ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA TRGOVINA SLOVENSKEGA ZAEEDJA S PRIMORSKIMI MESTI OD XIII. DO KONCA XVI. STOLETJA FERDO GESTRIN Naraoni pogoji trgovine in vloga politič- nih sil. — Trgovinske vezi med zaledjem in primorskim območjem, ki segajo nazaj v zgodnji srednji vek, so bile že od začetka XIII. stoletja dalje precej živahne. Nastanek mest ob morju že pred tem časom, razvoj meščanskih naselbin v notranjosti, dvig agrarne proizvodnje kot posledica razkroja pridvornega gospodarstva in utrjevanje no- vih družbenih odnosov na podeželju, kar je vse vodilo k hitrejšemu uveljavljanju denar- nega gospodarstva, dalje povečan trg, ki ga predstavljajo samostani, nastali v XII. in XIII. stoletju, številno nižje plemstvo, ki se je v istem obdobju vse bolj osamosvajalo izpod fevdne odvnisnosti svojih gospodov in hkrati gospodarsko krepilo, in novi meščan- ski družbeni razred, čeprav šele na začetku razvoja, so dajali dovolj osnov za poživitev trgovine med obema področjema. Živahne trgovinske vezi med zaledjem in primorskimi mesti, Trstom, Koprom, Mi- ljami, Izolo, Piranom in drugimi kraji v Tržaškem zalivu ter Reko v Kvarneru, so nastajale in se krepile sprva predvsem na podlagi različnih proizvodov, ki sta jih da- jali obe po naravnih pogojih (geoloških, geo- morfoloških, klimatskih, hidroloških in geografsko-prometnih) različni gospodarski enoti. Prvo je namreč že zgodaj iskalo pro- izvode primorja, nasprotno pa je drugemu primanjkovalo žita, ni imelo dovolj pogojev za živinorejo, niti gozda in je bilo povsem brez rudnega bogastva in še mnogih drugih proizvodov, ki jih je imela v tistem obdobju notranjost. Na medsebojno zamenjavo obeh področij in zlasti na prehodno trgovino pa je močno vplivala tudi lega teh mest ob obeh najsevernejših zalivih Jadranskega morja, ki na slovenskem ozemlju oziroma blizu nje- ga globoko segata v evropsko celino. Ta geo- grafska prometna lega je dobivala vedno večji pomen že tedaj zaradi povezovanja sredozemske z obdonavsko prometno smerjo tudi preko slovenskega ozemlja in ker so ta mesta predstavljala vrata v obširne trge ob Jadranu in Italiji, povezane z njimi. Vse te v naravi pogojene razlike so vpli- vale na vlogo, ki so jo imela posamezna omenjena pristanišča v trgovini z zaledjem bodisi kot središča neposredne medsebojne zamenjave blaga, bodisi kot posredniki v prehodni trgovini in končno kot kraji po- morske dejavnosti. Še važnejši pa so bili pri vsem tem medsebojni odnosi teh prista- nišč, npr. do neposredne trgovine z zaled- jem in deloma tudi glede na prehodno trgo- vino, in pa politične sile, ki so stale za nji- mi in odločilno usmerjale neposredno in pre- hodno trgovino, a odločale tudi v pomorski dejavnosti in vlogi teh mest. Po dolgih poli- tičnih bojih se je namreč konec XIV., ozi- roma bolje, do 1.1420, izoblikovala politična pripadnost mest in krajev, ki nas tu zani- majo.' Trst, Reka, Devin ter Štivan so bili politično vezani na zaledje. Milje, Koper, Izola in Piran pa so bili s širokim ozemelj- skim pasom pod oblastjo Republike. Kot posledica te politične situacije sta se v trgovini zaledja s primorskimi mesti kljub posameznim spremembam in nihanjem uve- ljavili dve temeljni, medsebojno povsem na- sprotni trgovinski politiki. Benečani so v pomorski trgovini in pomor- stvu na Jadranu uveljavili popoln monopol, s čimer so povsem ohromili pomorsko de- javnost severnojadranskih luk, kar velja še v nekoliko večji meri za mesta pod njihovo oblastjo kakor za Trst in Reko.^ Zaradi tega se v njih, zlasti v tistih pod beneško oblast- jo, ni mogla razviti večja trgovska flota, čeprav še tja do razpada Republike lahko sledimo poskusom teh mest, da bi se uvelja- vila tudi v pomorski dejavnosti.^ Prav tako niso mogla priti do večjega izraza v vsem tem obdobju tudi prizadevanja zaledja, da bi se v večjem obsegu vključilo v pomor- stvo in pomorsko trgovino, čeprav jih lahko zaznamujemo že od konca XIV. stoletja, ko v gradivu zasledimo prve lastnike ladij iz zaledja." So pa Benečani s svojo kopensko trgovinsko politiko dvignili pomen istrskih pristanišč pod svojo oblastjo kot središč ne- posredne in prehodne trgovine z zaledjem in s tem vsaj deloma nadoknadili njihovo omejeno pomorsko dejavnost. Ob podpori Benečanov je postal Koper za daljši čas naj- važnejše pristanišče za trgovino s sloven- skim in še širšim zaledjem. Prav s to poli- tiko, ki so jo seveda narekovale tudi koristi samih Benetk, so Benečani pravzaprav zmanjšali odpor Kopra in drugih podrejenih mest proti svojemu pomorskemu monopolu.^ Politične sile v slovenskem zaledju, ki so stale za svojimi primorskimi mesti in kraji, so imele Benečanom povsem nasprotno trgo- vinsko politiko. Na kopnem so hotele promet usmerjati v svoja mesta in pristanišča, a glede pomorske trgovine in pomorstva so si prizadevale, da bi zrušile beneški monopol. 73 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Pozneje, ko so Habsburžani prevladali v širšem zaledju Tržaškega zaliva, so bili no- sivci te politike Habsburžani sami. Morali pa so lomiti odpor proti svoji politiki tudi doma pri vseh tistih, ki so jih beneške luke bolj vabile. Stoletja so se nato na tej osnovi borili Benečani in politične sile v zaledju. Bene- čani, ki so v pomorski trgovini in pomorstvu trdovratno branili svoj monopol, so v zaledju, ki ga politično niso obvladali in se zato niso mogli posluževati sredstev, običajnih v sred- njeveškem vezanem gospodarstvu, skušali reševati svoje in svojih mest koristi v tej trgovini z uveljavljanjem načela »svobode« poti in trgovine, zlasti vedno v odnosu do trenutno najmočnejše politične sile v zaledju. Z njim so namreč zaradi boljših pogojev za. trgovino v svojih istrskih mestih in ob večji gospodarski ter politični moči na Jadranu velik del obravnavanega obdobja dosegali isto, kar bi kot eventualni gospodarji zaledja uresničevali s prisilnimi potmi. Nasprotno pa so se politične sile zaledja in mesta, ve- zana nanje, odločno potegovali za prisilne poti v svoje kraje in za svobodo morja. Toda ta boj je bil za obe strani boj za isto stvar: za pritegnitev trgovine iz zaledja v svoja mesta. V vseh sporih so zato Benečani za- htevali svobodo poti v zaledju, a sile v za- ledju, in od druge polovice XV. stol. dalje zlasti Habsburžani, svobodo trgovine in plov- be po morju. V ta boj so na strani svojih političnih go- spodarjev ali samostojno posegala tudi sama primorska mesta. V okvirih mestnega gospo- darstva in silnega separatizma, ki se je razvil v tamkajšnjih pogojih,* so se mesta namreč z vso srditostjo potegovala za čim večji delež neposredne ali prehodne trgovine z zaledjem. Ker jim je beneški monopol po- morsko dejavnost in trgovino zelo omejil, je bil boj za trgovino z zaledjem še hujši in so se pri tem mesta posluževala istih sred- stev. Skrbela so za čim boljše pogoje za trgovino, se dogovarjala z mesti v zaledju in pošiljala tja svoje odposlance ter zmanj- ševala drugo drugemu gospodarske osnove za razvoj trgovine z uničevanjem polj, vino- gradov in solin. Zelo pogosti so bili med nji- mi tudi oboroženi obračuni in prave vojne. Seveda so se vsa trudila, da bi pri svojih mestnih gospodih dobila čimveč pravic v okviru mestnega vezanega gospodarstva. Vendar so bile razlike med beneškimi istr- skimi mesti in tistimi, ki so politično pripa- dala zaledju. Beneška mesta, zlasti Koper, so imela npr. v času, ko so Trst, Reka in drugi kraji ob morju šele prišli pod Habs- buržane, že vso podporo v Benetkah. Trst, Reka, Devin in Štivan, ki se dolgo časa niso mogli nasloniti na večjo in močnejšo poli- tično tvorbo v zaledju, so se mogli v večji meri uspešno spustiti v boj za trgovino z be- neškimi istrskimi mesti in beneško prevlado šele potem, ko je bila taka tvorba ustvarjena s habsburškim dinastičnim teritorijem. Šele tedaj, ko so ta pristanišča dobila politično širše strnjeno zaledje, so začela trgovino ob določenih pogojih in ukrepih vse bolj pri- vlačevati k sebi. A vendar, medtem ko so bili Reka, Devin in Stivan pod neposredno upravo Devinskih in Walseejcev glede tega sprva deloma na boljšem, je Trst še vse do zadnje četrtine XV. stol. čakal na odločnejšo pomoč deležnega kneza. Zato tudi toliko časa ni mogel uspevati v boju proti premočni Re- publiki, oziroma istrskim mestom, in prite- gniti trgovino iz zaledja na svoj trg in pri- stanišče v tolikšni meri, kakor si je priza- deval. Obseg trgovine zaledja s primorskimi me- sti in njen pomen. — Trgovina s primorskimi mesti — neposredna in prehodna — je bila v vsem obravnavanem