Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXII., št. 188
Upravništvo: Ljubljana, Pucclnijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23,
31-24.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Pucclnijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749.
.ZKLJUC.NO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kr. Italije ln Inozemstva Ima
Unione Pnbblicita Italiana Milano
Ljubljana, torek 12. avgusta l94l'XIX
Cena cent. 70
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—i za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica št. 6, telefon 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A*, Milano
čaj o ž pritisk proti Odeti
čala
nemška vojska čisti okoli Smolenska zavzeto ozemlje, je pove-pritisk pri Ilmenskem jezeru proti Leningradu, zlasti pa južno
od Kijeva proti Odeti
Stockholm, 11. avg. d. Operacije nemških vojnih sil so se v zadnjih dneh zopet močno poostrile. Do izraza prihaja nemški pritisk predvsem vzhodno od Ilmen-skega jezera ter daleč na jugu v smeri od Bjele cerkve proti Kijevu ter od Ber-dičeva proti Umanju, Na tem področju sodelujejo 7. nemškimi oklopnimi silami tudi madžarske in rumunske divizije.
Nemške sile, ki so od Porhova prodrle do Hoima, so se tam za liip ustavile. Zato pa so izvedle druge oklopne edinice močan sunek vzdolž reke šelonj iz Porhova naravnost proti Ilmenskemu jezeru. Včeraj popoldne so dosegle Solcin, kjer se zdaj razvijajo izredno ostre borbe.
Pri Smolensku je položaj slej ko prej nespremenjen. Nemške oborožene sile čistijo zavzeto ozemlje in urejajo doseženi plen. V bližini Roslavlja, ki leži jugovzhodno od Smolenska, so zajele ogromno število ljudi in plena, kakor priča tudi posebno poročila nemškega vrhovnega poveljništva, ki je bilo objavljeno preteklo soboto zvečer.
Pri Bjeli cerkvi in Umanju pa se že
dobršen teden razvijajo strašne borbe. Na vse načine si nemške sile, ki so bile v poslednjih dneh razmeroma znova ojačene s svežimi oklopnimi in motoriziranimi divizijami, izsiljujejo prosto pot mimo Fasto-va na eni in Vasiijkova na drugi strani preti Kijevu. Neki motorizirani diviziji je celo v bližini Tripolja uspelo prodreti do Dnjepra. Pri Umanju je tankovska bitka ob koncu preteklega tedna neznatno popustila, a včeraj se je znova razvnela z nepopisno srditostjo. Nemški sunek ima očitno namen ločiti Odeso od osrednjih predelov Ukrajine. Pri Umanju trajajo borbe že 9 dni. Izgube so ogromne, v borbo pa pošiljajo vedno nove divizije. Ko se bo bitka pri Umanii končala, bodo vsekakor objavljeni službeni podatki, ki bodo pokazali, kolikšne žrtve je zahtevala obramba tega mesta.
Solcin, ki so pa nemške oklopne sile v svojem sunku proti severovzhodu od Porhova včeraj zasedle, je pičlih 200 km od Lenin:rada naravnost proti jugu. Od mesta do kolena, ki ga napravi železniška proga Leningrad—Novgorod—Staraja Rusa, je vzdolž reke šelonj le še kakih dobrih 20 ali 30 km do Ilmenskega jezera. Kakor vse kaže, skušajo nemške oborožene sile obiti strateško izredno neugodno področje med Narvo, Pskovom in Porhovom ter udariti proti Leningradu iz južnovzhodne smeri.
Proti Cic-si
Stockholm, 11. avg. d. Dasi se kot središče vojnih operacij v južni Ukrajini v uradnih porečilih imenuje samo mesto Umanj, je vendar po informacijah vojaških poročevalcev prodrla nemška ofenziva od Umanja že precej globoko proti jugu ter jugovzhodu v smeri proti Odesi. Po zadnjih informacijah je maršal Budjo-ni vrgel na ogrožene točke precejšnje nove rezerve tankov in motorizirane pehote. ki pa še niso v polni akciji, tako da nemški pritisk od Umanja proti Odesi doslej ni naletel na posebno močan odpor. Na podlagi zadnjih informacij, ki so prispele v Stockholm iz raznih virov, je verjetno, da bodo Nemci poslednji napad na Odeso izvršili hkrati s kopnega in z morja Po teh informacijah so Nemci baje v Konstanci zbrali precejšnje število transportnih ladij, ki bodo nemške in rumunske čete prepeljale pred Odeso. To eks-pedicijo z morske strani bi po teh informacijah podpirale tudi mnogoštevilne edinice nemških lahkih borbenih in torpednih čolnov, ki so bili prav tako deloma po železnici, deloma pa po Dunavu prepeljani na rumunsko obalo Črnega morja, da bodo za zaščito nemških vojaških transportov proti Odesi. Vsekakor je treba pričakovati, da se bo nemška ofenziva proti Odesi razvijala v naslednjih dneh še hitreje in z močnejšimi sredstvi.
Nemške čete. ki prodirajo proti Kijevu od mesta Bjelaja cerkov ter od Koroste-na, premagujejo zelo močan sovjetski odpor, ki pa jim doslej ni mogel preprečiti osvojitve vrste nadaljnjih važnih postojank v smeri proti Kijevu.
Na osrednjem frontnem odseku se vzhodno od Smolenska nadaljujejo borbe s posameznimi izolirano borečimi se sovjetskimi oddelki, ki se še zmerom dokaj trdovratno upirajo ob avtomobilski cesti, ki drž; od Smolenska proti Moskvi.
Na leningrajskem frontrn-m področju se večji boji nadaljujejo jugozapadno od Ilmenskega jezera, zlasti ob železniški progi, ki drži v sevemojužni smeri iz Leningrada. Železniška proga je razen skrajnega severnega dela po večini že pod nemško kontrolo.
Na Karelski ožini se nadaljujejo borbe med močnimi finskimi in sovjetskimi pehotnimi in tankovskimi oddelki na skrajnem severnozapadnem delu obale Ladoškega jezera, dočim na vzhodni obali niso nastale nikake večje izpremembe.
S Skskega bojišča
Helsinki, 11. avg. d. Snoči je bilo z merodajne finsike vojaške strani objavljeno sumarično poročilo o dosedanjem poteku vojaških oneracij na finskem bojišču. Poročilo nava;a predvsem, da so izbrani finski oddelki že 18. julija prodrli do ze!t> važnih centralnih postojank v ladoški Kareliji, kjer so se na področju v severni .Vieni utrdili na postojankah daleč za
sovjetsko-rusko bojno črto. O teh akcijah navaja finsko uradno poročilo naslednje podrobnosti:
Posebej izbrani finski vojaški oddelki so 10. julija po vrsti ofenzivnih sunkov prodrli ' globoko na ozemlje lado'5ke Karelije v severni Vieni. Naloga teh čet je bila prodreti do vzhodnih distriktov Karelije, da bi tamkaj utrdile vrsto centralnih postojank, ki jih je finsko vojaško poveljništvo smatralo kot važne za zadrževanje sovjetskih čet v sami bojni črti Te čete so se morale utrditi daleč za sovražnikovo bojno črto ter tamkaj s primernimi operacijami motiti sovjetsko-ruski bojni stroj.
V	ta namen so morale te čete dobiti pod svojo kontrolo vse važne postojanke v sovjetskem frontnem zaledju. Edina zveza med njiimi in glavnino finske vojske je bila zavest, da bodo finske čete v sami bojn! črti vezale sovjetske čete v tolikšni meri, da bodo finski oddelki globoko v frontnem zaledju navzlic svoji številčni slabosti lahko nemoteno operirali Ta izredno tvegani vojni manever je popolnoma uspel.
V	naslednjih 8 dneh so prodrle finske čet* do vseh važnih centralnih postojank, kakor sta n. pr. Anus in Petroskoj. kjer so ti finski oddelki še vedno čvrsto drže. Zvezo med njimi in glavnino finske vojske oskrbujeta letalstvo in radio. Ti samotni finski oddelki pričakujejo, da bo sedaj <io njih prodrl glavni del finske vojske na tem področju.
Ob koncu meseca julija so pričele finske čete svojo glavno ofenzivo v vzhodni smeri. Močni klini so bil: polagoma zabiti sikozi sovjetske obrambne črte vse do se-verozapadne obale Ladoškega jezera. Vsia sovjetsko-ruska fronta, ki brani še dohod v ladoštko Karelijo na področje Viene, je> sedaj razdeljena v posamezne »žepe«, kjer jo pričakuje postopno krvavo uničenje. Čim bodo te uničevalne operacije zaključene, bo finsiki vojski popolnoma odprta pot v vso Karelijo.
Helsinki, 11. avg. d. Sovjetska strmo-glavna bombniška letala najmodernejšega tipa so napadla luko Porvee, ki je približno 45 km od Helsinkov. Sovjetska strmo-glavna letala so porušila več poslopij. Od bombe je bila direktno pogodena tudi tamkajšnja katedrala, na kateri je bila povzročena velika škoda.
