristopu.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno.
Zadruga objavlja svojo priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi v enem časopisu, ki ga določi upravni odbor.
Izbriše se zbog smrti Član načelstva Šlibar Josip.
Vpiše se pa vpoklicani član upravnega odbora Napokoj Jože, šol. upravitelj v Moravčah 69.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dive 29. septembra 1939.
Zadr. II 59/78.
1135.
Sedež: Mozirje.
Dan vpisa: 12. avgusta 1939.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Mozirju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 4. junija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Kmečka hranilnica in posojilnica v Mozirju, zadruga z neomejenim jamstvom.
Zadruga je osnovana na nedoločen čas.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Poslovni delež znaša din 5'— in se plača takoj ob pristopu ali v obrokih najkasneje v 1 letu.
Jamstvo je neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski, vabila na skupščine tudi v listu :>Narodni gospodar« v Ljubljani.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz 6 zadružnikov.
Za zadrugo se podpisuje tako, da njeno firmo podpisujeta dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbriše se član načelstva Turk Franc.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 12. avgusta 1939 Zadr. V 241/51.
1136.
Sedež: Olševek.
Dan vpisa: 16. julija 1939.
Besedilo: Živinorejska zadruga v 01-ševkii, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 4. junija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dno
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Živinorejska selekcijska zadruga z omejenim jamstvom v Olševku.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da s® pod njeno firmo svojeročno podpiše!3 jro dva člana upravnega odbora ali P°
en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarstvo svojih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine z ozirom na določen rejski cilj in zboljšati prodajne razmere glede živine.
Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji hasnovitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 50'— in se mora vplačali ob pristopu ali v obrokih.
Vstek zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na raglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu Narodni gospodar; v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
Mie 15. julija 1939.
Zadr. II 36/10.
.t.
1137.
Sedež: Pilštanj.
Dan vpisa: 12. avgusta 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Pilštanju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 29. maja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica v Pilštanju, zadruga z neomejenim jamstvom.
Zadruga je osnovana na nedoločen čas.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Poslovni delež znaša din 10"— in se plača takoj ob vstopu ali v obrokih najdalj v enem letu.
Jamstvo je neomejeno.
Zadrugo vodi upravni odbor, ki je sestavljen iz 6 zadružnikov.
Zadruga objavlja svoje sklepe in druge objave na razglasni deski, vabila na skupščine tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Za zadrugo se podpisuje tako, da njeno firmo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbriše se član načelstva Bosio Hugo, vpišeta pa se kot novoizvoljena člana upravnega odbora Tacer Matija, pos., Gubno št. 17 in Tacer Jurij, pos. in gostilničar v Pilštanju.
Okrožno kot trg. sodišče* v Celju, odd. I., dne 12. avgusta 1939.
Zadr. V 238/39.
*
1138.
Sedež: Poljčane.
Dan vpisa: 21. septembra 1939.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Poljčanah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini dne 28. maja 1939. je zadruga spremenila svoja pravila in jih prilagodila zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej:
Kmečka hranilnica in posojilnica v Pobčanah, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sl :deče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna' sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje objave na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s peča-tilom odtisnjeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se dosedanji člani upravnega odbora: Ambrož Franc, Prešern Simon in Zorko Ignacij, vpišejo pa novoizvoljeni člani upravnega odbora: Pihlar Ignac, pos. v Lušečki vasi št. 27, Kitek Simon, pos. v Hrastovcu št. 62 in Debelak Ivan, pos. v Lovniku št. 11.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. septembra 1939.
Zadr I 116/24 - Zadr I 94/24.
1139.
Sedež: llajhenburg.
Dan vpisa: 29. avgusta 1939.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica za župnijo llajhenburg, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 30. julija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej:
Kmečka hranilnica in posojilnica za župnijo llajhenburg v llajhenburgu, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike ▼ zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena na nedoločen
čas.
Poslovni delež znaša din 5‘—, ki se plača takoj ob pristopu ali v obrokih, najkasneje v enem letu.
Jamstvo je neomejeno.
Zadruga objavlja svoje sklepe in priobčitve na razglasni deski, vabila na skupščine tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz 9 zadružnikov.
Za zadrugo se podpisuje tako, da njeno firmo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Zaradi smrti se izbriše član upravnega odbora Jug Franc.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. II., dne 29. avgusta 1939.
Zadr V 265/53.
*
114».
Sedež: Rečica ob Savinji.
Dan vpisa: 10. oktobra 1939.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Rečici ob Savinji, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 23. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej:
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Rečici ob Savinji, zadruga omejenim jamstvom.
Zadruga je ustanovljena na nedoločen čas.
Predmet poslovanja zadruge:
Zadruga ima namen;
1.	nabavljati svojim zadružnikom go-
spodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati; tako tudi alkoholne in brezalkoholne pijače; mrzla in topla jedila;
2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3. nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Poslovni delež znaša din 12'50 in se vplača takoj ali v obrokih, najkasneje v 1 letu.
Jamstvo je omejeno ter jamči vsak zadružnik z vpisanimi deleži in še z enkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga objavlja svoje sklepe in pri-občitve na razglasni deski, vabila na skupščine tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz devetih zadružnikov.
Za zadrugo se podpisuje tako, da njeno firmo skupno podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Zaradi smrti se izbrišejo člani načelstva Janžovnik Jože, Tratnik Jože in Hren Matevž.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 10. oktobra 1939.