obdobju zelo pomemb- na za slovensko ozemlje. Že od začetka XIH. stol. je zajemala vsa mesta in kraje ob Trža- škem zalivu od Štivana do Pirana in Reko v Kvarnem. Ob koncu XVI. stol. pa se je mimo Reke močneje usmerjala deloma še v druga kvarnerska pristanišča: Bakar, Ba- karac in celo Senj, kamor so trgovino iz dela slovenskega zaledja za krajše obdobje pri- vabili Benečani. V zvezi s to trgovino se od drugega desetletja XIII. stol. dalje pojavijo med prvimi mitninskimi postajami na pode- želju tudi mitnice ob poteh v omenjena me- sta in kraje ob obalah Jadranskega morja, kot npr. Planina, Senožeče, Cerknica, Lokve, Rupa in dr., a pod vplivom teh zvez so začeli v nekaterih kovnicah v notranjosti kovati novce po oglejskem kovu, v Trstu pa so že v 30. letih uporabljali breške novce.' Od začetka XIV. stol. dalje se je začela trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti hitro razvijati. Dokazuje nam to ne le razširitev poslovanja italijanskih bankirjev, ki so v drugi polovici XIII. stol. že delovali tudi v primorskih mestih, v notranjost slo- venskega ozemlja (Ljubljana, Kamnik, Slo- venj Gradec),^ temveč tudi prihod ter široka dejavnost trgovske in bankirske hiše Por- gerjev v Ljubljani, ki so imeli med drugim v zakupu tudi mitnice na vseh najvažnejših poteh proti Tržaškemu in Kvarnerskemu za- livu (Rupa, Lokve, Peč),' pa tudi mnoge številnejše vesti o tej trgovini povsod tam, kjer so se viri ohranili (Trst, Piran). Na ta razvoj So dalje neposredno vplivale važne spremembe v zaledju. Tu je treba navesti 74 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA zlasti porast gospodarske in družbene vloge meščanstva in naraščajočo proizvodnjo v ce- hovski obrti in zlasti v fužinarstvu, ki je dajalo enega najvažnejših predmetov pre- liodne trgovine proti Italiji.*" Prav tako se je začel na zemljiškem gospostvu proces, ki je s spreminjanjem naturalne v denarno rento kmeta im široko pripeljal v blagovno-denar- ne odnose in na obširnem območju zlasti v trgovino s primorskimi mesti. Cim lx)lj se je proizvodnja v notranjosti krepila, tem bolj so se primorska mesta uveljavljala kot po- sredovalna središča trgovine med zaledjem in kraji onstran Jadrana. Popolna politična združitev zaledja pod Habsburžani je dala nato z načrtno deželnoknežjo fiskalno po- litiko v smeri proti morju, začeto že ob koncu XV. stol., novih vzpodbud za trgovino s pri- morskimi mesti, ki je, kakor se zdi, prav ob koncu XV. stol. in v XVI. stoletju dosegla višek. Vzporedno z naraščanjem trgovine s pri- morskimi mesti in še dalje v Italijo je raslo tudi neposredno zaledje, ki ga je obsegala. V prvi četrtini XVI. stol. se Trst označuje kot emporij Krasa, Kranjske, Štajerske in Avstrije; vanj so tedaj prihajali trgovci z Dunaja in iz Prage." Na Reki pa približno ob istem času trgujejo trgovci npr. iz Salz- burga in Budima.'^ Prehodna trgovina z bla- gom iz zaledja, ki je šlo skozi obravnavana pristanišča, pa je zajela ozemlje daleč na jug na obeh straneh Jadranskega morja in v notranjosti Italije. Ob naši obali ji sledimo zlasti v kraje do Kotora, a na italijanskem ozemlju do Barija in Brindisija, oziroma do Firenc, Verone in Milana. Trgovina s primorskimi mesti ni zajela sa- mo večjega dela slovenskega zaledja, marveč je hkrati s tem usmerjala sem tudi velik del njegovih viškov proizvodnje. Lahko rečemo, da je bila ta smer trgovine ena najvažnejših smeri tedanje trgovine slovenskega ozemlja. Skoraj vsa kmečka trgovina z ozemlja ne- kdanje Goriške, Krasa, Kranjske in tudi pre- cejšnjega dela Štajerske se je stekala tja, a v notranjost sta s kmečko trgovino prihajala v velikih množinah zlasti sol in vino. S po- seganjem plemstva v trgovino z viški agrarne proizvodnje zlasti od konca XV. stol. se je podeželska trgovina še povečala. Prav tako pa se je tudi velik del poklicne meščanske trgovine iz slovenskega zaledja usmerjal v primorska mesta. Zajela je zlasti predmete prehodne trgovine. Toda v primorska mesta je šel tudi precejšen delež prehodne trgovine z Ogrske, Hrvatske in Slavonije (zlasti z živino, kožami in krznom), ki so jo imeli v rokah meščani pa tudi podložniki. Saj soj kranjska mesta izrecno zatrjevala, da jih je povzdignila kupčija z Ogrsko, Slavonijo in Hrvatsko, ki je ponehavala po 1. 1530 za- radi turških osvojitev v Podonavju.** O samem obsegu trgovine zaledja s pri- morskimi mesti pa moremo na podlagi vrste podatkov, posebno o višini proizvodnje po- sameznih vrst blaga, navedb tovorov trgov- skega blaga in mitninskih dohodkov, soditi, da je verjetno že v drugi polovici XV. stol. in dalje ob viških dosegala in celo presegala število 200.000 tovorov letnega prometa v obeh smereh skupaj. Za to blago bi potrebo- vali 85 vlakov s po 40 desettonskih vagonov. Samo v Koper je šlo tedaj letno po 30.000 do 40.000 in celo 50.000 tovorov blaga iz no- tranjosti.*" Same soli so iz vseh obravnava- nih primorskih mest ob koncu XVI. stoletja izvozili v notranjost blizu 50.000 tovorov na leto. L. 1620 je po nekem podatku šlo samo beneške soli v avstrijske dežele 42.000 tovorov, z domačo soljo pa je število tovorov naraslo na 49.300.*'' Kot dokaz za pravilno oceno višine prometa naj omenim samo še dvoje podatkov. V letih 1570—1572 je mitnica v Žavljah pri Trstu zaznamovala samo pri pro- metu z vinom in soljo 27.114 tovorov.*^ Po neki oceni pa naj bi ob približno istem času promet z železom in železnimi izdelki samo iz Kranjske znašal okoli 57.000 tovorov. Čeprav je ocena pretirana, je vendar dej- stvo, da so 1. 1569 fužine na Kranjskem iz- delale okoli 2000 ton kovnega in litega železa in da so poleg tega predelale še približno enako množino železa, ki so ga uvozili s Ko- roškega." Ogromna večina vsega tega železa je našla trg v Italiji, v veliki meri tudi po posredovanju primorskih mest. Poleg tega pa moramo pri ocenjevanju obsega trgovine upoštevati tudi dejstvo, da je precejšen delež trgovine odpadel na tihotapstvo, s čimer je razumeti to, da so se trgovci in tovorniki iz- mikali mitnicam in obveznim potem, ter zato ta del trgovine ni v glavnem nikjer količin- sko zabeležen. Tihotapska trgovina je rasla zlasti z razvojem kmečke trgovine, a tudi za- radi poostrene fiskalne politike deželnega kneza, ki je od konca XV. stoletja začel fa- vorizirati Trst in uvajati tudi z njo v zvezi nove mitnice in mitnine. Seveda je trgovina iz leta v leto zelo ni- hala in so bili vzroki za nihanje lahko zelo različni. V prvi vrsti nastopajo politični vzroki, zlasti vojne in turški vpadi, ki so neposredno ali posredno vplivali na razvoj trgovine. Zaradi njih se je tudi prenašal — vsaj začasno — trgovinski promet iz ene smeri v drugo, oziroma iz enega primorskega mesta v drugo. Tako se je npr. z boji in na- stopi cesarja Sigmunda v smeri proti Trža- škemu zalivu in Furlaniji povsem zaprl pro- 75 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO met Z življenjskimi potrebščinami med za- ledjem in primorskimi, predvsem beneškimi mesti in se je prenesel deloma na Reko.'* Šele ko se je leta 1413 sklenilo premirje za pet let, se je trgovina preusmerila zopet na stare poti. Trgovino s primorskimi mesti so dalje periodično omejevale elementarne ne- sreče (slabe letine zaradi suše ali zmrzali, kužne bolezni, potres, kobilice in podobno), zlasti kadar so zajele širša področja ali so si naglo sledile. Vendar pri vseh teh nesrečah ne smemo pretiravati, saj so lahko trgovino celo pospeševale. Zelo je mogla vplivati na absolutno nihanje trgovine tudi vladarjeva finančna politika. Tako je na primer promet močno padel v 1. 1447/8 in 1456—1460 zaradi razvrednotenja denarja za cesarja Fride- rika III. Hkrati z ugotovitvijo o obsegu trgovine slovenskega zaledja s primorskimi mesti je treba odgovoriti še na vprašanje, zakaj ta trgovina ni imela večjega vpliva na razvoj mest in meščanstva in sploh slovenskega za- ledja v smeri kapitalizma, zlasti proti koncu XV. in v XVI. stol., ko je dosegla enega svo- jih viškov. Med vzroki za ta negativni pojav je potrebno naglasiti zlasti dvoje. Na eni strani je — absolutno vzeto — vzrok za tako stanje zelo razvita kmečka trgovina, ki se je zlasti v XVI. stol. še povečala tudi v škodo poklicne meščanske trgovine. Toda še bolj je vplivala na razvoj, ki nas tu zanima, kon- kurenca tujih trgovcev in njihovega premoč- nega kapitala, ti so se od srede XV. stol. naglo in močno uveljavljali na slovenskih tleh. Trgovci iz primorskih mest in v vedno več- jem obsegu tudi beneški in drugi italijanski trgovci so si pridobivali v tej trgovini z za- ledjem razne pravice, so sklepali pogodbe, oziroma se dogovarjali z deželnimi-stanovi, ustvarjali trgovske družbe z izrecnim name- nom, da bi trgovali v slovenskem zaledju, se naseljevali v slovenskih mestih, imeli tam svoje podružnice, faktorje ali zastopnike, posegali so v trgovino z najdonosnejšimi vTstami blaga in v trgovino na podeželju in celo v trgovino na drobno po mestih in po podeželju. Posamezne italijanske družbe, ki so posegale k nam, so skoraj monopolno ob- vladale trg s posameznimi predmeti.'