Zopet hud letalski napad na Moskvo
Berlin, 11. avg. (DNB). Na podlagi vesti, ki so včeraj dospele v Berlin, se lahko trdi, da je bil nemški letalski napad na Moskvo v noči na nedeljo najmočnejši, kar jih je bilo doslej in tudi najučinkovitejši. Kakor poročajo z merodajne nemške strani, je v noči na nedeljo prodrlo nad Moskvo približno 100 nemških letal, ki so metala rušilne bombe vseh kalibrov, poileg tega pa tudi še več tisočev zažigalnih bomb. Kot posebnost pri tem napadu je treba omeniti, da je bilo na Moskvo vrženih tudi večje število bomb najtežjega kalibra. Ena izmed teh boimb je padla tudi na Kremi, kjer je povzročila velikansko razdejanje.
V	soseščini Kremla so izbruhnili mnogi veliki požari, med katerimi so zavzeli nekateri izredno velik obseg. Odsvit teh požarov se je lahko opazoval še nn daljavo 100 km. Drugo zelo razsežno požarno og-njšče je nastalo jugovzhodno od mesta, kjer je ogenj zajel petrolejske tanke. Petrolejski tanki so vsi zgoreli. Nadalje ie izbruhnil velik požar na kompleksu zgradb neke tovarne. Razen tega so bili tudi v številnih drugih mestn'h delih ooažcni mnogoštevilni požari manjšega in srednjeveškega obsega. Navzl;c zelo močnemu delovanju sovjetstko-ruskega protiletalskega topništva, navzlic sovjetskim nočnim lovcem in zapornim balonom se le eno nemško letalo ni vrnilo s tega napada.
Helsinki, 11 avg. d. V noči na ponedeljek ie več nemških letalskih skupin ponovno napadlo Moskvo in sicer z zelo velikimi silami. Kakor je bilo v ponedeljek zjutraj javi jene iz Moskve so nemška letala napadla v več ločenih skupinah. Po sovjetsko - ruskem poročilu je zopet le posameznim nemškim letalom uspelo prebiti sovjctsko-letalsiko obrambo ter odvreči na sovjetsko prestolnico težke rušilne in zažigalne bombe. Po sovjetskem priznanju je bila povzročena gmotna škoda in v posameznih mestnih delih so izbruhnili požari. Pri napadu je bilo tudi mnogo mrtvih in ranjenih.
Stockholm, 11. avg. d. Listi poročajo, da so skupine nemških letal v pretekli noči vnovič napadle Moskvo. Kljub izredno hudemu protiletalskemu zapornemu ognju je letalom uspelo prodreti nad Moskvo in odvreči na mesto mnogo bomb. Nekaj poslopij je pričelo goreti in po ruskih vesteh je bilo med prebivalstvom tudi mnogo žrtev.
Berlin, 11. avg. s. »12-Uhr Blatt« poroča o zadnjem nemškem letalskem napadu na Moskvo ter pravi, da je bil napad zlasti učinkovit v pogledu uničujočega rezultata. Udarec je bil naperjen predvsem proti tovarnam za izdelovanje orožja in je znano, da je Moskva v tem pogledu največje središče sovjetske oboroževalne industrije. Zlasti velja to za letalsko indu-
strijo, ki je z nemškim napadom dobila silovit udarec. Nemške bombe so povzročile mnogoštevilna razdejanja, kar se je prav lahko opazilo že med letalskim bojem. Berlinsko časopisje pripominja, da med tem, ko se vojna na vzhodu nadaljuje sistematsko in z največjo intenzivnostjo, tudi napadi na britansko otočje in na angleško ladjevje, določeno za preskrbo z živili, nikakor niso bili prekinjeni.
»Volkischer Beobachter« piše v zvezi s tem, da se je obkroževalna ofenziva, ki jo je hotela izvesti Anglija proti osnima velesilama, ne samo popolnoma ponesrečila, marveč je postala pravi pravcati britanski umik na vsej črti ne glede na vse go-rostasne laži londonskega radia in londonskih časopisov. Hudi porazi boljševikov silijo sedaj Angleže k postopni izpremembi njihove propagande in v Londonu že polagoma začenjajo govoriti o vzhodni fronti z mirnejšimi in zmernejšimi izrazi, tako da nesrečni angleški narod že spoznava, da se stvari ne razvijajo ravno ugodno za boljševiškega zaveznika.
Učinkovito udejstvovanje nemškega letalstva
Berlin, 11. avg. d. Kakor je bilo davi objavljeno z merodajne nemške vojaške strani, je nemško letalstvo tudi v nedeljo zelo živahno operiralo nad sovražnikovimi bojnimi črtami, kakor tudi v zaledju vzhodnega bojišča. Nemška borbena in strmoglavna letala so za sovražnikovo bojno črto v osrednjem odseku fronte napadla sovjetsko-ruski oklopni vlak ter ga uničila skupaj z nekim oskrbovalnim vlakom, ki je bil dodeljen oklopni garnituri. Dva nadaljnja sovražnikova oklopna vlaka sta bila od nemških bombnih zadetkov hudo poškodovana. Na istem odseku so nemška letala nadalje, uničila nasprotnikovo oskrbovalno skladišče. Ker je bila v skladišču tudi municija, je del poslopij zletel v zrak, ostaJi objekti pa so do tal pogoreli.
Nadalje je bilo z merodajne strani v Berlinu objavljeno davi uničenje celega oddelka sovjetskih borbenih letal, ki je skušal na osrednjem bojišču napasti nemško frontno zaledje. O tej akciji so se izvedele naslednje podrobnosti: V nedeljo je močan oddelek sovjetsko-ruskih letal v strnjeni skupini južno od Smolenska prodrl nad ozemlje, zasedeno po nemških četah. Nemško protiletalsko topništvo je pričelo sovražno letalsko skupino takoj obstreljevati ter je vodilno letalo sestrelilo, ostalo skupino pa razpršilo. Tedaj so razkropljena sovjetska letala napadli nemški lovci, ki jim je uspelo sovjetsko-ruska letala drugo za drugim sestreliti.
Letalski napad na sovjetske ladje
Berlin, 11. avg. d. Nemška borbena letala so v nedeljo severno od otoka Dagoe napadia in potopila sovjetsko-rusko trgovsko ladjo s 3000 tonami. Kakor je bilo snoči objavljeno z merodajne nemške vojaške strani, so nemška letala na tem področju napadla tudi še nekatere druge sovjetske ladje ter so nekatere med njimi s skupaj 2000 tonami hudo poškodovala.
Nemško vojno poročilo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. avg. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
V	južni Ukrajini napreduje zasledovanje umikajočega se sovražnika povsod naglo.
Tudi po ostalih delih vzhodne fronte potekajo operacije po načrtu.
Oddelki bojnih letal so zadnjo noč z mnogo tonami rušilnih in zažigalnih bomb obmetavali tovarne moskovske oborožitvene industrije, predvsem na severozapadu in vzhodu mesta.
V	boju proti Angliji so bili močni napadi letalstva naperjeni proti pristaniškim napravam na škotski in angleški vzhodni obali.
Okrog Rokavskega preliva so včeraj lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 10 angleških letal. Nemški pomorski lomilec zapor je zrušil 4, stražni čoln 2 in čoln za iskanje min eno angleško letalo.
V	severni Afriki so nemška in italijanska strmoglavna letala dosegla bombne zadetke v polno na pristaniških napravah v Tobruku in onesposobila za boj angleške protiletalske baterije.
Močan oddelek nemških vojnih letal je bombardiral v noči na 11. avgusta vojaške naprave ob Sueškem prekopu.
Posamezna sovražna letala so zadnjo noč iz severovzhodne smeri priletela nad nemško ozemlje in skušala prodreti do Berlina. Zavrnil jih je protiletalski ogenj. Dva izmed napadajočih bombnikov sta bila sestreljena.
Falkenhorstove utrdbe
na norveški obali
Stockholm, 11. avg. d. Današnje norveško časopisje omenja prvič, da je bila na Norveškem dokončana gradnja verige utrdb ob morski obali, ki so jo pričeli graditi lani poleti. Ta utrdbena črta, ki ji je norveški tisk nadel ime »Falkenhorstova linija«, je sedaj v vseh glavnih odsekih dovršena. Ime je dobila po nemškem generalu Falkcnhorstu, ki je poveljeval nemški vojski pri zasedbi Norveške in ki načeluje se-l daj nemškim divizijam, ki so bile iz Nor-
Živahne letalske akcije v Afriki
Bombardiranje vojaških postojank pri Tobruku ter pristaniških naprav v Marsa Matruchu
Glavni stan Italijanskih Oboroženih SU je objavil z dne 11. avgusta naslednje službeno vojno poročilo št. 433:
Na fronti pri Tobruku v severni Afriki spopadi izvidnic in delovanje obojestranskega topništva. Letalski oddelki osnih držav so napadli krajevne vojaške objekte, protiletalske postojanke ter zasidrane ladje in so povzročili škodo ter eksplozije.
Drugi naši letalski oddelki so bombardirali železniško postajo in pristaniške naprave v Marsa Matruchu ter razne vojne naprave na vzhodu od Sidi Baranija.
