REGINA GOBEC: BARICI KLAMPFER.JEVI. Zakaj tudi njej ne par vrstic? Navajeni smo, da posvečamo pozornost njim. ki so z več ali manj vidnimi uspehi hodili po tem božjern svetu. a mislim, da kotiček v podlistku je name- njen v s e m, ki jih smrt pokiiče iz naših vrst. Tudi mlajšim! In Barica je bila ena najmlajših. Dve leti je šele bila med svetom kot bojevnica na Ijudskovzgojnem in prosvetnem polju. »Mlado revoil'ucionarnohrepenečo d u š o« jo nazivlje tovariš v pismu, ki mi ga je pisal po njeni smrti. In prav taka je bila. Kdo bi mislil, da se za tako nežnim, vedno smehljajočim obrazom in tem milim, modrim pogledom skriva tako impulzivna, ob danih slučajih razburkana duša, in da bi bilo v njenem sibkem telesu toilko trdne, odločne in vztrajne volje! Da je njeno stremljenje bilo lepo in vzvišeno, to nam je razodevala vsaka njena beseda in vse njeno početje! Vse te dične vrline so ji pač položile rojenice že v zibelki v njeno dušo, a ena je bila med njimi. ki je ob prvem vekanju Oitroikovem kanila skrivaj v njegova usta otrovno kapljo — kaf bolezni, ter ji s tem usodila prerano smrt. — Barica ni napravila ono običajno študijsko pot kakor mi drugi, ki smo leto za letom napredovali brez večjega truda. V lični, skromni sobici je sedela dan za dnem in šivala. Bila je sirota po starših in imetju. Dobra teta in babica sta ji dajale ljubezni in oskrbo, tako so ji dokaj lepo in brezskrbno pofekla detinska leta. Potem se je pri teti izučila za šiviIjo, dasi ni imela veselja do tega posFa. Tudi zame je šivala in jaz sem v početku imeia komaj pogled za njo. — Bilo je pred vojno. Nekateri starši so me prosili, naj privatno poučujem njih otroke v predmetih meščanske šole. K temu sem pritegnila tudi Barico. v kateri sem do tistega časa odkrila veliko nadarjenost in zanimanje za znanstvo. Z lahkoto je razumevala — saj je bila takrat že 16 let stara — in odlično polagala izpite. DopoMne je bila poleg tete šivilja, popoldne učenka. Po poldrugem letu je izvršila 3 razrede meščanske šo!e in nato je šla kot praktikantinja na pdšto v domačem kraju — Sv. Lovrencu na Pohorju. Nekoč mi je rekfa: »Nimam sedaj dosti posla na pošti, vedno imam knjige s seboj. da čitam. ali pa ročno delo!« Prespala sem učinek teh besed in ob prihodnjem srečanju sem ji predlagala: »Če imaš res toliko časa in se rada učiš. skušaj se polagoma učiti naprej. Ako imaš eden ali dva letnika, dobiš službo tudi v mestu.« Ni ji bilo treba dvakrat reči. Igrala se je z učeinjem. In ko je prišel čas, da sem sama šla na študij, sva bili približno s snovjo dveh letnikov gotovi. Prigovarjala sem ji sedaj. naj se javi k izpitu in zaprosi v Maribor, kamor si je želela. Pri tej priliki mi je razodela tiho negovano željo. da bi rada postala učiteljica, »če bi šlo«. — In je šlo. Svojo prakso na pošti je končala, nameščanja ni iskala, ampak ie ostala doma. Teta ji je dala dopoldne prosto za učenje, ko je duh še svež, popoldne je pomagala pri šivanju. Dasiravno sva bili odslej povečini samo z dopisovanjem v zvezi, je dosti dobro izdelovala III. letnik. Samo v matematiki je obtičala, kar sva morali nadomestiti v vefikih počitnicah. Zariii sva se v gozd vrh Pohorja in tam sva študirali, tepraševalli, pisali... Odkrito povem, da sem zvečer, ko sem sama brezskrbno legla v postelj in je ona še bedela pri brleči luči, občudovala na tihem njeno m,ar!'jivost in nadarjenost. Drugi dan je čila in sveža vstala ter smehljaje vzela zopet knjigo v roke. Po počitnicah sem odšla na Dunaj in Barica je bila sama. Uvidela sem, da bi bila za naji obe edina rešitev, ako vstopi ona s sprejemnim izpitom v IV. letnik kakega učiteljišča. In glejte, brez prigovora in pomislekov so dali gospodje pri Višjem šolskem svetu »prosto pot nadarjenemu« ter velikopotezno prezrli »ovirajoče elemente«. Barica je postala učiteljica. dobra učite:'jica. Njeni ožji tovariši to vedo in jaz sem vedela že naprej, da bo učiteljski stan dctril z njo sposobno moč v vsakem oziru. Ampak »v kali jo je zadušilo«. Ni se nwla razvijati Barica, ki je imela vsestranske zmožnosti in toliko hrepeneče volje. Jetika jo je davita. popustila. in zopct stisnila pesti, dokler ji uboga žrtev ni obležala s povešeno glavo na rami koščeni. Konec! Se spomnite, kako huda je bila letošnja zima?! Iz ust bolniškega zdravnika - strokovnjaka sem slišala, da še nobeno leto zima ni pobrala toliko jetičnih kot letos! Barica je umrla majnika! Hotela je počakati, da se razcvete vsa priroda ter se ji v pisanem razkošju usuje cvetje na grob. — Umrla je v rahlem, drhtečem objemu mlade l'jubezni, ki je legla z njo v grob brez osrečujočega poleta. Prepozno me je dosegla vest o njeni smrti. Nisem mogla k pogrebu. Tembolj hvaležna sem vsem onim mariborskim tovarišem, ki so storili mrtvi sotrudnici zadnjo uslugo. Hvala Vam! Tebi. Barica. pa oMjubljam. da hočem Tvojo zadnjo kartico — s sliko ra- jajoče mladine pod cvetočo jabdano — ki si mi jo pisala že s tresočo rako na smrtni postelji, hraniti kot relikvijo. da bo vselej Tvoj duh deležen mojega duha, kadarkoli bom prebirala Po skrinjici svojih spominov! Lahka Ti zemljica! t