*^ Med drugimi je npr. družba Terzeria močno po- segla v trgovino s koroškim in tudi kranj- skim železom. Vladarji dajejo že od srede XVI. stol. dalje tujim trgovcem v apalto tudi trgovino s posameznimi vrstami blaga. Me- ščani in mesta na slovenskih tleh, a zlasti na Kranjskem, kjer so ta pritisk najhuje ob- čutili, so se vedno znova in zaman pritože- vali proti tujcem, njihovemu prekupčevanju in trgovini na drobno. Zaradi vsega tega je v tej vsekakor zelo važni smeri trgovine iz zaledja zbrani trgov- ski kapital vedno bolj odtekal v tujino. Ker se je to začelo v času, ko' je tudi na sloven- skih tleh dobival proces prvotne akumula- cije kapitala viden odsev v nastajanju za- ložništva, redkih manufaktur in sploh v uveljavljanju kapitalističnih odnosov, je to dejstvo pomenilo slabitev že začetega raz- voja v smeri kapitalizma. Boj primorskih mest za trgovino z zaled- jem. — Trgovina zaledja s primorskimi me- sti je nihala tudi glede na usmerjenost v po- samezna mesta. Pri tem ločimo v obravna- vanem času tri dobe. V prvi, ki je trajala do druge polovice XIV. stol., o kaki izraziti prevladi enega mesta nad drugim v trgovini z zaledjem še ne moremo govoriti. Vsekakor Koper še več desetletij po podreditvi Bene- čanom v tej trgovini ni imel tiste vloge, ki jo je imel v naslednji dobi, ko je dobil vodilno vlogo. Benečani v tem času Kopra namreč še niso podpirali kot svojega poglavitnega središča, kamor naj bi se stekala trgovina iz slovenskega zaledja, čeprav so nasploh bra- nili koristi svojih istrskih mest proti vsem, ki bi hoteli preusmeriti trgovino drugam, torej zapreti poti vanje. Primorska mesta pod Benečani so sprva težko prenašala beneško oblast in monopol v pomorstvu, oziroma omejitve v pomorski trgovini, kajti njihova trgovina je bila sprva bolj usmerjena na področja ob morju kakor pa v lastno zaledje. Prizadet je bil zlasti Koper, ki se je že dolgo trudil, da bi si pri- dobil vodilno vlogo nad sosednjimi mesti in v pomorski trgovini in ki ni imel za trgovino tolikšne osnove kakor Piran s svojo proiz- vodnjo' soli.*' Zato se je Koper v prvem ob- dobju beneške oblasti ponovno upiral in je njegova upornost dosegla višek sredi XIV. stol., ko se je, potem ko je precej vplival na upor Izole, uprl leta 1348 in nato zopet 1354.^" Po neuspešnih uporih so Benečani za kazen v Kopru uveljavili celo ukrepe, ki njegovi trgovini niso bili v korist, in so tudi omejili njegove municipialne pravice.^' Približno enako vlogo kakor Koper in Pi- ran je imel tudi Trst, ki pa se je že v tem obdobju prizadeval, da bi trgovino iz za- ledja čimbolj pritegnil na svoj trg.^^ Pri tem je pokazal že vse tiste črte svojih prizade- vanj, ki so bile značilne za ves čas beneškega gospostva na Jadranu in na istrski obali. Ena teh je bila, da bi obvladal neposredne poti, ki so vodili proti Trstu, oziroma mimo njega. Hotel pa je že tudi zapirati poti proti beneškim mestom, oziroma Kopru, kar se je prvič resneje zgodilo 1. 1334.^' Vendar sta se obe strani tržaške trgovske politike uvelja- 76 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vili lx)lj na široko in la širšem ozemlju šele v naslednjem obdobju. V drugi dobi, ki je trajala tja do zadnje četrtine XV. stoletja, je postal Koper ob podpori Benetk za daljšo dobo ne le naj- važnejše središče za trgovino z zaledjem, marveč največje središče trgovine sploh med obravnavanimi mesti. Benečani so nam- reč v drugi polovici XIV. stoletja začeli spreminjati odnos do istrskih mest in zlasti do Kopra. Republiki tedaj, ko je izgu- bila Dalmacijo in doživela še druge udarce^" ter so se v Tržaškem zalivu utrdili novi tekmeci Habsburžani, ni moglo biti vse- eno, kam bo šla povečana trgovina iz zaledja, kjer je bila rast agrarne in neagrarne pro- izvodnje, a tudi denarnega gospodarstva v novem zamahu. Zato se je začela že od 60 let dalje v beneški politiki vrsta sočasnih akcij, katerih namen je bil dvigniti vlogo Kopra v trgovini z zaledjem, omejiti pomen Pirana, ki naj bi kot poglavitno središče solne proizvodnje v Istri služil predvsem monopolnim stremljenjem lagunskega me- sta,^^ in končno, spraviti Trst pod svojo ob- last, oziroma, ko se je poskus ponesrečil, dušiti njegovo trgovino. Cilj teh prizadevanj je bil: trgovino iz zaledja, sedaj pomembno tudi za Benetke same, usmeriti v Koper, ki je postal za daljši čas najvažnejša posto- janka za trgovino s slovenskim in še širšim zaledjem, postal za Benečane vpadna točka najkrajše poti iz njihove posesti v to za- ledje.^" Hkrati pa so hoteli Benečani s to politiko pridobiti vdanost dotlej upornega mesta. Prav tako je 1. 1405 Republika vrnila Kopru tudi municipialne pravice, ki jih je izgubil zaradi uporov sredi prejšnjega sto- letja.^^ Toda Koper, kakor se zdi, kljub svoji vlogi vendar ni imel absolutne premoči v trgovini z zaledjem in so v njej imeli pre- cejšen delež tudi druga mesta in kraji, zlasti Piran, Trst in Reka. Trgovski stiki zaledja s Piranom so se za- radi beneških ukrepov sprva nekoliko oma- jali,'* a na splošno trgovina z njim, sodeč po podatkih, ni bila majhna. Piransko ne- posredno zaledje je segalo vse do Zagreba in Krapine,^' a v Piran so hodili tudi trgovci z Ogrske. Promet iz zaledja v Piran in nazaj je dosegel, tako sodimo, v tem času na leto vsaj do 20.000 tovorov. Trst, ki je bil od 1. 1382 politično povezan s svojim naravnim zaledjem, je tedaj tudi začel v vedno večji meri privabljati prehod- no in zlasti neposredno trgovino iz zaledja. Hotel se je povzpeli v edino pristanišče, skozi katero naj bi šlo blago iz notranjosti na beneško ozemlje in v Italijo sploh. V ta- kih pogojih so se stara nasprotja z bene- škimi istrskimi mesti še poglobila in se je zaostril boj za trgovino z zaledjem, ki so jo želeli Benečani in mesta pod njihovo oblastjo pod geslom »svobodnih« poti pritegniti prvenstveno na svoje trge. Trst pa pri svojili prizadevanjih še do konca te dobe ni dobil podpore niti pri deželnih knezih, a še manj pri neposrednem zaledju. V boju za svoje življenjske koristi so se Tržačani posluževali ukrepov v dveh smereh: zboljševali so po- goje za trgovino v svojem mestu in poskušali dosledneje in na širšem ozemlju preprečevati trgovanje iz zaledja v istrska mesta. Posebno po 1. 1420, ko so Benečani zasedli še Milje, so Tržačani napenjali vse sile, da bi trgo- vino, še posebej z življenjskimi potrebšči- nami, usmerili v svoje mesto. Prvi važnejši korak v tej smeri je bil, da so kupili od go- riških grofov Novi grad (1427).Nekoliko pozneje so si na poteh proti morju pridobili še druge važne postojanke: Postojno, Mokovo (že ponovno) in z njim še Ricmanje in Kla- nec; poskušali so se polastiti tudi Švarce- neka in Lokev.^* Slednja dva kraja in Ka- čice na ozemlju goriških grofov so si polastili šele v času, ko je že grozil oborožen spopad z Benečani. Z vsemi temi postojankami je Trst zelo povečal območje, ki ga je nadziral. Poleg neposrednih dohodov v Dolino je ob- vladal še poti čez Brkine in čez Cičarijo na beneško ozemlje. Na njih so Tržačani nato z vsemi sredstvi, tudi z orožjem, ovirali trgo- vino v beneška mesta. To še toliko bolj, ko jim je dal cesar Friderik III. prvi privilegij glede trgovine z zaledjem (1461) in jim je v denarni stiski podelil tudi mitnico v Moko- vem in na Klancu za pet let v zakup.^^ Beneška mesta v slovenski Istri in sami Benečani so tem tržaškim nastopom odgo- varjali po svoje (pritožbe, prepovedi trgo- vine s Trstom, zaostrevanje pomorske blo- kade, graditev utrjenih postojank, zaprtje poti),^^ a končno so se nasprotja leta 1463 sprevrgla v vojno. Osamljen in poražen — cesar je poslal le neznatno pomoč — je po posredovanju Pija II. Trst sklenil poniževalni mir. Izročiti je moral Beneča- nom Novi grad, Socerb in Mokovo, odpove- dati se izvozu soli po morju in pravici, pro- dajati sol beneškim podložnikom; obvezali pa so se Tržačani tudi, da ne bodo ovirali trgovine na beneško ozemlje. S težavo pri- borjeni uspehi v boju za trgovino z zaledjem so bili torej po vojni uničeni. Vendar ta neuspeh ni preprečU tržaških prizadevanj, niti ni zaustavil trgovine iz zaledja v Trst, ki je kljub vsemu dobival vedno večji pomen v prehodni trgovini proti Italiji, zlasti z železom. To je bil namreč čas, ko se v Trstu omenjajo trgovci iz mnogih 77 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO slovenskih mest in krajev, a tudi Zagreba, ko se vanj naseljujejo trgovci iz zaledja in ko narašča kreditno poslovanje v trgovini z zaledjem.