Nemška letala so napadla britanska letalska oporišča v Egiptu.
veške poslane na finski deli vzhodnega Do-jišča. Falkenhorstova utrdbena črta se razteza od mesta Mandalia na skrajni južni točki Norveške pa do vhoda v Trondhjeiir-ski zalliv. Med tema dvema točkama je v razdalji 500 km zgrajen niz obalnih utrdbenih postojank. Razen tega so bile zglajene obsežne utrdbene naprave tudi v neštetih zalivih in fjordih vzdolž tega odseka obale. Utrdbe so vse grajene iz armiranega betona. Posebno močno so bile utrjene mnoge strateške točke, ki so posebno važne za primer poizkusa morebitne invazij« na Norveško. Kakor poudarjajo norveški listi, je to utrdbeno črto gradilo več desen>-tisoč norveških, neonskih in danskih delavcev pod vodstvom skupine nemških inže-njerjev. Luka Trondhjem, kjer so prav tako v teku močna utrdbena della, bo postala glavna vojaška luka na Norveškem. Sedaj se tu grade celo delavnice za podmornice. Močni posadi delavstva so noč in dan zaposleni pri teh gradnjah. Deilavsutt oddelki, ki so dokončali utrdbena dela na južnem delu norveške obale, so bili sedaj poslani višje proti severu, kjeT bo Kalken-horstova črta podaljšana tudi vzdolž ostale norveške obale proti severu. Kakor pišejo nadalje norveški listi, so bile tudi n ©luške posadke na posameznih strateško važnih točkah norveške obale zadnji cas znatno ojačene. Ta teden se bodo prieeio na obalnem področju velike vaje v evakuaciji južnih norveških obalnih mest in naselbin za primer, če bi bili taki ukrepi potrebni, ako bi Velika Britanija morda, res tvegala poizkus kake invazije na Norveško.
Hitlerjevo odlikovanje
generala Antonesca
Berlin, 11. avg. (DNB.) Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, je kan-celar Hitler odlikoval generala Antonesca z viteškim križcem reda železnega križa. General Antonescu je ob tej priliki sprejel brzojavne čestitke od nemškega letalskega maršala Goringa ter od zunnanjega ministra Ribbentropa. Oba naglašata v svojih brzojavkah, da je bilo odlikovanje poklo-njeno generalu Antonescu za njegove izredne zasluge v skupni borbi držav osi. Izražata nadalje svoje veselje, ker je bila s tem odlikovanjem počaščena tudi vsa rumunska vojska, ki je pod Antonescovim vodstvom izpričala svojo veliko hrabrost.
General Antonescu se je Goringu in Rib-bentropu zahvalil v brzojavki, v kateri izraža svojo globoko hvaležnost za »laskavo priznanje zaslug rumunske armade v skupnih borbah z zmage vajenimi nemškimi četami«.
Sovjetski imperializem
pod slovansko krinko
Stockholm, 11. avg. d. Kakšne namene ima Sovjetska Rusija v sedanji vojni, je dokazala tudi improvizacija nekakega vse-slovanskega kongresa v Moskvi. Sovjeti so zopet enkrat razgalili svoje načrte, kako si zamišljajo podjarmljenje Evrope. Da bi posameznim narodom, posebno pa slovanskim, laže prišli do živega, so organizirali zborovanje nekakšnih zastopnikov slovanskih narodov. Včeraj je bilo to zborovanje otvorjeno. Zbrali so se izgnanci Poljakov, Cehov, Slovakov, Srbov in Bolgarov. Aleksej Tolstoj jim je dopovedoval, da na zborovanju enakopravno zastopajo svoje narode. Ves njegov govor je bil seveda naperjen proti narodnemu socializmu. Tudi Poljak general Janušaj je govoril v istem smislu. Samozvani zastopniki slovanskih narodov so na zborovanju podali celo nekako skupno prisego za nadaljnjo borbo.
V zvezi s tem se je izvedelo, da hočejo sovjetske oblasti sestaviti tudi nekakšno češkoslovaško brigado, ki naj bi se borila za boljševike. Ta oddelek naj bi bil navidez pod poveljstvom čeških oficirjev, ki bi prišli iz Londona v Moskvo, dejansko pa bi z njim razpolagalo sovjetsko vrhovno vojno poveljništvo.
Novi danski prostovoljci za vzhodno fronto
Berlin, 11. avgusta, d. Kakor poročajo iz Kodanja, je včeraj odšel na vzhodno bojišče drugi bataljon danskih prostovoljcev. Pri odhodu na postajo so velike množice prebivalstva danske prestolnice prostovoljce navdušeno pozdravljale.
Irski glas o italijanskih četah na vzhodu
Dublin, 11. avg. s. »Irish Press«, uradna agencija svobodne irske države objavlja Ducejev govor, ki ga je imel o priliki odhoda italijanskih čet na rusko fronto. Vsi listi, ki prinašajo poročila uradne agencije, podčrta vaj o zlasti oni del govora, v
Sovražnik je izvršil polete nad Bardijo in nad obalo Sirte.
V vzhodni Afriki so oddelki posadke v Culkuabertu pod poveljstvom podpolkovnika Ugolinija izvršili predrzen ofenzivni izpad proti oboroženim sovražnim skupinam, ki so bile pognane v beg in so imele občutne izgube.
Britanska letala so znova bombardirala postojanko v Gondarju ter utrdbe v Uol-kefitu.
Ponoči od 10. na 11. t. m. je angleško letalo napadlo bolniško ladjo »California«, Id je bila zasidrana v sirakuškem zalivu. Ladja je bila zadeta z enim torpedom, pa se ni potopila.
katerem je Duce dejal, da je borba, za katero se je Italija prt pravi j ala cela leta, stopila v svojo končno fazo ter se bo nedvomno končala z zmago onih narodov, ki predstavljajo prihodnost in ne z zmago onih, ki so ostali zasidrani v preteklosti.
Zapadna fronta
Berlin, 11. avgusta s. Angleško letalstvo je tudi včeraj ponovno skušalo napasti francosko obalo Rokavskega preliva. Vsi napadi pa so se izjalovili Do opoldne so nemški lovci sestrelili eno letalo tipa Spit-fire, 3 letala tipa Hurricane in 2 bombnika 'tipa Bristol-Blemheim.
Popoldne je bilo opaženih v bližini obale nekaj nadaljnih angleških bombnikov. Protiletalsko topništvo pa jim je zastavilo pot. Prišlo je do letalskih spopadov, v katerih so Angleži izgubili nadaljna dva Spitfirea in en Hurricane.
Lizbona, 11. avg. d. Kakor je objavilo angleško letalsko ministrstvo, so angleška letala včeraj napadla kraje ob severoza-padni francoski obali. Po teh vesteh je bila ob obali bombardirana tudi neka transportna ladja, na kateri je baje izbruhnil požar.
Kodanj, 11. avg. s. V noči na nedeljo so angleška letala bombardirala nekaj danskih krajev, žrtev ni bilo. Poškodovanih je bilo nekaj zasebnih poslopij.
Berlin, 11. avg. (DNB). V noči na ponedeljek je nekaj posameznih sovražnih letal, ki so prodrla iz severnovzhodne smeri, napadlo nemško ozemlje ter skušalo pre-leteti tudi sam Berlin. Takojšnja reakcija protiletalske obrambe je sovražna letala prisilila k povratku in se je napad docela ponesrečil.
Stockholm, 11. avg. d. Komunike angleškega letalskega ministrstva trdi, da so preteklo noč preletela nekatere obalne predele Anglije samo posamezna nemška izvidniška letala, ki nikjer niso metala bomb.
Vojna na morju
New York, 11. avg. d. Kakor poročajo iz Rcsarija, je z neko špansko trgovsko ladjo dospelo tjakaj 16 mornarjev posadke britanskega tovornega parniika »Saint An-selm«, ki ga je torpedirala nemška podmornica v bližini Kanarskih otokov.
Potopljen angleški rušilec
Stockholm, 11. avg. d. Britanska admiraliteta je po poročilih iz Londona v nedeljo ponoči v posebnem komunikeju objavila, da je bil potopljen angleški torpedni rušilec »Defender«. Potopljena vojna ladja je bila zgrajena leta 1932 in je imela 1375 ton. Orožje so tvorili štirje 12 cm topovi, 8 protiletalskih strojnic in 8 torpednih cevi. Kakor zatrjuje poročilo britanske admiralitete, pri tej priliki med 145 člansko posadko * Defenderja« ni bilo nobenih izgub.
Iran budno na straži
Teheran, 11. avgusta, s. Spričo fantastičnih in vznemirljivih vesti, ki jih je razširila britanska propaganda, so bili tukajšnji službeni krogi prisiljeni objaviti posebno noto, v kateri so postavili stvari na svoje mesto. Objavo je razširila službena agencija »Pars«. V njej se ugotavlja, da živi v Iranu le malo tujcev in da jih oblasti strogo nadzorujejo. Noben tujec ne more v deželo kot turist, marveč zgolj na točno odrejeno delo. Stražna služba na mejah tudi onemogoča vtihotapljenje orožja v Iran. Spričo tega ni mogoče razumeti, da bi mogli tujci deliti med ljudi orožje in uniforme. Iranska vlada bo znala ohraniti najstrožjo nevtralnost. Iranska politika bo ostala še nadalje nespremenljivo oprta na načela obrambe pravičnih interesov dežele nasproti vsem drugim državam. Čuvali bomo svojo varnost, da nas nič ne bo moglo presenetiti.