Zadr V 289/119.
*
1141.
Sedež: Rečica pri Laškem.
Dan vpisa: 19. septembra 1939.
Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga v Rečici pri Laškem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani upravnega odbora Babič Vekoslav, Teršek Franc in Napret Jurij.
Okrožno kot trg. sodišče v Celiu, odd. L, dne 19. septembra 1939.
Zadr V 118/22.
Konkurzni razglasi
1142.	3218
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva: Plevčak Marija, posestnica v Dobovcu št. 8 in Bauman Marija, roj. Plevčak, trgovka v Ločjem dolu št. 20.
Potrjuje se poravnava, ki sta jo sklenili poravnalni dolžnici s svojimi upniki na poravnalnem naroku dne 27. oktobra 1939. pri okrajnem sodišču v Rogatcu in ki določa, da je predmetne terjatve in zahtevke, ki jih poravnava ne dosega, poravnati prvenstveno v celoti, ostali upniki pa dobijo 42 #/«no kvoto, plačljivo v štirih enakih tromesečnih obrokih, računajoč od dneva, ko postane potrditev poravnave pravnomočna.
K tej poravnavi pristopi kot porok in plačnik Bauman Emanuel, trgovec z
brusilnimi kamni v Dobovcu št. 8, z učinkom iz § 60. zpr.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 31. oktobra 1939.
Por 5/39—31.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Preds. opr. 40.	3210
Vabilo
na izredni zbor delegatov Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo 26. novembra 1939. ob 9. uri predpoldne v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta. Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Volitev 12 članov upravnega odbora in 12 namestnikov.
3. Volitev 4 prisednikov za razsodišče in 4 namestnikov.
4 Volitev 2 preglednikov (revizorjev) za preizkušnjo računskega zaključka in 2 namestnikov.
V Ljubljani dne 28. oktobra 1939.
Predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence: Dr. Milavec Anton s. r. Opomba. Občni zbor je sklepčen, ako je od vsake skupine (službodajalcev in nameščencev) navzoča vsaj tretjina delegatov.
Ako občni zbor ni sklepčen, se mora vršiti v 6 tednih drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa potem o predmetih dnevnega reda veljavno ne glede na število navzočih članov.
Sklepa se z absolutno večino oddanih veljavnih glasov.
*
Opr. št. 40/41-39-1.	3230
Razglas o licitaciji.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje za nabavo obve-zilnega materiala za 1. polletje 1910. javno pismeno pouudbcno licitacijo na dan 22. novembra t. 1. ,ob 11. uri dop. v uradovem ekonomatu na Miklošičevi cesti 20.
Ponudbe je vložiti v vložišču urada do dneva licitacije do 11. uro dop. Zapečateni ovitek ponudbe mora imeti napis »Ponudba na oprav. štev. 40/41 —39—1«.
Ponudbene pripomočke in pojasnila daje uradov ekonomat proti plačilu ali nakazilu din 10'—.
Ljubljana dne 2. novembra 1939. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani Miklošičeva cesta 20.
Št. 878/30/48.	’	3214
Natečaj
za notarsko mesto v Metliki iu mesta, ki se izpraznijo s to zasedbo.
Na podstavi odločbe ministra za pravosodje z dne 21. okt. 1939., št. 93.447,
se razpisuje v smislu § 12. zakona o javnih beležnikih natečaj za notarsko mesto v Metliki, izpraznjeno s smrtjo javnega notarja Ranta Franceta ter za mesta, ki bi se z zasedbo tega mesta izpraznila.
Predpisno opremljene prošnje (§§ 12. in 6. Zb. in čl. 6. pravilnika) je treba, da vložijo najkasneje
do 28. decembra 1939. javni notarji in notarski pripravniki pri podpisani zbornici, drugi prosilci pa preko nadrejenega oblastva tudi pri tej zbornici. Zakasnele, četudi predpisno opremljene prošnje se ne bodo upoštevale.
Notarska zbornica v Ljubljani dne 28. oktobra 1939.
Predsednik:
Dr. Andrej Kuhar s. r.
Razne objave
3220
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico za osebni avtomobil na ime: Bogataj Jožef, Lučine 15 in šofersko legitimacijo na ime: Bogataj Marija, Lučine 15 in oboje proglašam za neveljavno.
Bogataj Marija s. r.
*
•3231
Objava.
Izgubila se je delavska knjižica na ime: Bužga Rudolf, izdana od uprave občine Mirna peč in jo proglašam za neveljavno.
Bužga Rudolf s. r.
*
3227
Objava.
Izgubil sem letno spričevalo 111. razreda državne gimnazije v Kranju, katalog stran 8 z dne 5. julija 1920., in ga proglašam za neveljavno.
(lerželj Rudolf s. r., Zagreb, Mrazovičeva ul. št. 3/11.
*
Objava.
Ukradeni so mi bili: prometna knjižica za kolo (evid. št. tablice 19033), dovolilo za prebivanje, izdano od kralj, banske uprave in dovolilo za zaposlitev, izdano od uprave policije v Ljubljani na ime: Kerševan Andrej iz Ri-hemberka (Italija) in jih proglašam za neveljavne.
Kerševan Andrej s. r.
3226
Objava.
Izgubila sem poslovno knjižico, izdano po občini Leše ter jo proglašam za neveljavno.
Kokolj Marija s. r.,
Leše, p. Brezje.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. (Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Milialek v Ljubljani.