ä* Vsekakor ne bo pretirana ceni- tev, da je dosegel promet iz zaledja v Trst in v obratni smeri ob koncu te dobe (okoli 1475) poprečno vsaj 15.000—20.000 tovorov letno. V istem obdobju je imela precejšen delež v trgovini z zaledjem tudi Reka, ki je postala med kvarnerskimi pristanišči nedvomno naj- važnejša. Že od konca XIV. stol. se je začelo namreč zaledje vedno bolj obračati v to smer, posebno še v časih, kadar je trgovina proti Tržaškemu zalivu iz katerihkoli vzro- kov naletela na ovire.^^ V tem času se je trgovina na Reki na široko razmahnila in je povezovala slovensko in hrvatsko zaledje z mesti onstran Jadrana, a tudi z Dalmacijo in istrskimi mesti. Reka je tedaj privabljala večji del slovenskega ozemlja in tja ni tedaj vodila več samo pot čez Pivko, ampak tudi skozi Gerovo in iz kočevskega območja čez po vir je Kolpe. Proti koncu Walseejcev, ki so znali v korist svojega mesta izkoristiti dobre odnose z Benečani in razmere v zaledju,'' in v prvih desetletjih neposredne habsburške oblasti je trgovina na Reki dosegla višek v obravnavanem času. Rečani so si prav v tem času prisvajali tudi pravico prisilne plovbe v Kvarnem in s tem pravico zapleniti blago na vsaki ladji, ki je plula mimo Reke, ne da bi plačala mitnino.^' Kolikšen je bil delež slovenskega zaledja v trgovini z Reko, je seveda nemogoče točneje ugotoviti, vendar bi mogli soditi iz vsote reških mitninskih pri- stojbin, da je šlo ob višku trgovine na Reki s slovenskega ozemlja na Reko in nazaj vsaj okoli 25.000 tovorov. V tretji dobi boja med primorskimi mesti za trgovino slovenskega zaledja pa se je za- čel razvoj počasi spreobračati Trstu v korist. Njegova prizadevanja za pritegnitev trgo- vine naravnega zaledja, ki jo je hotel speljati na svoj trg s sredstvi mestnega vezanega go- spodarstva, so našla tedaj v spremenjenih političnih razmerah vedno večjo oporo pri deželnem knezu. Že zgodaj, 1. 1478, je cesar Friderik III. obnovil v nekem smislu privi- legij, ki ga je dal Trstu 1461. leta. Prepove- dal je poti čez Novi grad in Mokovo za trgo- vino z žitom, ki naj bi šla samo čez Trst.^'^ Tej pravici so sledile še druge (nižja cena žita kakor v Kopm, ukrepi proti tujim trgov- cem v Trstu, prepoved uvoza tujega vina in olja čez Trst v zaledje itd.), a zlasti pravica prisilne poti za trgovino iz zaledja, ki se je dotlej večinoma usmerjala v beneška istrska mesta in v Italijo.'^ Za njim sta izdajala Trstu enake pravice ali pa potrjevala stare tudi Maksimilijan I. (1496, 1510, 1517) in Ferdinand I. (1520, 1521, 1550 in 1552).'"' Neposredni cilj teh privilegijev je bil za- gotoviti dotok žita in drugih živil v Trst ter mestu omogočiti neposredno trgovino, po- sebno 'prodajo viškov lastne proizvodnje vina, olja in soli. Hkrati s tem pa so vla- darji uveljavljali za trgovino s beneškimi kraji v Istri in Italijo prisilne poti čez Trst. Zato so izdajali ukrepe, s katerimi so uredili način plačevanja mitnin v smeri proti Trža- škemu zalivu in nadzirali režim prisilnih poti. Bistvo teh ukrepov je bilo v tem, da so se na vseh mitninskih postajah zahodno in južno od Loža, Planine, Postojne in Podkraja izvajali mitninski predpisi, ki so služili trža- ški prisilni poti in deželnoknežjemu fisku. Njihova vsebina se da strniti v dvoje: prvič, da so morali vsi, ki so hoteli z blagom na beneško istrsko ozemlje, iti le skozi Trst, in drugič, da so morali tudi z nenatovorjenimi konji iti po določenih poteh, čeprav ne čez Trst, ter pri tem plačevati vse mitnine, ki so bile sicer na obvezni poti, tudi tržaško. To je veljalo tudi za kmečko trgovino in so zaradi nje izšli posebni predpisi. Da bi zagotovil izvajanje prisilne poti, je deželni knez uveljavil sistem bolet, to je potrdil o plačanih mitninah, in vključeval v sistem vedno nove mitnice. Prav tako je v zvezi s prisilnimi potmi uredil tudi vprašanje mit- ninskih pristojbin v samem Trstu (ureditev štiridesetnine, nekoliko pozneje njeno zni- žanje).^' Hkrati s tem razvojem so se Tržačani vztrajno potegovali tudi za enakopraven po- ložaj v trgovini v notranjosti (dobivali so od vladarja pravico neoviranega prehoda v za- ledje, ureditev plačevanja mitnin v Ljub- ljani in pravico do lastništva hiš v njej, ure- ditev arestnega postopka za Tržačane na Kranjskem in v Ljubljani posebej, pravico trgovanja na Štajerskem), pogajali so se in sklenili pogodbo (1505) s kranjskimi dežel- nimi stanovi glede trgovine z življenjskimi potrebščinami, ponovno so se pritoževali proti kršenju prisilnih poti in hoteli v trgo- vini z zaledjem pridobiti monopolni položaj. Vsekakor je s tem povezana tudi težnja, da si Trst zopet pridobi stare, v vojni 1463 iz- gubljene postojanke.^' Poleg tega so Tržačani ljubosumno nastopali v ožjem zaledju proti vsem sejmom, ki so jih v korist svoje trgo- vine izkoriščali ali celo podpirali Benečani, in jih vedno znova rušili. Ukrepi deželnega kneza in nastopi Trža- čanov so že od vsega začetka prizadela be- neška istrska mesta in Benečane. Naleteli pa so tudi na negodovanje v zaledju tako pri mestih kakor tudi pri plemstvu, a še posebej 78 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA pri kranjskih deželnih stanovih, ki so na- stopali tudi v obrambo podložnih kmetov. Brez trgovine, so trdili, se namreč podložniki ne bi mogli obdržati na kmetijah in ne bi zmogli dajatev."^ Pritoževali pa so se proti l)risilnim potem tudi kmetje sami, predvsem tisti s Krasa."^ Toda vsa nasprotovanja zaledja in prito- ževanja beneških istrskih mest ter Benetk niso mogla preprečiti, da se trgovina vendar ne bi počasi preusmerjala v Trst, še posebej po Maksimilijanovi beneški vojni. Sredi XVI. stol. se je vsekakor že v večjem obsegu obr- nila po prisilnih poteh skozi Trst in je bilo s tem v precejšnji meri povezano sočasno upadanje trgovine v Kopru. Po poročilu ko- prskega podestaja Donata Maripetra (1545) naj bi padlo (vsaj začasno) število »Kranj- cev«, ki so v tistem času trgovali v mestu, na manj kakor polovico. Zaradi tega meščani niso mogli prodati svojih pridelkov vina, soli in olja, ki so jih sicer prodali v »gornje kraje« (partes superiores)." Trgovina v Ko- pru pa ni upadala samo zaradi povečanega prometa v Trstu, marveč tudi zaradi nara- ščanja trgovine v Miljah. Kajti z uveljavlja- njem poti v beneško Istro čez Trst je postalo Milje med beneškimi mesti najbližje zaledju in je v njem naraščala trgovina tudi na škodo Kopra."' Zaradi tržaške prisilne poti in ve- dno strožjega sistema nadzorstva ob njej pa je bila najhuje prizadeta trgovina v Piranu. Že od srede XV. stol. dalje je začela upadati v njem trgovina z lesom iz zaledja. Po letu 1500 pa se iz piranskih vicedomskih knjig skoraj povsem izgube vesti o poklicni trgo- vini s širšim slovenskim zaledjem. Se vedno je morala biti živahna le kmečka, tudi tiho- tapska trgovina, s katero je v Piran še vedno prihajalo žito in druga živila ter predmeti kmečke trgovine, a v notranjost je šla zlasti sol.« Proces preusmerjanja trgovine iz zaledja od beneških mest v Trst in druga habsbur- ška pristanišča (Štivan in Devin, kjer je bila trgovina vendar manjša kakor v Štivanu), seveda ni bil enakomeren, niti ni zadel, ka- kor smo že videli, vseh mest v enaki meri. Vsekakor se je preusmerjanje trgovine v Trst še močneje uveljavljalo za vlade nadvojvode Karla, ki je bil kot gospod notranjeavstrij- skih dežel po delitvi habsburških dežel še posebej zainteresiran za promet iz zaledja v svoja pristanišča. Zaradi tega se je tudi iz mest slovenske Istre preusmerjala trgovina (npr. s soljo) proti Trstu (oziroma so ta mesta iskala zvezo s furlanskimi pristanišči, kamor so prihajali nemški trgovci). Zlasti velja to za dovoz tihotapske soli v Trst. Leta 1586 so beneške oblasti ugotovile, kako zaradi tiho- tapstva soli v Trst, Devin in druge vojvo- dove kraje propada trgovina zlasti v Ko- pru." Leta 1577 imamo namreč še zadnjo vest o velikem obsegu trgovine v Kopru,"* nato pa slede vedno bolj pogoste pritožbe in se je mesto v tem času večkrat označevalo kot ubogo mesto oziroma občina (... povera citta, questa povera Communita) ali se je govorilo o bedi njegovega ljudstva (... po- uerta di questo fidelissüno popolo)."' Na pre- hodu v XVII. stol. se je trgovina iz zaledja v velikem obsegu prenesla iz beneških mest na Trst in druge habsburške luke, kar nam še v drugi četrtini XVII. stol. in dalje potr- jujejo mnoge vesti beneškega izvora.