Aretacija arabskih poglavarjev v Siriji
Teheran, 11. avgusta s. Iz Bagdada poročajo, da so bili trije najvplivnejši poglavarji arabskih plemen ob Evfratu aretirani in internirani v Basori. »Angleške oblasti skušajo na ta način onemogočit« sleherni protiangleški revolucionarni po>-kret iraških plemen ki so kljub vsem angleškim ukrepom stalno pripravljene na borbo.
Potres v Tura ji
Ankara, 11. avg. s. Na raznih točkah Anatolije so se pojavili dokaj močni potresni sunki. Doslej še od nikoder ni vesti o škodi ali žrtvah.
Zapletljaji na Daljnem vznoau
Odločitev o ameriških ukrepih proti Japonski bo padla šele po Rooseveltovem povratku v Washington
New York, 11. avg. d. Poročila ameriških agencij, ki prihajajo semkaj bodisi iz Washingtona bodisi iz Londona, slikajo položaj na Daljnem vzhodu čim dalje bolj pesimistično. Krivdo za naraščajočo napetost na Daljnem vzhodu in na Pacifiku skušajo dopisniki ameriških agencij zvračati seveda samo na Japonsko ter v svojih poročilih izražajo nado, da bodo Zedinjene države čim prej nastopile s primernimi protiukrepi. Vesti agencije Associated Press, ki jih objavljajo ameriški listi, izrecno naglaša-jo, da so oči vsega sveta obrnjene sedaj v Washington v pričakovanju, kaj bo storila ameriška vlada za zaščito svojih interesov na Daljnem vzhodu.
Po mnenju poučenih ameriških krogov je treba kakih konkretnih odločitev glede Daljnega vzhoda pričakovati šele po povratku Roosevelta v VVashington. Kakšni naj bi bili ti ameriški ukrepi, se konkretno z nobene strani ne navaja, marveč se čujejo samo trditve, »da bosta na ograža-nje ameriških in angleških interesov na Daljnem vzhodu odgovorili Amerika in Velika Britanija s sredstvi, ki bodo presegala sedanje blokadne in gospodarske ukrepe, ki so bili že organizirani proti Japonski.
Nekateri ameriški listi hudo napadajo v analizi položaja na Daljnem vzhodu tudi Francijo, češ da s svojo popustljivostjo glede svojih kolonijskih posestev na Daljnem vzhodu indirektno podpira Japonsko v njeni ekspanziji. Po mnenju običajno dobro informiranih ameriških političnih krogov pa je treba pričakovati, da se ta indi-rcktna vloga, ki jo igra Francija v podpiranju držav berlinskega bloka, ne bo omejila samo na Daljni vzhod, marveč je treba morda že v najkrajšem času pričakovati dodatno ojačenega sodelovanja Francije tudi v Afriki. V zvezi s tem razni ameriški viri zopet pogrevajo stare trditve, češ da si Nemčija prizadeva dobiti od Francije dovoljenje za ureditev nemških oporišč predvsem v Casablanci in Dakarju.
Angleški vojaški ukrepi ob siamski meji
Tokio, 11. avg. (Domei.) Iz Bangkoka poročajo: Iz vira, ki velja normalno kot zelo dobro informiran, se doznava, da so Angleži zaprli cesto, ki posreduje glavni del prometa med Siamom in Malajo. Nadalje so Angleži zgradili v oddaljenosti 30
bo nadaljeval potovanje v San Francisco, odkoder bo z letalom odpotoval v Singa-pur.
Področje ameriških teritorialnih voda
Rio de Janeiro, 11. avg. a Čilski delegat v panameriški nevtralnostni komisiji jo izjavil da je bilo na predlog čilske Vlade določeno področje v širini 12 milj kot področje teritonjalnih voda vseh ameriških držav. Na tem področju bodo posamezne ameriške države popolnoma suverene.
Delavnost ameriške vojne industrije
New York, 11. avg. d. Kakor poročajo iz Washingtona, objavlja ameriško trgovinsko ministrstvo statistične podatke o delavnosti ameriške industrije, ki dela za potrebe ameriške državne obrambe. Trgovinsko ministrstvo pričakuje, da bo letos ta industrija producirala za 10.200 milijonov dolarjev vsakovrstnega materijala nasproti 6.850 milijonom v 1. 1940. Razen tega računajo, da bo na zasebni račun zgrajenih za približno 4.900 milijonov vsakovrstnega brodovja in da bo razen tega na račun javnih posojil izdelala industrija še za nadaljnjih 5.800 milijonov dolarjev vsakovrstnega gradiva v obrambne svrhe. Po-
ročilo trgovinskega ministrstva izraža bojazen, da bo najbrže proti koncu letošnjega leta, neizbežno pa prihodnje leto nastopilo občutno pomanjkanje raznega gradbenega materijala, v prvi vrsti pa kovin in raznih kovinskih proizvodov. Da bi temu odpomogli, bo uveden strog sistem prioritete v izdelovanju vsega materijala, ki je potreben za državno obrambo.
Zaplemba svile v Ameriki
New York, 11. avg. s. Kanadski minister za oboroževanje je odredil takojšnjo zaplembo vseh rezerv naravne svile, ld jo bodo potrebovali za vojaške svrhe.
VVashington, 11. avg. s. Zvezni svet za določevanje prednosti glede dobav je odredil zaplembo vseh odpadkov svile v Zedinjenih državah. Odpadki se bodo porabili v bodoče zgolj za vojno industrijo. Zvezni svet je odredil tudi državno kontrolo nad vso produkcijo jekla v državi. Jeklo se uporablja v vedno večji meri za vojno industrijo.
Gospodarstvo
elektrarniške družbe
Turčija ukinila uvoz v Švico
Carigrad, 11. avgusta, s. Turška vlada je ukinila direktni izvoz v Švico zaradi padca švicarskega franka na borzah.
Ojačenje portugalske posadke na Madeiri
Lisabona, 11. avgusta, s. Prvi kontingent portugalskih čet, ki so bile te dni poslane za ojačenje posadke na Madeiri, je dospel v Funchal, kjer ga je prebivalstvo z organizacijami mladine in oddelki portugalske milice legionarjev navdušeno sprejelo.
Prejšnji teden smo na tem mestu poročali o znatnem napredku, ki ga je Italija dosegla v zadnjem desetletju na področju elektrifikacije dežele. Proizvodnja električnega toka je lani dosegla izredno višino 19.3 milijarde kilovatnih ur nasproti 16.5 pred dvema letoma in komaj 6 milijardam v letu 1926.
Sedaj so na razpolago bilance največjih italijanskih družb za proizvodnjo električnega toka, ki kažejo ugoden razvoj poslov v tem letu, čeprav so se povečali produkcijski stroški pri nespremenjeni ceni za električni tok. V Italiji je 146 družb za proizvodnjo električnega toka, ki so imele ob koncu lanskega leta 10.5 milijarde lir glavnice. Ta glavnica pa je letos narasla na okrog 11 in pol milijarde lir. Knjižna vrednost naprav je znašala ob koncu lanskega leta 14.8 milijarde lir in je z dovršitvijo novih naprav v istem letu narasla na okrog 16 milijard. Vse te družbe izplačajo letno okrog 800 milijonov lir na dividendah. V naslednjem podajamo nekaj zanimivih številk o največjih italijanskih elektrarniških družbah z glavnico preko 100 milijonov lir (v milijonih lir):
glav- čisti dobiček
niča v letu 1940
Cestna dela v vsem ljubljanskem okraju
Z dotacijo Visokega Komisarijata je znatno pospešeno delo na važnih cestah — Zaposlenih je 250 delavcev
Ljubljapa, 11. avgusta Ceste so dandanašnji spet važnejše ko železnice, zato si vsaka moderna država prizadeva zgraditi čim gostejše omrežje avtomobilskih cest. Veliko skrb posvečajo nadalje vdrževanju takih cest, ki se pri velikem prometu kaj kmalu izrabijo. Znano je, da posveča posebno skrb svojemu cestnemu omrežju kraljevina Italija. Njene avtostrade slovijo po vsem svetu in kdor se je imel priliko voziti po njih, ve, da svoj sloves po pravici zaslužijo.
Takoj po prihodu v naše kraje so se Italijani še posebej zanimali za stanje cest. Odobreni so bili posebni krediti za po-km od siamske meje niz dobro utrjenih po- pravilo in obnovo obstoječih in za grad-
stn;ant VTlab-i Iri Sa inrkrri-in	nin	____'1. ___. — .
stojank. Vlaki, ki še vozijo preko meje med Siamom in Malajo, so pod najstrožjim nadzorstvom angleških oblastev. Zvedelo se je nadalje, da je bilo na meji Birme zbranih nad 30.000 vojakov, ki pripadajo Cang-kajškovim oddelkom v Cungkingu. Angleži urejujejo z vso naglico letališča v Rangoo-nu. Na razna angleška letalska oporišča na tem področju je zadnji čas dospelo več stotin ameriških letal, ki se sedaj montirajo. Montažo letal, ki so dospela razstavljena z ladjami, izvršuje osebje ameriških Fordovih tovarn. Novi kontingenti avstralskih čet, ki so zadnji čas dospeli v Birmo, so bili poslani na mejo.
Šanghaj, 11. avg. d. Kakor poročajo tz Singapura, je vlada za malajsko ozemlje sklenila ustanoviti nov mornariški prostovoljski zbor, ki mu bo poverjena položitev min ob strateško važnih delih obale Malajskega polotoka in organizacija obramoo pred podmornicami ter nadzorstvom nad njih kretanjem.
Siamska pogajanja z Mandžurijo
Bangkok, 11. avg. s. Propagandni urad
je objavil, da se siamska vlada s posredovanjem svojega diplomatskega zastopstva v Tokiju pogaja z mandžursko vlado za prijateljsko pogodbo in ureditev trgovinskih odnošajev med obema deželama.
Izredna seja avstralske vlade
šanghaj, 11. avg. d. Kakor poročajo iz Melbourna, se je avstralska vlada v ponedeljek zjutraj sestala k izredni seji. Sejo je otvoril avstralski min. predsednik Robert Gordon Menzies s posebnim govorom, v katerem je med drugim izjavil, »da trenutno preži na Tihem oceanu več nevarnosti kakor kdaj koli prej.« V svojih izvajanjih je Menzies podrobno obravnaval položaj Avstralije ter je orisal tudi stališče Avstralije do vse hperečih problemov na Pacifiku. Čeprav pazimo na to, da bi se na Pacifiku ohranil mir, je med drugim izjavil Menzies, si vendar ne smemo zastirati oči pred dejstvom, da tvori britansko oporišče Singapur tudi del avstralskih mej. Avstralija je pripravljena z vsemi silami braniti se, vštevši tisoče imperialnih čet, ki so ji na razpolago.«
Poostritev kontrole »ad japonskimi borzami
Tokio, 11. avg. (Domei). Danes se bo v službeni rezidenci predsednika vlade Konoja sestal tako zvani »odbor splošne narodne mobilizacije«. Vlada bo vztrajala na tem, da cdbcr uveljavi člen 19 določb o splošni narodni mobilizaciji. Ta člen namreč določa državno kontrolo nad vsemi borznimi posili Vlada upa, da bo dosegla tc boljšo kontrolo nad finančnimi sredstvi, ki so potrebna za redno izvajanje japonske vojaške organizacije. S kontrolo nad borznim poslovanjem bo vlada preprečila neprijetne dnevne fluktuacije na finančnem trgu.
Telefonski promet med Japonsko in Ameriko
Tokio, 11. avg. d. V ponedeljek zjutraj je bila uradno demantirana iz britanskih in ameriških virov razširjena vest, češ da so Japonci pričeli namenoma motiti telefonski promet, v kolikor se še razvija med Japonsko in Zedinjenimi državami
DufS Cooper v Ameriki
New iork, 11. avg d. V Zedinjene države je prispel bivši britanski propagandni minister Duff Cooper. Kakor sodijo v poučenih ameriških krogih, se bo britanski minister mudil v Zedinjenih državah približno dva tedna. Ob svojem prihodu v Zedinjene države je bivši britanski propagandni minister in sedanji zastopnik britanskega vojnega kabineta za dežele Daljnega vzhoda izjavil predstavnikom tiska, da bo najprej odpotoval v VVashington, kjer bo stopil v stik z merodajnimi ameriškimi osebnostmi. Iz Washingtona
njo najnujnejših novih cest. Dela so se takoj pričela v vsej Pokrajini. Okrajni cestni odbor v Ljubljani je imel že prej v načrtu obsežna cestna dela in potrebne kredite za to. Od Visokega Komisarijata je bila odboru nakazana še primerna dotacija, tako, da je bilo mogoče takoj začeti z deli. Kakor je vsak opazil, je bil že od začetka znatno pospešen tempo pri delu za vzdrževanje cest. Na vseh koncih in krajih so številni delavci temeljito zakrpali in popravili vse poškodovane ali izrabljene ceste in uredili jarke, kjer jih ni bilo, ter očistili obstoječe. To so bila popravljalna in čistilna dela večjega značaja, manjša popravila in podobno pa so stalno v teku, tako da je vsaka kotanja ali katera koli druga okvara takoj odstranjena. Na ta način je vzdrževanje cest cenejše, ker se sproti popravljene okvare ne razširijo.
Poleg teh temeljnih del so v teku še številna dela, ki so sicer bila že v prejšnjem proračunu, toda so v zadnjem času znatno pospešena. Številne so novogradnje. Sem spada predvsem preložitev ceste na Dobrovi in njena dokončna dograditev. Malo naprej so v teku dela za preložitev ceste na Sulici. Ta cesta bo z obema preložitvama znatno uporabnejša: skrajšana bo, od-
stranjeni bodo nevarni ovinki in ponekod omiljeni strmi klanci. Nadalje so v teku dela za dograditev nove ceste na Ligojno pri Vrhniki, kar bo velika pridobitev za okolico in velik pomen. Dela na cesti v Ježah pri Horjulu se naglo nadaljujejo in bodo kmalu dokončana. Preložena bo tudi cesta v Lučah na Dolenjskem. Odstranjenih bo nekaj nevarnih ovinkov in hitro vožnjo ovirajoči klanec. Dela so v teku na vsej cesti proti Polhovemu Gradcu in so v zvezi z regulacijo hudournikov pri Hu-dapotniku, ki so doslej delali velike preglavice vsej okolici. Ta dela je prebivalstvo še posebej pozdravilo.
V normalnem proračunu je tudi gradnja novega železobetonskega mostu čez Ljubljanico pri Zalogu, o katerem je »Jutro« že dvakrat obširneje poročalo. Potrebna bo preložitev ceste čez most in nekaj manjših potov, ki so zvezani z glavno cesto. Zaradi nove državne meje, ki je odrezala majhen del ljubljanskega sreza od celote, sta odpadli dve cestni deli, ker sta ostali na drugi strani. Namesto teh dveh se vršita dve važni obnovi in sicer obnova ovinka pri Zdešarju med Dobrovo in Brezjem in obnova ovinka na pokrajinski cesti Grosuplje—Žužemberk v Grosupljem. Vsa omenjena dela so za ljubljanski okraj velikega pomena, saj se bo mogel razvijati vozovni promet znatno hitreje in bolj varno. V naših krajih dobimo sodobnim zahtevam ustrezajoče cestno omrežje.
Pri teh cestnih delih so številni brezposelni (v prvi vrsti so bili upoštevani priseljenci) dobili primeren zaslužek za daljšo dobo. Zaposlenih je okrog 250 delavcev. Spričo resnih časov so bile povsod, kjer so dela v teku, organizirane primerne kuhinje in prenočišča za delavce. Pri tem človekoljubnem delu je zlasti pomagal naš Rdeči križ.
Najvišje cene na ljubljanskem trgu
LJubljana, 11. avgusta.
Po pooblastilu Visokega Komisariata je mestni tržni urad tjudi še za ta teden spet določil maksimalne cene raznim pridelkom, zlasti pa povrtnini, sadju in drugim sadežem dogovorno z zastopnicami ženskih društev in delavstva ter v soglasju s prodajalkami, zelenjadarji. sadjarji in našimi slovitimi zeljarji.
Čeprav že vsi prodajalci in tudi kupci prav dobro vedo, da nikdo v Ljubljani ne sme nad temi cenami prodajati in tudi ne dražje plačevati, pač pa seveda lahko prodaja in kupuje po nižjih cenah, vendar predvsem nekatere bahaške gospodinje preplačujejo blago in ga s tem draže manj premožnemu prebivalstvu. Vse take greš-■ niče in grešnike takoj naznanite tržnemu uradu ter sploh tržnim organom!
Gospodinje pa opozarjamo, da res ni dosti kumaric za vlaganje na trg, ker so pač prejšnja leta skoraj vse prišle z one strani Save. Drugi okoličani Ljubljane še niso vajeni prodajati kumaric za vlaganje in zato letos še niso sadili posebne sorte niti ne obirajo nedoraslih navadnih kumar. Kar se maksimalne cene kumaric za vlaganje tiče. je popolnoma primerna in dosti visoka, zato pa pridelovalci nikakor ne smejo izkoriščati pomanjkanje blaga in kumaric samo zaradi tega dražiti, ker jih je malo na trgu. Gospodinje poznajo dolgo vrsto receptov za vlaganje velikih kumar, ki jih sladokusci še mnogo bolj cenijo kot navadne majhne kisle kumarice. Prav tako je pa znano, da na Češkem, zlasti pa v domovini kislih kumaric, v Znojmu, kisajo mnogo več velikih kumar kakor drobnih kumaric. Ker letos domači paradižnik zaradi zajedalcev ne kaže posebno dobro, lahko oberemo že zelenega ter ga prav tako vložimo kakor kisle kumarice, pa bomo spoznali, da so kisli zeleni paradižniki še delikatznejši od majhnih kislih kumaric. Nikakor pa ne smemo pozabiti na zelene paradižnike jeseni, ko ne morejo več dozoreti ter so tudi rdeči še kisli, da jih vložimo enako kot kumarice. Sicer bomo pa letos vložili več paprike ter jo pred vlaganjem tudi napolnili z raznim drugim sočivjem.