^* Tudi to je bil eden izmed vzrokov za novo beneško vojno (1615—1617). Ob takem stanju so za- čela v istrskih beneških mestih, kjer je poleg drugih vzrokov tudi zaradi tega upadalo prebivalstvo, zopet po več stoletjih naraščati nezadovoljstvo proti beneškim oblastem, ki so se nato v 20 letih XVII. stol. sprevrgla v upore (Koper, Milje, Strunjan)." Na prehodu iz XVI. v XVII. stol. se je to- rej v boju med Trstom in istrskimi beneški- mi mesti ustvarilo stanje, ki se nato do pro- glasitve Trsta in Reke za svobodni luki ni bistveno spremenilo. Do tedaj se je kot po- sledica deželnoknežjega favoriziranja Trsta in njegovih prizadevanj uveljavila tržaška prisilna pot tako v trgovini z mestom samim kakor tudi v prometu z obravnavanimi istr- skimi mesti. Z njo se je meščanska poklicna trgovina iz zaledja v glavnem osredotočila v Trst (in druge habsburške luke), a prav tako tudi del podeželske trgovine, zlasti ti- ste, ki je prehajala v roke zemljiških gospo- dov. Še vedno velik delež kmečke trgovine pa se je tudi poslej neposredno usmerjal v beneška mesta, kamor jo je privabljala zla- sti sol. Tedaj se je začela celo kmečka trgo- vina iz dela hrvatskega ozemlja v večji meri preusmerjati po tihotapskih poteh v Koper.^^ Kakor beneška istrska mesta je v tem ob- dobju do prve četrtine XVI. stol. tudi Reka, čeprav iz drugih vzrokov, počasi izgubljala prej tako živahne trgovske zveze z zaledjem in se nato stoletje in več ni mogla dvigniti iz te depresije. Politične razmere, ki so bile za Walseejcev reški trgovini zelo ugodne, so se začele spreminjati mestu v škodo. Favori- ziranje Trsta in turški vpadi, ki so ogrožali varen promet zlasti proti Reki, so sorazmer- no zgodaj vplivali na razvoj trgovine na Reki. Svoje je prispevala tudi vojna med Friderikom III. in Matijo Korvinom (1480 do 1490), v kateri so se pretrgale vezi z mesti na Štajerskem, dalje še posebej Maksimilija- nova vojna z Benečani (1508—1516) in končno dekret deželnega kneza 1. 1520, s katerim je 79 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zapovedal, naj bi se promet od Reke zaradi turških vpadov prenesel na Trst, kjer se bodo pobirale enake mitnine kakor na Reki.^' Vendar je Reka okoli 1523 doživela svoj zad- nji višek v XVI. stol. Toda Sulejmanove vojne in osvojitev velikih delov ogrskih in hrvat- skih dežel, državljanska vojna in ureditev tržaške štiridesetnine, s katero se je parali- ziral ugodnejši položaj Reke v mitninskih pristojbinah, dalje še piratstvo in uskoki so opravili svoje. Že leta 1527 je trgovina na Reki padla za 5—6-krat v primerjavi z le- tom 1523. A najnižjo stopnjo je dosegla okoli srede stoletja. Toda trgovina na Reki ni pro- padla v tolikšni meri, da bi se prehodni trgo- vini med zaledjem in Reko ter njo in ja- dranskimi italijanskimi pristanišči izgubili vsi sledovi, kakor trdi S. Gigante.^^ Omeniti je treba s tem v zvezi vsekakor dejstvo, da so Fuggerji še 1. 1559 čez Reko in Dubrov- nik organizirali povezavo z Aleksandrijo, kamor so poslali tudi svojega faktorja. Ob koncu XVI. stol. in začetku XVII. stol. je torej Trst ob podpori deželnega kneza pri- tegnil v svojo luko velik del trgovine, ki se je prej usmerjala v istrska beneška mesta in na Reko. To velja predvsem za poklicno meščansko trgovino, ki so jo obvladali fev- dalci. Kmečka trgovina pa je še vedno v pre- cejšnji meri skušala ubirati svoja pota mimo habsburških luk. S tem se je za daljšo dobo zapečatila usoda beneških istrskih luk. Le-te se namreč v času, ko so Benečani izgubljali in končno izgubili monopol na Jadranu, niso mogle — odrezane od trgovine z zaledjem — več dvigniti kot pomorska središča, ker za- nje ob Trstu ni bilo več pogojev. Vendar ta sprememba v razvoju trgovine zaledja s primorskimi mesti ni mogla takoj priti do večjega izraza. To je zavrla, kriza, ki je zajela trgovino že konec XVI. stol. in se je nato vlekla še več desetletij XVII. stoletja. Tedaj so ob veliki devalvaciji denarja trgovci izgubili do 7/8 premoženja ter je trgovina v mestih na Slovenskem močno zastala. Oblike in tehnika trgovskega poslovanja. — Trgovski posli so se v vsem tem obdobju opravljali večinoma tako, da se je kupčija neposredno sklenila in opravila. Toda z raz- vojem trgovine med zaledjem in primorski- mi mesti so se začele ustvarjati stalne po- slovne zveze med trgovci obeh območij, ozi- roma s tujci, ki so redno prihajali v ta pristanišča. Na tej osnovi se začno s kre- pitvijo denarnega gospodarstva vedno bolj uveljavljati trgovsko poslovanje na kredit in kapitalistične oblike trgovskega poslova- nja: trgovske pogodbe, ki so rok izvršitve postavljale tudi na celo leto, trgovske družbe od komend in kolegancij do trajnejših družb z enakimi deleži vseh udeležencev. Posamez- ne teh oblik zasledimo tudi v plemiški in deloma (npr. družbe) celo v kmečki trgo- vini. Uveljavljajo se tudi povsod v bistvu zelo podobne norme trgovinskega prava, ki jih pozna trgovina te dobe nasploh. Kreditno trgovsko poslovanje, ki je od za- četka XIV. stol., ko se število ohranjenih virov zelo pomnoži, že splošno uveljavljeno, je bilo sprva omejeno le na eno kupčijo. Dolgoročno kreditno poslovanje pa se je raz- vilo vsaj že v XV. stol. med trgovci, ki so bili v stalnih trgovskih zvezali. Prodajavec (creditor) si je zagotovil varnost povračila z zadolžnico, ki jo je izdal kupec (debitor) ill ki so jo v primorskih mestih pogosto vpi- sali v notarske knjige zaradi popolne pravne veljave in dokazilne moči. Zadolžnice so se že v XV. stol. zelo pogosto prenašale na drugo osebo tako, da je dal upnik zadolžnico izdati na ime tistega svojega upnika, ki naj bi mu tokratni njegov dolžnik poravnal dolžno vsoto.^' Prav tako so se v tem času svobodno darovale, delile, zastavile, prodale, torej od- tujile z edino izjemo, da ni bila izdana od someščana. Zadolžnice so imele v glavnem stalne oblike in so vsebovale priznanje dolga za prodano blago (nomine mercimonii, pro mercimoniis emptis et receptis, nomine vini etc.) dolžno vsoto, rok (dies termini, termi- nus) in obliko plačila (v blagu, denarju, v obeh), penale v primeru, da se je rok preko- račil, dalje tudi določitev jamstva (pignus, obligatio) z vsem premoženjem ali z vred- nostjo, ki se je dala v zastavo, in končno kraj plačila, kolikor ni bil to sam kraj na- stanka trgovskega akta. Zadolžnica je v vseh teh mestih zastarala po desetih letih, če dolž- nika vmes niso terjali, niti ni upnik dobil ničesar na račun dolga; za vdove in otroke je čas zastaranja na Reki trajal celo 20 do 30 let. Po smrti upnika je prešla pravica do dolga sama po sebi na zakonite dediče in ga je bil dolžnik dolžan njim poravnati. S porastom kreditnega poslovanja v trgo- vini in s povečanimi količinami blaga, ki so bile predmet enega trgovskega posla, a zlasti zaradi prehodne trgovine s tujci ter dvigom posredniške vloge primorskih mest sploh, so se že v XIV. stol. začeli trgovski posli skle- pati vnaprej in se torej uveljavljati trgovski dogovori in pogodbe v trgovini med zaled- jem in primorskimi mesti. V pogodbo (pa- ctum, conventum) so vnesli pogoje sklenje- nega posla, blago, količino in ceno ter kako- vost, način plačila, rok dobave in kraj do- stave, če to ni bilo mesto sklenjene pogodbe, dalje vsoto eventualne are in penale (sub po- ena quarti, sub poena tercii, sub poena dupli) ter druge klavzule v zvezi z neizpolnitvijo 80 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA pogodbe ali prekoračenega roka. Najbolj po- gosta oblika trgovskega posla, ki ga zasle^ dimo v pogodbah, je bila obojestranska za- menjava blaga. Prav tako zelo pogosta ob- lika je bila pogodba, v kateri se je prodaja- vec zavezal, da bo pri svojem kupcu kupil blago, večinoma v višini vrednosti proda- nega. Višja oblika trgovskega poslovanja po- meni pogodba, v kateri se uveljavlja plačilo v denarju, oziroma deloma v blagu in delo- ma v denarju. Redkejše od omenjenih oblik pogodbenih trgovskih poslov so bile eno- stranske kupčije, pri čemer je kupec porav- nal obveznosti praviloma v denarju. V trgov- skem poslovanju se je potem, ko se je uve- ljavila pogodba, moral upoštevati tudi vrstni red sklenjenih pogodb. V istem času, a segajo nazaj vsekakor v XIII. stoletje, se v trgovini med zaledjem in primorskimi mesti uveljavljajo tudi trgov- ske družbe (consortium, societas, compania, Gesellschaft). Najstarejše družbe, čeprav pod oznako »societas«, so bile pravzaprav komende;^^ bile so omejene na en sarii trgov- ski posel in zelo kratek rok (od 15 dni do 1 meseca); vendar sta se v XV. stol. družab- nika vedno bolj pogosto pogodila za poslo- vanje na daljšo dobo. Te družbe se v istr- skih primorskih mestih verjetno že zgodaj uveljavljajo tudi v trgovini z zaledjem. Po poteku roka in predloženem obračunu (ra- tio) traktorja sta si družabnika po odbitku stroškov razdelila dobiček in izgubo na pol. Na Reki in v Trstu so se uveljavljale — a ob njih tudi kolegancije — še do druge polo- vice XV. stol.^* V istem času pa je vendar že na splošno prevladovala družba z ena- kimi deleži družabnikov, ki so predstavljali glavnico družbe. Vendar pri tej obliki druž- be še ni mogoče zaslediti jamstva izven pla- čanega vložka. Trajale so praviloma 2—5 let, čeprav seveda tudi časovno neomejeno dobo. Po končani dobi so družabniki take družbe, ki jim v XVI. stoletju v večjem številu sle- dimo tudi v notranjosti, naredili obračun, odšteli deleže in si nato razdelili dobiček ali izgubo, zaloge preostalega blaga in eventu- alno premoženje družbe. Posamezne vesti govore tudi o trgovskih družbah med podložniki in fevdalci in celo med samimi podložniki. Vendar o njih ne vemo, kakšno notranjo strukturo so imele. Plemiči so seveda že od druge polovice XV. stol. stopali z meščani v nam že znane višje oblike družb. Trgovske družbe, ki so nastajale v pri- morskih mestih zaradi trgovine z zaledjem, so bile od vsega začetka tudi sredstvo, s ka- terim so skušali trgovci teh mest, oziroma tujci pritegniti čim več trgovine iz notra- njosti in poseči čim globlje v zaledje. Po- glavitni in številnejši partnerji v teh druž- bah so bili z redkimi izjemami tujci, ki so prihajali v obravnavana pristanišča, tj. sre- dišča prehodne trgovine za blago iz notra- njosti. Trgovci iz mest slovenskega zaledja so v njih le deloma sodelovali in so imeli v mnogih primerih podrejeno vlogo. V primeru spora v trgovinskih zadevah, plačila zadolžnice, kršitve in neizpolnitve pogodb itd. je sprva na splošno veljalo, ka- kor za vse druge civilne in kazenske zadeve, načelo osebne podsodnosti. Vendar se je s kreditnim poslovanjem (trgovinskim in de- narnim) v vseh teh zadevah v primorskih mestih in v notranjosti uveljavila pravica arestnega postopka (v notranjosti npr. vsaj že od začetka 14. stol. dalje). To je bilo sred- stvo, s katerim so hoteli domači trgovci za- varovati svoje terjatve proti tujcem zaradi načela osebne podsodnosti. Izvajanje tega načela je seveda zelo oteževalo trgovino. Za- to so se proti koncu XV. stol. in dalje začela mesta med seboj dogovarjati o sodni pri- stojnosti za tovrsne spore v kraju sklenitve trgovskega akta.^' Dokazilno moč pri sod- nem postopku so imele že od vsega začetka lastnoročne pisane listine dolžnika, vse v notarske knjige vpisane listine in seveda tudi trgovske knjige. Že zgodaj se je uvelja- vila tudi funkcija zastopnikov (procurator) pri sodnih postopkih, ki so se praviloma za vse trgovske zadeve opravili pri rednem so- dišču. Le na Reki so* tovrstne spore reševali pred posebej izbranim sodiščem.'" Trgovsko blago. — Blago, ki je bilo pred- met neposredne in posredne trgovine med zaledjem in primorskimi mesti, je bilo zlasti v zadnjem obdobju zelo raznovrstno. Bla- govni promet je zajel v glavnem vse tiste vrste blaga, ki ga je zaznamovala tedaj trgo- vina v deželah ob Sredozemlju. A tudi raz- merje med posameznimi vrstami blaga je bilo na splošno podobno. Namreč, največji del tovorov je odpadel pri prometu v obeh smereh na blago z nižjimi cenami, a ki so ga tovorih v velikih množinah, medtem ko je dragoceno blago po množini za njim daleč zaostajalo. Slednje je bilo skoraj izključno v rokah poklicnih meščanskih trgovcev (na pr. začimbe in dišave, špecerija, svila, flo- rentinsko, bergamsko in angleško sukno, krzno, kramarsko blago, južno sadje, ki je prihajalo celo iz Apulije, steklo, deloma olje, železo itd.). Podeželska trgovina pa je vedno bolj obvladala trgovino z agrarnimi proizvodi, a sama kmečka trgovina je zlasti od začetka XVI. stoletja posegala tudi na področje poklicne trgovine, na pr. z železom, kožami itd. 81 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Med blagom neposredne in prehodne trgo- vine, ki je šlo v velikih množinah v zaledje ali iz njega v primorska mesta, je bila po množini na prvem mestu sol, ki je bila še posebej predmet kmečke trgovine. Sol so v vseh obravnavanih mestih z izjemo na Reki proizvajali sami in so se solarne zlasti v Piranu, Kopru, Miljah in Trstu v obrav- navanem času neprestano širile. Leta 1594 so imela prva tri imenovana mesta 7469 V2 kavedinov solin, ki so mogli dati okoli 25.000 mernikov soli (moggio — ok. 900 kg).*' V Trstu pa je ceniti višino solne produkcije na okoli 3000 mernikov. Vendar si je Trst v vsem tem obdobju prizadeval, da bi pri- tegnil na svoj trg sol (tudi tihotapsko) tudi od drugje.*^ Reka ni imela svojih solarn in se je kot tržišče za sol uveljavljala z uvoženo soljo; v XVI. stol. je prihajala sem zlasti sol s Paga. Večji del vse te soli je šel s trgovino v zaledje. Promet s soljo v notranjost je, kakor smo že videli, dosegel okoli 50.000 to- vorov letno. Velike so bile množine vina (re- bula, muškatelec, malvazija, teran, črni- kalec, prošek), ki jih je konzumiralo zaledje, predvsem Kranjska in Koroška; beneška ali sladka vina pa so zajela tudi druge avstrij- ske dežele do Donave. Mnogo je šlo v za- ledja tudi olja, ne samo z ozemlja primor- skih mest, marveč tudi iz Italije vse do Apu- lije. Pogosto se omenjajo tudi ribe, suhe in soljene. Iz zaledja pa je v prehodni in neposredni trgovini s primorskimi mesti glede na mno- žino imelo važno vlogo žito. Obravnavana mesta so po približnem izračunu potrebo- vala za najnujnejšo potrebo okoli 30.000 starov žita,*^ a čim bolj gremo proti koncu XVI. stol., tem bolj se je povečal tudi delež zaledja v oskrbi teh mest z žitom in celo v prehodni trgovini z žitom v Italijo. Leta 1571 naj bi promet z žitom v Trstu samo od kranjskih stanov dosegel višino 16.000 starov (3 '/3 stara = 1 tovor.^* Seveda je v tem času žitna trgovina s primorskimi mesti zajela ne le slovenske, marveč tudi hrvatske in ogrske dežele, iz katerih je šlo žito zlasti od druge polovice XV. stoletja dalje. Žitni trgo- vini se po množini v veliki meri pridružuje trgovina z živino vse od ogrskih dežel proti morju. Cela krdela, tudi do 1000 glav ži- vine (goved, svinj in drobnice, manj konj), so se usmerjala proti beneškemu ozemlju in primorskim mestom. Pri prodaji so raz- likovali živino za zakol in vprežno, oziroma delovno živino (zlasti pri konjih) in so se zaradi tega pobirali na mitnicah tudi različ- ne pristojbine. Precejšen del te živine je bil seveda iz ogrskih in hrvatskih dežel. Isto velja tudi za raznovrstne kože (goveje, konj- ske, ovčje in kozje), ki so jih prodajali su- rove in strojene tudi po več sto hkrati. Zelo pomembno trgovsko blago je bilo tudi krzno (ovčje, jančje, kozličje, polšje, kunje, vidri- no in lisičje) in krzneni izdelki. Veliko so, zlasti v XVl. stol., izvozili iz slovenskih de- žel v primorska mesta medu in voska, ki sta bila pomembna tudi kot blago prehodne trgovine. Med izdelki ncagrarne proizvodnje so v prehodni trgovini s primorskimi mesti imeli najvažnejše mesto železo in železni proiz- vodi (žeblji, katerih produkcija je dosegla 2000 tovorov na leto, lopate, krampi, motike, sekire, plugi, noži, srpi, kose, narbe, nasa- dila, podkve, šila, vzmeti, kopja, topovske krogle, mreže, pločevina itd.). Po približni oceni je v XVI. stoletju šlo čez primorska mesta v Italijo na leto do 25.000 tovorov te- ga blaga, saj je poleg kranjskega in primor- skega železa šel v to smer tudi precej velik delež koroškega železa, ki so ga predelali v fužinah na Kranjskem. Posebej pa je tre- ba za XVI. stol. omeniti živo srebro in cino- ber, ki sta šla vsaj konec obravnavanega ob- dobja večinoma skozi Trst (v letih 1575— 1599 je promet z obema dosegel v Trstu 19.365 oziroma 4232 funtnih centov, a v vse druge kraje je šlo okoli 9000 oziroma 2300 funtnih centov), manjši promet pa je bil tudi s svincem, za katerega sta bili izhodiščni pri- stanišči za Italijo Reka in Trst. Na sejmih v Lancianu južno od Ortone je bil svinec z našega ozemlja zelo cenjeno blago.