Vsi naši dnevniki hvale vredno objavljajo recepte za konserviranje raznovrstnih pridelkov ter zato posebno naše gospodinje opozarjamo, naj se po teh preizkušenih receptih tudi ravnajo. Posebno naj pa upoštevajo konserviranje raznih surovih sadnih sokov brez sladkorja, pač pa z vinskim kamnom, ke tako konservirani surovi sokovi popolnoma ohranijo okus svežega sadja in tudi vse vitamine. Kar se vlaganja stročjega fižola tiče. vse naše gospodinje vedo da ga je letos treba vložiti čim največ. Pri tem naj pa ne pohabijo, da strečji
fižol lahko tudi posuše, ker se odlično drži in ne izgubi svojega okusa.
O vsem konserviranju zelenjave in sadja naj bi pa ženska društva in podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva priredile čim največ predavanj in tečajev s poskusnim konsorviranjem, da bodo naše gospodinje najširših slojev dobro poučene vseh malenkostih, ki so pri tem delu večkrat zelo važne ter prav ti triki jamčijo za uspeh.
Tudi za ta teden določene maksimalne cene veljajo seveda samo za prodajo na drobno in so naslednje: domači kromp« 1 L, seveda na drobno, a na debelo mora biti krompir razmeroma cenejši. Koleraba 1 L, rdeča pesa 1.20 L. nizki stročji fižoli
1	L, visoki strožji fižol 2.50 L. luščeni mladi fižoli 3 L, rdeče korenje brez zelen«
2	L, rumeno korenje 0.50 L. zeljnate glav*, na drobno 0 80 L za kilogram, oh rov t 1 L, glavnata solata 2 L. endivija 2 L, kumare 1.20 L; kumarice za vlaganje namrpč sorte za vlaganje. ki jih ore okrog 30 na en kilogram, 3 L. a maihne kumance za vlaganje, ki jih gre 125 na en ki'ogram. na 8 L: vdlike jedilne buče 0.50 L, rnajhnt bučke za polnjenje 3 L. čebula 1 L. česen 2.50 L za kilogram, da posamezna glavica ki jih gre okrog 25 na en kilo^fnm. ve"ia 10 centesimov: grah v stročju 2 SO L. luščeni grah 3.50 I, mehka šninača 2.50 L, trda špinača 1.50 L. kislo zelje 3 L, kisla repa 1.50 L domači naradižnik 3 L, liter lisičk 0.60 L. veliki ?n razviti hn-čki 6 L za kilogram, maihni nerazviti jurčki za vlaganje 10 L za kilogram liter siuh;h namiznih ma'in 3.50 T,. k'1'otfram mokrih malin za vkuhavanje 350 L: I vrsta namiznih jabo'k, torej be''ienik. astrahan in šarla-movsiki 4 L. jabolka TT. vršite 3 L jabolka IIT vrste za vkuhavame 2 L, še cenej=a pu mora biti seveda nobiravščina za žettra-nie: domače marelice 6 L domače breskve 4 L.
Vse cene veljaio samo za kilogram, kjer ni posebei navedena druga mera kakor n. pr. liter. Ponavljamo, da «o te cone »trogo obvezne tako za proda ia'ce kakor za go-sipodinje. saj vse že nožna jo strn**? nadzorstvo na našem živilskem trffu. Prenovi -dano je tudi vmešavanje v pogaiania ceno, prav tako na tudi otipavanje blaga. Tržni organi imaio naročijo, da morajo gručo okrog prodajalk takoi oostaviti v vrsito. Če hočeio naše gospodinje res znT-žati cene živilom in z usnehom preganiati draginjo, naj kmetic ne love po ulicah ter naj same ne dajejo potuhe prekupčevalcem.
Societž Edison, Milan 1600 Societa Volta, Milan	810
Soc. Gen. El. Cisalp., Milan 735 Soc. Idroel. Piemonte, Turin 702 Comp. Imprese Elettriche
Liguri, Genova Soc. El. Selt-Valdarno,
Firenca Soc. Lombarda per Distri-buzione di Energia Elet-trica, Milan Soc. Gen. El. della Sicilia,
Palermo Soc. Orobia, Lecco Unione Esercizi Elettrici, Turin
Soc. »Ovesticino«, Milan
400
500
475
300 299
214 200
133.1 60.3
53.7
58.8
38.8 45.5
36.1
14.6 32.1
13.9 21.4
200	20.8
150	7.8
150	11.1
140	10.4
132	13.1
120	8.4
110	20.1
100	6.6
so v	zadniih
Soc. Elettrica Bresciana, Milan
Soc. Elettrica Sarda, Rim Soc. Idroel, dellTsarco,
Turin Soc. Forze Idrauliche
della Sila, Napulj »Dinamo», Milan Officine Elettriche Geno-
vesi, Genova Soc. Elettrica della Cam-
pania, Napulj Compagnia Generali di Elettricita, Milan Gori imenovane družbe dveh letih po večini povišale glavnice, nekatere pa so povišanje glavnice sklenile v letošnjem letu. Tako je največja družba Edison lani povečala glavnico od 1350 na 1600 milijonov. Družba Soc. Idroelet-trica Piemonte je nedavno sklenila povišanje glavnice od 702 na 918 milijonov, družba Compagnia Imprese Elettrice Liguri od 400 na 500 milijonov, milanska družba »Dinamo«, ki je lani zvišala glavnico od 110 na 132 milijonov, pa je nedavno sklenila nadaljnje povišanje na 165 milijonov.
Trenotno izdelujejo načrte za bolišo oskrbo Sicilije in Sardinije z električnim tokom in bodo v kratkem pričeli graditi na Siciliji velike hidroelektrične naprave za letno proizvodnjo 230 milijonov kilovatnih ur.
*
Elektrifikacija železnic. Italija je imela leta 1922. samo 700 km elektrificiramh železnic. Po podatkih prometnega ministra H ost Venturia pa je sedaj elektrift-ciranih že 5200 km železniških prog. V' teku letošnjega in prihodnjega leta bo dograjenih nadaljnjih 2500 km elektrificiranih. železniških prog. Načrt za elektrifikacijo železnic predvideva za prihodnje leto, da se doseže skupna dolžina 9000 km elektrificiranih železnic. Pri tej dolžini elektrificiranih prog bo Italija prištedila na leto dva in pol milijona ton premoga.
Ljubljanska kreditna banka
bo izplačevala s 15. avgustom 1941 stara dobroimetja kakor sledi:
1)	vsem starim vlagateljem do Din 100.000 se izplača nadaljnja 10% kvota na kapital;
2)	vsem starim vlagateljem nad Din 100.000 se izplača nadaljnja 5% kvota na kapital.
Izplačila kvot se izvršijo od sedanjega salda po stanju vlog na dan 26. maja 1932, pri čemer se predčasno izvršena izplačila odbijejo. Po 30. septembru 1941 nedvig-njene kvote se prenesejo na nove, vsak čas razpoložljive račune.
Gospodarske vesti
= Preselitev podružnice zavoda Banca d'Italia. Z današnjim dnem, 12. t. m. se preseli podružnica zavoda Banca dTtalia s svojimi uradi s priključenim oddelkom Kraljevega zakladništva v poslopje Poštne hranilnice, Ulica 3. maja štev. 18.
= Italijanska paroplovna družba »Italia« Soc. An. di Navigazioije, Genova, ki je največja izmed štirih paroplovnih družb, v okviru poildržavne finančne skupine »Fin-mare«, je liani zabeležila nespremenjen čisti dobiček 31.9 milijona lir in bo izplačala na glavnico 500 milijonov lir nespremenjeno 6% dividendo (od ostalih treh družb »Fin-mare« je imel lani Tržaški Lloyd pri delniški glavnici 300 milijonov lir 12.5 milijona lir čistega dobička, družba »Adria-tica« pri glavnici 150 milijonov lir 6.4 milijona lir čistega dobička in družbe »Tirre-nia« pri glavnici 150 milijonov lir 4-6 milijona lir čistega dobička). Kosmati dobiček družbe »Italia« je znašali lani 182 milijonov lir (prejšnje 195). odpisi pri plovnem parku pa so znašali kakor lani 127.5 milijona lir. Letno poročilo ugotavlja, da je bilo poslovanje v prvem polletju zelo dobičkonosno. Družba, ki je v mirnem času oskrbovaila zlasti potniški promet z Ameriko, izkazuje v bilanci vrednost ladij z zneskom 928 milijonov lir (prejšnje leto 814); temu nasproti pa stoji amortizacijski fond v višini 510 milijonov lir.