*' Poleg teh maloštevilnih vrst blaga, ki so po množini predstavljali daleč največji del trgovine s primorskimi mesti, pa se zlasti v XV. in XVI. stol. v neposredni in prehodni trgovini javljajo še številni drugi trgovski predmeti. Vseh je bilo, kolikor nam podatki dajo dovolj točno podobo, blizu dve sto in nam v mnogočem pojasnjujejo takratno živ- ljenje (proizvodnjo, potrošnjo, prehrano, oblačila itd.) na slovenskih tleh. Zelo razno- vrstne so bile življenjske potrebščine, ki so s posredništvom primorskih mest (deloma seveda tudi neposredno iz Italije) prihajale v notranjost. Med začimbami in dišavami se v tem času omenjajo poper, ki ga upo- rabljajo v sorazmerno velikih množinah, prav tako žafran — služil je tudi kot zdra- vilo in barvilo —, dalje muškatni orešek in cvet, nageljnove žbice, ingver, cimet, citver (tudi zdravilo), kaprli, kimel, lorber in če- šenj, — oba zopet v večjih količinah, — in čebula. V XVI. stol. se poleg nekaterih vrst južnega sadja, ki se že prej trosijo v večji meri (fige, suhe in sveže, olive, rožiči, orehi, itd.), uveljavljajo mandeljni, rozine vseh vrst — prihajale so celo iz Grčije — gra- 82 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO K R O N I ..K A natna jabolka, limone in zlasti pomaranče, ki jih je posamezen trgovec hkrati nakupil po več desetin tovorov. V istem času se po- javljajo tudi posamezne vrste špecerijskega blaga, kakor običajni in kandirani sladkor ter riž, ki sta prihajala iz južne Italije, da- lje kis, milo, kadilo in droži. Raznovrstne so bile tedaj tudi že tkanine iz svile (surova svila, taft, atlas, damast, z zlatom predena svila, milanski svileni trakovi) do sukna (be- neško, florentinsko, bergamsko in celo an- gleško), posebej se navajajo žamet, boljši loden, blago iz kamelje dlake, dalje bom- bažne tkanine, preproge in drugo, kar je trgovina posredovala zaledju. A od tod je šlo v primorska mesta zelo cenjeno domače plat- no (hodnično, dvonitnik, mezlan) in domači loden (raševina). Raznovrstni so bili tudi drugi potrošni predmeti, ki prihajajo v za- ledje: papir vseh vrst, steklenina, kramar- sko blago, dragocenosti, usnje (fino kordo- vansko), razna oprema in drugo. Ne smemo pa pozabiti na razne surovine, ki jih zaled- je tedaj uvaža: razna barvila (žafran, zele- nika, modra galica, barvno zemljo [terra rossa, terragetha], galun) dalje soliter, žve- plo, a v izvoz gre pepelika. Na drugi strani pa so iz zaledja v primorska mesta šli mnogo predmeti poklicne in domače obrti, kakor npr. krzneni izdelki in zlasti lesni proiz- vodi (velike in male doge, škodi je, kolje, ojesa za vozove, vretena, tovorna sedla, sita, obroči, vinski sodi, kadi, golide, putrihi, škafi, vedra, sklede, nečke, krožniki, kopja, cokle, čevljarske deske itd.), dalje razne potrebščine in les za pomorstvo (tramovi, jambori, late, deske, žagane in klane ter ve- like in majhne, vesla, platno za jadra, vrvi, smola) pa tudi živilski proizvodi, zlasti suho meso, gnjati, sir, mast in loj. Pota in oblike prometa, mitnice in mitnin- ske pristojbine. — V zvezi z razvojem in prenašanjem težišča trgovskega prometa se je spreminjala tudi važnost posameznih poti proti morju in Italiji, na katerih je še ves ta čas odločno prevladovala tovorniška ob- lika prometa. Z njim se v veliki meri ukvar- jajo podložniki zlasti tisti bliže morju in na Krasu. Sprva, to je nekako do XIV. stol., so bile najvažnejše poti tiste, ki so v zahod- ni smeri vodile proti Italiji. Nato pa so ved- no bolj pridobivale na pomenu smeri, ki so šle proti primorskim zlasti istrskim bene- škim mestom Slovenskega Primorja. Poti čez kraške prehode med Planino in Postojno in dalje proti Tržaškemu zalivu ter Kvarneru, predvsem tiste, ki so- čez Mokovo in Dolino oziroma čez Klanec po dolini Reke in Rižane ter zlasti v XV. stol. tudi čez Brkine vodile v beneška istrska mesta Milje, Koper, Izola in Piran, so postajale vedno važnejše. S spre- menjenim odnosom Habsburžanov do Trsta in uvajanjem prisilne poti proti Trstu pa je postajala in do konca XVI. stol. tudi postala najpomembnejša pot, ki je čez Senožeče in Lokve pripeljala v Trst. Šele od tod je smel iti promet čez Zavije v omenjena beneška istrska mesta. Tudi iz Kanalske doline se je v tem obdobju promet s podporo deželnega kneza vedno bolj usmerjal po dolini Soče proti hrabsburškim lukam v Tržaškem za- livu. Pota so bila v vsem tem času slaba in tudi skrb zanje je bila v notranjosti majhna. Bolje so oskrbovale poti na svojem ozemlju beneške oblasti. Ob teh poteh, za katere se vsaj za nadvojvode Karla opaža večja skrb, so zrasle mnoge mitnice. Številne se javljajo zlasti od konca XV. stoletja dalje, kar je nedvomno povezovati z deželnoknežjo fi- skalno politiko in uveljavljanjem tržaške prisilne poti. V tem času so bile povečini v lasti deželnega kneza in vladar oziroma njegova komora sta z novimi mitninskimi redi in tarifami, z ustanavljanjem raznih mitninskih uradov, ki jih moremo označiti kot prve nižje urade deželnoknežje uprave sploh, tudi točneje določila čestokrat dovolj zamotan način poslovanja na mitninskih postajah in pobiranja mitninskih pristojbin (mitnina, štiridesetnina, naklade, carine, po- višice teh pristojbin in drugo). Vse te pri- stojbine so v XVI. stol. neprestano rasle. V obravnavanem obdobju je bila torej poglavitna smer trgovskega prometa na Slo- venskem tista, ki je povezovala poglavitne mestne naselbine na naših tleh s primorski- mi mesti v Tržaškem zalivu in Kvarneru, oziroma z Italijo. Po njej ni šla iz slovenskih dežel samo večina viškov agrarne in neagrar- ne proizvodnje, marveč tudi velik del pre- hodne trgovine iz ogrskih dežel. Zaledje teh mest je v XVI. stoletju seglo do Budima ozi- roma do turške meje, do Prage in Dunaja ter do južnonemških mest. Na drugi strani pa je trgovina z blagom iz zaledja zajela na obeh straneh Jadranskega morja ozemlje do Dubrovnika in Kotora oziroma do Barija in Brindisija, čeprav se je seveda večinoma usmerjala v Benetke. V trgovino v tej smeri so poleg meščanov že zelo* zgodaj, a zlasti od uveljavljanja de- narnih dajatev, posegali tudi kmetje. Bližina morja in tesna medsebojna povezanost dveh različnih gospodarskih območij sta še po- sebej pospeševali kmečko trgovino proti primorskim mestom. Od okoli srede XV. sto- i 85 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO letja, ko je začenjala druga doba prodiranja blagovno-denarnih odnosov v okvire zemlji- škega gospostva, pa so postajali vedno važ- nejši činitelj v trgovini z agrarnimi proiz- vodi tudi fevdalci. Kmečka trgovina zaradi tega nikakor ni upadala. Z vedno večjim poseganjem v prehodno trgovino z agrarni- mi proizvodi in v poklicno meščansko trgo- vino je kmečka trgovina ob podpori plem- stva proti vsem poskusom mest in deželnega kneza, ki je podpiral meščane v boju proti podeželski trgovini nasploh, neprestano na- raščala. Prav v tem obsegu kmečke trgovine je iskati važen vzrok, da so podložniki zmogli velika bremena fevdalcem in deželnemu knezu v zvezi z novo državno organizacijo in turško obrambo. Poklicna meščanska trgovina v opisani smeri pa se je od okoli srede XV. stol. zna- šla tudi pred vedno večjo konkurenco itali- janskih, zlasti beneških trgovcev. Ta dvoj- na konkurenca meščanski poklicni trgovini je bila ob naglem dviganju cen v drugi po- lovici XVI. stol. in izginjanju dobrega de- narja, oziroma popolnim razvrednotenjem denarja na prehodu v XVII. stol. nedvom- no eden najvažnejših vzrokov za gospodar- sko upadanje meščanstva na slovenskih tleh. OPOMBE /. M. Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja, 1955, str. 198 si., 260 si., 298 si., B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda 2, 1955, str. 160 si. 204, 205 si. — 2. Prim, za Reko: 1411 nov. 23 — Atti 5 (1889), str. 313; 1585 sept. 28 — DAS, Vic. arh. F/I 73. Za Trst: F. Cusin, Venti secoli di bora sul Carso e sul Golf o, 1952, str. 349. — 5. Prim, za Piran: 1449 febr. 9 — PA, 2. zaboj listin; F. Gastrin, Pomor- stvo v Piranu v letih 1325—1355, Slovenski po- morski zbornik, 1962, str. 31 si.; isti, Pregled po- morstva v Slovenskem Primorju, Pomorski zbor- nik 2, 1962, str. 1492 si. — 4. F. Gestrin, Pregled pomorstva, str. 1493-4. — 5. Mesta slovenske Istre se še do srede 14. stoletja upirajo Beneča- nom. Odpor preneha, ko je začela Republika pospeševati trgovino iz zaledja v ta mesta. — 6. Izredno ostra so bila nasprotja med Piranom in Izolo (prim. L'lstria 2 [1847], str. 214; ibid. 3 11848], str. 47), a tudi med Mil jem in Trstom (prim. 1397 marec 16 in dec. 23; 1398 jan. 4 in 7; 1406 marec 24 in 1511 febr. 11. — P. Kandier, GDI; La Provincia 12 [1878], str. 41). — ?. Glej za breške novce 1233 avg. 24. — M. Kos, Gra- divo 5, str. 287. — 8. J. Zontar, Banke in bankirji v mestih srednjeveške Slovenije, GMS 13 (1932), str. 26 in 34 op. 83. — 9. Ibid., str. 24. — 10. Sko- raj vsa proizvodnja železa in železnih izdelkov iz slovenskega ozemlja je dobila trg v Italiji. — 11. P. Kandier, Emporio e Portofranco, str. 20, si. 24. — 12. Prim. Quarentespuech iz 1. 