= Družba za blagovni promet s Hrvatsko. Iz Milana poročajo, da je bila na iniciativo ministrstva za izmenjavo z inozemstvom ustanovljena posebna družba za italijansko-hrvatski blagovni promet »Compagnia per gli scambi italo-croati«. Družba ima začetno glavnico 1 milijon din, ki se bo povišala na 10 milijonov. Vodstvo družbe je poverjeno predsedniku Fašistične organizacije trgovcev. Po pravilih bo družba uvažala hrvatsko blago in bo izvažala v Hrvatsko italijanske proizvode.
= Pogajanja za razdelitev obveznosti in premoženja bivših jugoslovenskih državnih denarnih zavodov. Iz Zagreba poročajo, da se bodo v kratkem pričela pogajanja za razdelitev obveznosti in premoženja bivših jugoslovenskih državnih denarnih zavodov (Narodne banke, Državne hi-potekarne banke, Poštne hranilnice in Privilegirane agrarne banke). V zvezi s temi pogajanji je hrvatska vlada odredila, da morajo vlagatelji Poštne hranilnice do 15. avgusta pri Poštni hranilnici ali pri hrvatskih poštnih uradih predložiti svoje hranilne knjižice zaradi registracije.
= Paroplovna družba Jugoslavenski Lloyd je prenesla svoj sedež iz Splita v Zagreb, kjer je izvršen vpis v trgovinski register. Družba, ki je spremenila svoj naziv v Prekomorski Lloyd, ima delniško glavnico 120 milijonov din. Kot generalni ravnatelj in glavni delničar vodi družbo kakor doslej Božo Banac. Prav tako je prenesla v Zagreb svoj sedež posestrimska družba Prekomorska plovidba d. d., ki je imela doslej sedež na Sušaku (glavnica te družbe znaša 10 milijonov din).
= Zaposlitev beguncev v Srbiji. Iz Beograda poročajo, da je komisar za begunco Andra Popovič te dni sklical konferenco, ki se je pečala z vprašanjem zaposlitve in nastanitve beguncev, ki so prispeli v Srbijo. Zasitonnik srbskega ministrstva za gospodarstvo je na tej konferenci razpravljali o možnosti zaposlitve beguncev v rudnikih in lesni stroki ter v gozdovih. Zastopniki drugih ministrstev in gospodarskih organizacij so razpravljali o možnosti 0'žlv-
Ijenja poslov v osita!li industriji in obrti, kjer bi se lahko zaposlilo nekaj došlih beguncev. Kakor je znano, je komisarični minister za trgovino dobil cd vojaškega poveljstva za Srbijo pooblastilo, da pri odkupu pšenice pobere 1% pšenice brez plačila v korist pomoči za begunce. Na konferenci je bil v zvezi z vprašanjem prehra^ ne beguncev iznešen predlog, da bi se ta odstotek brezplačne oddaje pšenice povečal na 2 do 4%, ker 1% oddaje ne bo zadoščal za prehrano vseh beguncev.
= Nove omejitve potrošnje v Švici. Zaradi omejenih možnosti uvoza občuti Švica največje pomanjkanje pri oskrbi z jedilnimi in tehničnimi maščobami. Potrošnja masti in olja je že reducirana na polovico normalne potrošnje. Sedaj so nadalje omejili tudi potrošnjo mila, in sicer tako, da bodo karte za milo, ki so bile izdane za avgust in september, veljavne tudi za oktober. Prebivalstvo bo moralo s količino, ki je bila prvotno namenjena za dva meseca, izhajati tri mesece. Istočasno je švicarska vlada izdala ponovne pozive prebivalstvu, naj zaradi štednje z milom uporablja sredstva za mehčanje vode, kajti kalcijeve spojine, ki jih vsebuje trda voda, uničujejo pogosto do ene tretjine pralne sposobnosti mila.
= Uvedba krušne karte v Švici, švicarski listi poročajo, da se zvezna vlada bavi z vprašanjem uvedbe krušne karte, da bi se zajamčila pravilna razdelitev razpoložljivih količin, zlasti po novi letini. Dnevni obrok kruha je predviden v višini 200 g.
=: Terjatve in obveznosti Švice v bivši Jugoslaviji. Iz Curiha poročajo, da je švicarska obračunska blagajna zaradi zaščite švicarskih terjatev na področju bivše Jugoslavije izdala poziv, po katerem morajo Švicarji do 9. avgusta prijaviti vse terjatve iz trgovinskega prometa, kakor tudi vse obveznosti na ozemlju bivše Jugoslavije in Grčije. Ta odredba ima namen, ugotoviti stanje terjatev in dolgov za bodoča pogajanja s posameznimi nasled-stvenimi državami.
= Nemška zadružna zveza na Hrvaškem. S sedežem v Osijeku je bila usta^ novljena Glavna zveza nemških kmetijskih in obrtnih zadrug za Hrvatsko.
= Izkoriščanje vodnih sil na Spodnjem Štajerskem. Šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko je odredili, da se razveljavijo vsa dovoljenja za izkoriščanje vodnih sil, kt so bila izdana pred 14. aprilom 1941 in se do tega trenotka ni pričelo z gradbenimi delt.
= Nemški davčni dohodki so v prvem četrtletju letošnjega proračunskega leta dosegli rekordno višino 7158 milijonov mark nasproti 6068 milijonom v istem razdobju lanskega leta. Državni tajnik v finančnem ministrstvu Reinhardt je v tej zvezi napovedal, da bodo davčni dohodki v računskem letu 1941 predvidoma prekoračili 30 milijard mark nasproti 27.2 milijarde mark v letu 1940-41, 18 milijard v letu 1938-39 in 7 milijard v letu 1933. Po uradnih podatkih se je nemški državni dolg v teku letošnjega aprila povečal za 3760 milijonov mark in je znašal ob koncu meseca 89.7 milijarde mark. Ce se pa upoštevajo še davčni boni in dolg za likvidacijo starih posojil, tedaj znaša celotna zadolžitev 93.4 milijarde mark.
= Novi ameriški davki. V zvezi s proračunom za leto 1941/42, ki predvideva ponovno znatno povišanje od 15.5 na 22.3 milijarde dolarjev, je reprezentančna zbornica te dni odobrila številne nove davke. Dodatni davek k dohodnini, ki se bo pobiral poleg 4% enotnega dohodninskega davka in doklade, je določen na 5 do 75°/o. Uvede se taksa na avtomobile, zasebna letala in motorne jahte v višini 5 dolarjev. Prav tako bodo uvedene razne trošarine zlasti na alkoholne pijače. Luksuzno blago (kežuhovina, zlatnina in dragocenosti ter razni toaletni predmeti) se obdavči s posebnim 10% davkom. Že obstoječi družbeni davek v višini 24°/o se poviša za 5 odnosno 6%.
= Omejitve v angleški industriji bombaža. Londonski list »Financial News« poroča o nadaljnjih omejitvah v angleški bombažni industriji. Od 500.000 obstoječih statev jih je sedaj 200.000 izven obrata.
Nemci in muslimani v hrvatski državi
Sredi svetovnega dogajanja za novi red v Evropi se dogaja na Hrvatskem nekaj, kar naj po volji prizadetih postane vzorno — pravi zagrebški dopisnik dnevnika »VčM-kischer Beobachter«, ko v daljšem članica obravnava nemštvo na Hrvatskem. Prav», da se je zgodovina na Hrvatskem zakoreninjenega nemštva pričela pred davnimi stoletji, ko so nemški obrtniki začeli potovati v te kraje. V 14 stoletju so sledifc nemški rudarji in za časa tuTŠkih bojev so se Nemci borili v tej deželi. Glavna naselja so nastala za časa Marije Terezijo in Jožefa II- ko so se Nemci naseljevali v Slavoniji. Nemško meščanstvo je v glavnem omejeno na Zagreb Karlovac, Va-raždin in Osijek. Na Hrvatskem živi vsega skupaj kakih 160.000 do 180.000 Nemcev. Kakih 85 odstotkov jih živi na kmetih ln po vaseh.
Z ustvaritvijo nezavisne države Hrvatske so Nemci strnjeni pod Altgaverjevim vodstvom v posebno narodnostno skupino. Alt-gaver je iz vojaške družine v Osijeku, bfl ;e avstrijski oficir in je v Jugoslaviji začel vodili slavonske Nemce. Organizacija nemške skupine je podobna organizaciji stranke v Nemčiji. Na Hrvatskem živeči Nemci se delijo v pet okrožij: v srcmsko savsko, podon a vsk o. d o' n j eood ra vsk o. sred n i ed ra v -sko in zagrcb^ko-bosansko Na-odnostno" vodstvo je v Osijeku Politične vodstvo, ki vzdržuie stalne stike s hrvatsko vlado, pa je v Zagrebu. Pr> zakonskem dekretu, ki ga je 21. juni;a 1941 podpisal poglavnik. »e nemška narodnostna skupina del hrvatske države in popolnoma enakopravna hrvatskemu narodu na vsakem področju. Neme! se lahko na Hrvatskem udejstvujeio v narodnem socializmu in lahko v vsakem pogledu vzdržujejo stike z Nemčijo. Ustanovljene so bile nemške formacije »Volks-deutsche Mannschaft«. dalje »Deutsche Jugend« in »Deutsche Madelbund«, potem »Frauenschaft« in še zadružna zveza kot centrala nemške gos/podarskosocialne dejavnosti na Hrvatskem.