1527 in 1537 na Reki — DAS, Vic. arh. F/l 74. Seveda se trgovci iz Salzburga pojavljajo na Reki že sredi 15. sto- letja (prim. 1451 maj 2 — R A, Liber 1, f 428. — IJ. J. Zontar, Nastanek, gospodarska in družbena problematika policijskih redov iz prve polovice 16. stoletja za dolnjeavstrijske dežele s posebnim ozirom na slovenske pokrajine. ZČ 10—11 (1956 do 1957), str. 82. — 14. P. Kandier, GDI, k 1493 nov. 21; A. Tamaro, Storia di Trieste 2, str. 101; prim, poročilo koprskega podestaja Štefana Ca- pella za čas okoli 1. 1600: La Provincia 10 (1876), str. 1828. — 15. 1620 avg. 3 — DAS, Stan. arh. F 294/c. — 16. DAS, Vic. arh. F/I 62. — 17. A. Müllner, Geschichte des Eisens in Innerösterreich von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahr- hunderts, 1909, Str. 704, 708, 715. B. Grafenauer, n. d. 3, Str. 22. — 18. 1411 nov. 3 — Atti 5, str. 313; 1411, nov. 14 — Atti 4 (1888), str. 272 si. — 18. a Prim. 1574, Jul. 26. — DAS, Vic. arh. F/I 137. — 19. Prim. 1309, febr. 11 — Atti 45 (1933), str. 115; A. Marsich, Saggio di annah istriani del secolo XIII, 1899, str. 65: B. Benussi, LTstria, 1924, str. 216. — 20. M. Pahor, Koprski upor I. 1348, IZZ 1 (1953), str. 29 si. in tam navedena literatura. H. Kretschmayr, Geschichte Venedig 2, str. 216. — 21. F. Cusin, II confine Orientale d'ltalia nella politica europea del XIV e XV secolo, 2, str. 34, M. Pahor, n. d., str. 35, 47 si. — 22. Prim. P. Kand- ier, Emporio, str. 7. — 23. 1334 okt. 9 — P. Kand- ier, GDI. — 24. H. Kretschmayr, n. d., 216 si., 224 si., 231 si.; B. Benussi, n. d., str. 227. — 25. H. Kretsch- mayr, n. d., str. 122. — 26. »Civitas lustinopolis est principale membrum quod habemus in Istria«. — B. Benussi, n. d., str. 281. — 27. L'lstria 5 (1850), str. 22 in 25. — 28. 1393 sept. 7 — Atti 5, str. 281: P. Nicolich, Cenni storico-statistici sulle saline di Pirano, 1882, str. 53. Prim. 1421 maj 9 in 1428 jun. 11 — PA, 2. zaboj listin; knjiga o solinah v 7. zaboju. — 29. Prim. 1488 febr. 27 — PA, Vic. knj. 1477/9. — 50. F. Cusin, II confine 1, str. 368; D. Tuoni, Tergeste, Scene e figure di vita triestina, 1926, str. 190 si. — 31. B. Grafenauer, n. d. 3, str. 15; J. CavaUi, Storia di Trieste, 1877, str. 98 si. — 32. 1461 jul. 30 — Atti 7 (1891), str. 262 si.; Arch. Triest. 3, S. 15 (1929/30), str. 44; F. Cusin, Venti secoli, str. 348. — 33.1461 jul. 30 — Atti 7 (1891), str. 262 si.; 1461 avg. 4 — P. Kand- ier, GDI; La Provincia 11, str. 105. — 34. F. Cu- sin, Venti secoli, str. 405; J. Cavalli, Commercio e vita privata di Trieste nel 1400, 1910, str. 2, 9, 10, 15, 24, 139, 159, 337, 370. Prim. TA — 1383 s. d. Vic. 26 f 53; 1405 nov. 1 Vic. 38 f 58; 1405 dec. 13. Vic. 28 f 45; 1406 marec 7 Vic. 28 f 45'; 1406 jul. 11 Vic. 28 f 33; 1407 febr. 24 Vic. f 63; 1424 sept. 2 in 15 ter nov. 12 Vic. f 186', 189 in 189'; 1424 okt. 10 — Arch. Triest. N. S. 8, str 317; TA — 1427 maj 29 Vic. 31 f 59'; 1428 okt. 10 Vic. 31 f 169; 1463 jan. 20 Vic. 37 f 72. Prim. TA — 1407 jan. 13 Vic. 28 f 49; 1423 s. d. in 1424 apr. 9 Vic. 31 f 53 in 53', J. Cavalli, Commercio, str. 10. — 35. 1382 febr. 15 — Atti 5, str. 75; 1392 okt. 7 — ibid., str. 280; 1411 nov. 23 — ibid., str. 313, RA, Liber 1. f 175; A. Hortis, Document! risguardanti la storia di Trieste e del Walsee, 1877, str. LVI si. — 36. 1431 jun. 13 — Arch. Triest. 32 (1908), str. 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 218; Bullettino della Deputazione fiumana di sto- ria patria 2 (1912), str. 139 si.; Arch. Triest. 3. S. 21, str. 40; 1442 nov. 27 — P. Kandier, CDI; M. Doblinger, Die Herren von Walsee, A. f. ö. G. 45 (1906), str. 454. — 37. A. Fest. Fiume nel secolo XV. Bullettino 3 (1913), str. 41 si. — 57. a 1478 Jan. 16 —Archiv f., K. ö. G., 3, str. 122 si.; 1478 fehr. 22 — MH/2, str. 923; F. Cusin, II confine 2, str. 119, 179, 222, 272, 277. — 58. P. Kandier, Empo- rio, str. 13, 77; 1489 marec 28 — E. Schwind- A. Dopsch, Ausgewählte Urkunden, 1895, str. 415; 1493 Jan. 5 —P. Kandier, CDI; A. Marsich, Effe- meridi. Arch. Triest, 3. S. 15, str. 45. — 59. 1496 po 26. Jan. — P. Kandier, CDI; DAS, Vic. arh. F/I 142: Priuilegium Maximiliani so deren von Triest gegeben werden wegen der triester Strasse; 1517 okt. 28 — P. Kandier, CDI; isti, Emporio, str. 18 sl., 49; A. Tamaro, Documenti inediti. Arch. Triest, 3. S. 15, str. 48. — 40. Prim. 1478 fcbr 22 — MH/2, Str. 923; 1499 s. d. — Vermerkt die Handlung — DAS, Vic. arh. F/I 88; 1508 jun. 31 — P. Kandier, CDI in Atti 6 (1890), str. 279; 1517 avg. 28 — P. Kandier, CDI; 1520 jul. 27 — La Provincia 13, str. 110; 1523 s. d. — Ordnung der strass — DAS, o. c; P. Kandier, Emporio, Str. 50; 1524 jun. 26 — DAS, Vic. arh. F/I 64; A. Dimitz, Geschichte Krains 2, str. 290 sl., 292. — 41. F. Cusin, Venti secoli, str. 381; P. Kandier, Emporio, str. 45; J. Cavalli, Storia di Trieste, Str. 110; 1484 nov. 18 — Atti 45 (1933), str. 141. — 42. Prim. 1522 okt. 20 — DAS, Stan. arh. F 281; 1523 Jan. 18. — DAS, Vic. arh. F/I 88; J. 2ontar, Nastanek, ZC 10-11, str. 53 sl. — 4J. Ordnung der strass vnnd mawt halben — DAS, Vic. arh. F/I 88. — 44. 1545 jan. 24 — Atti 6 (1890), str. 54 sl. — 45. Prim. 1545 jan. 24 in 1559 avg. 22 — Atti 6, Str. 54 sl., 67; I. Sennio, Muggia, 1913, Str. 38 sl. — 46. Prim. A. Nicolich, n. d. str. 31 sl.; 1543 dec. 17 — PA, 8. zaboj listin. — 47. 1586 dec. 20 — La Provincia 19, str. 1867. — 48. A. Ta- maro, n. d., Str. 101. — 49. Prim. 1582 april 25 — La Provincia 19, str. 125; 1590 avg. 3 — La Pro- vincia 20, Str. 42 sl. — 50. Glej: Atti 5, str. 96, 109, 119 sl. 147; 1652 jun. 8 — La Provincia 10 (1876), Str. 1827 sl, 1828; 1620 jan. 8 in 17 — DAS, Stan. arh. F 294/c. — 51. La Provincia 25 (1891), Str. 153 sl. — 52. Prim. 1612 jun. 29 — DAS, Stan, arh. F 293/a 1. — 55. Th. Mayer, Der auswärtige Handel des Herzogtums Österreich in Mittelalter, Forschungen zur inneren Geschichte Österreichs 6 (1909), Str. 120 sl.; S. Gigante, Fiume nel secolo XVL Bullettino 4 (1918), str. 8 sl.; A. Depoli, I primi decenni della dominazione Absburgica a Fiume (1466—1500), Fiume 1 (1923), str. 7, 103 sl. — 54. S. Gigante, n. d., str. 103 sl. — 55. Prim, akte MA Lj F/6/c; F. Zwitter, Mesta in meščan- stvo na Kranjskem, 1929, str. 55. — 56. Prim. 1449 jun. 9 — RA, Liber 1, f 382: 1443 marec 26 in 1439 okt. 12 — Monumenti 2, str. 135, 299 sl. — 57. Prim. 1325 maj 14 in 1326 febr. 16 — Atti 44 (1932), Chartularium, str. 302; 1345 jul. 20 — Atti 47 (1935), Chartularium, str. 166 sl. — 58. 1437 avg. 10 — Monumenti 2, str. 19; J. Cavalli, Com- mercio, str. 182 sl. — 59. D. N. Petronio, Statuti, knj. 5, pogl. 7; tržaški statuti iz 1. 1421 v Arch. Triest, 3, S. 20. knj. 2, pogl. 64, str. 158, Z. Her- kov. Statut grada Rijeke, 1948, str. 155 sl., 172 sl., 346 sl., 381; S. Vilfan, Zgodovina neposrednih davkov in arestnega postopka v srednjeveški Ljubljani, CZ 6-7 (1952-53); str. 435 sl.; isti. Prav- na zgodovina Slovencev, 1961, str. 168, 176, 275; Arch. Triest. N. S. 5 (1877/8), str. 95; RA — Liber 1 f 174; 1527 jul. 23 — MA Lj m. s. z. f. 104/5; 1527 okt. 11 — TA, Carte Trieste-Lubiana sec. XV.—XVI. Sign. 4 A 7. — 60. Z. Herkov, n. d., str. 155 sl. in 364 sl. — 61. Prim. 1361 jan. 15 — Atti 5, str. 6 sl. (moggio ima 12—13 starov, a star je bil 160 liber, torej ok. 900 kg); S. Vilfan, ZC 8 (1954) str. 57 sl.; La Provincia 6, str. 1044; Atti 1 (1885), str. 150 sl. — 62. D. Rossetti, Delle saline di Trieste, Arch. Triest. N. S. 17-20 (1891—1895); LTstria 3, str. 214; 1375 sept. 11 in dec. 20. — Atti 5, str. 62; 1419 marec 5 in 1435 jul. 8 — La Provincia 12, str. 33, 98; 1538 jan. 16 — DAS, listine; 1579 sept. 12 — Statuti lustinopolis, knj. 5, str. 187; 1586 dec. 20 —La Provincia 10, str. 1867. 65. Prim. 1320 avg. 23 — Atti 12 (1887), str. 8; 1323 sept. 25 in okt. 30, 1325 sept. 1 — Atti 13 (1888), str. 4, 5, 11; 1381 nov. 21 — Atti 5, str. 73; 1368 febr. 8, 1443 dec. 11, 1446 marec 16, 1463 maj 27, 1483 okt. 31 — PA, 2. zaboj listin; 1480 febr. in 1485 jan. — La Provincia 11, str. 2; 1454 jun. 27 — RA, Liber 1 f 531; 1492 nov. 25 — J. Cavalli, Commercio, str. 243. — 64. 1571 febr. 13 — DAS, Stan. arh. F 286. — 65. DAS, Vic. arh. F/I 142 — iz druge polovice 16. stoletja. , 85