Nedavno izdana zakonska naredba je
dovolila ustanovitev posebne mebSdb mš-lice, ki isna iste pmvioe, kakor ustaška milica. Po želji maršala Kvaternika se uvrstita v hrvatsko vojsko dva nemška bataljona z lastnimi nemškimi oficirji an s posebno štabno stražo. Pri obvezni delovna službi bodo prav tako ustanovljeni posebni nemški oddelki. Na vseh področjih javn* uprave, še zlasti, kjer prebivajo Nemci, bodo nameščeni nemški uradniki. Nemci imajo tudi že svojega velikega župana dr. Elickerja. Povsod, kjer živijo Nemci, imajo pri velikih županijah svoje posebne zaupnike, prav tako vzdržuje poseben nemški referent stike z ustaškim glavnim štabom. Podrobne naredbe bodo še izdane, da bodo lahko Nemci in Hrvati skupno dedovali, ker hočejo podati, kakor pravi člankar, svojevrsten zgled ureditve nemški* vprašanj v Evropi. ^
Hrvatska vlada — pravi »Donauzeitung« — se pravkar pripravlja, da zakonito uredi muslimanske verske zadeve. Gre predvsem za mohamedansko prebivalstvo v Bosni in Hercegovini. Ker še ni uradnega pregleda, koliko imajo posamezne veroizpovedi pripadnikov v vsej državi, seveda tudi še ni znano število muslimanov. Približno pa jih cenijo na blizu četrt milijona duš. Njihov verski poglavar je reis-ul-ulema, ki stoji na čelu zakonodajne korporacije, neke vrste verskega sodišča, in izvaja svojo oblast preko organizacije nižje duhovščine.
Posebno važni so za versko skupnost bo-sansko-hercegovskih muslimanov tako Imenovani vakufi, ki jih upravlja poseben va-kufski sabor s sedežem v Sarajevu. Hrvatski mohamedanci so v pogledu hierarhije docela neodvisni. Odkar je bil v novi Turčiji odpravljen kalifat, nimajo svojega »papeža«. Zavoljo tega je treba na Hrvatskem dati mohamedancem poseben statut. Ustaška Hrvatska ima veliko zaupanje v mohamedanski živelj, češ da so se že pred sedanjo vojno priključevali ustaškemu po-kretu. V nezavisnl državi Hrvatski bodo bosansko - hercegovskim muslimanom —
Značilna ulica v Sarajevu
kakor je nedavno zapisal mufti, muslimanski škof v Zagrebu — izpolnjena njihova versko-narodna, moralna m materialna prizadevanja in bodo tako dosegli svojo polno pravico. Z obeh strani so torej dani pogoji, da se bo mohamedanski statut dobro obnesel. Posebno mohamedansko odposlanstvo iz Bosne in Hercegovine se mudi te dni v Zagrebu in je bilo sprejeto pri po-glavniku ter pri predsedniku zakonodajnega sveta, ministru Zaniču. Temu je odposlanstvo predložilo prošnjo, naj se statut čimprej izdela. Minister Žanič je zagotovil, da bo osnutek statuta nemudno predložil ministru za pravosodje in verstvo v odobritev. Rekel je, da je pričakovati, da bo statut kmalu uzakonjen. Muslimansko odposlanstvo se je nato vrnilo v Bosno.
Na sončno nedeljo — tisoči izletnikov
Ljubljančani odkrivajo lepe, zanimive predele v okolici, ki so jih doslej preveč puščali vnemar
Ljubljana, 11. avgusta
Maloverni Tomaži so bili že skoraj za trdno prepričani, da se je poletje že končalo in da s kopanjem ne bo nič več — saj p e. nam vreme to poletje v resnici tako nagaja, da človek nikoli ne ve, kaj mu prinese jutrišnji dan. Včeraj zjutraj se je nad mestom kakor že vse zadnje dni pretakala in cefrala precej gosta megla, potem pa se je sonce razgorelo, da se je nad mestom in okolico razvila blagodejna vedrina. Neprestano deževje, Iti smo ga bili deležni zadnje dni, je temperaturo toliko zbilo, da vročina, kakršna je sicer običajna v pasjih dneh, ne more več do veljave in smo imeli v vsakem pogledu prijeten avgustovski dan.
Sonce je kajpak zvabilo Ljubljančane izmed obzidja in bregovi Save, Ljubljanice in Gradaščice so bili polni kopalcev, ki pa so s pridom uživali bolj tople žarke na produ kakor pa kopanje, saj je bila voda na večini krajev precej hladna. Vlaki so v notranjsko in dolenjsko smer razvozili na stotine in stotine ljudi, natrpano polni so bili vs' avtobusi na cestah iz Ljubljane, a kamorkoli si se okrenil, si srečaval neprestane kolone kolesarjev, ki so hiteli v prosto naravo posamič, v parih, v skupinah. Kolesar je za nedeljsko idilo na cestah Ljubljanske pokrajine v resnici najznačilnejši poiav, zlasti zdaj, ko je strožja šted-nja z bencinom izločila zasebne avtomobilske vožnje. Dvorišče vsake boljše gostilne v okoliških vaseh se za nedeljsko popoldne spremeni v garažo koles, tako bi si že skoraj vsaka krčma morala omisliti lastnega garderoberja, ob grmu, v katerega senco je kopalec na bregu reke spravil svojo obleko, je skoraj neizbežno prislonje-no kolo. Skoraj vsi mali in srednji ljudje so si v letih prosperitete toliko pritrgali od ust. da so si ne samo zase, temveč tudi za žene in otroke, če so v šoli količkaj napredovali in jih je bilo treba na kak m čin nagraditi, omislili bicikle, ki pomenijo v prometu na naših cestah nič manj kakor avtomobili v Ameriki.
Odkar zahtevajo razmere od meščana več iznajdljivosti, kar se tiče izletov, spo-
znavamo in se privajamo ceniti tuli nekatere predele, ki so bili Ljubljani sicer dovolj pri roki, a jih je iz pretirane komod-nosti prepovršno puščala vnemar. To velja zlasti za prelepe, zanimive doline, ki se odpirajo od Viča proti Polhograjskim dolomitom, za Polhograjsko in Horjulsko dolino. Tako so bili tudi včeraj avtobusi v to smer do vrha polni potnikov, na. cestah je človek srečaval neskončne vrste kolesarjev, vmes pa si opazil tudi kakšno gosposko konjsko vprego, lei v novih razmerah uspešno konkurira z avtomobili. Vsa Gradaščica do Dobrove pa dalje do Sujice, Dvora in Polhovega Gradca je bila ob vseh jezovih in tolmunih živa kopalcev, prav tako pa so bili tudi vsi okoliški hribi polni izletnikov. Pri Sv. Lovrencu nad Polhovim gradcem je bilo žegnanje, ki je privabilo množice romarjev od blizu in daleč. Zveza med Ljubljano in Polhovim Gradcem bo v kratkem še izboljšana, saj je Visoki ko-misarjat odredil, da cesto na precej dolgem sektorju mimo šujice prelože in tako odpravijo nekaj neprijetnih ovinkov. — Prav tako SPD redno daje pobudo za čim pogostejše obiskovanje krajev in hribov v ožjem okolišu Ljubljane. V nedeljo je skupina izletnikov pod njegovim vodstvom obiskala vrhova Sv. Urh in Koreno med Horjulsko in Polhograjsko dolino, nato pa je preko Samatorice in Kožljeka krenila v Polhov Gradec, od koder se je zvečer z Vehovčevim avtobusom vrnila v Ljubljano.
Lepo vreme se je tokrat za izjemo ohranilo cd nedelje še na ponedeljek in morda smemc upati, da se bo nekaj časa držalo.
Na Dolenjskem: po nočnem neurju krasna nedelja
Novo mesto, 11. avg.
V noči od sobote na nedeljo se je okrog 22. ure razbesnela nad Novim mestom in okolico strašna nevihta. Med neprestanim bliskanjem in grmenjem se je vlila silna ploha, ki je na mah poplavila novomeške ulice in napravila posebno na okoliških sadovnjakih precejšnjo škodo. V zgodnjih
nedeljskih urah pa je legla nad mesto gosta megla, ki je občutno ohladila ozračje, toda obetala je sončen dan. Okoli 9. ure se je megla dvignila in nastala je krasna poletna nedelja, kakršnih smo imeli letos še prav malo. Vse ulice so na mah oživele. Prijazni popoldan so najvnetejši kopalci in kopalke izkoristili za osvežujočo kopelj v vedno hladni Krki. Tudi čolni so se po daljšem presledku ponovno pojavili v večjem številu na Krki in od Broda do Seidlovih jezov so Novomeščani uživali na čolnih krasne ure. Večje družbe so se podale v zidanice na Trški gori in Grčevju, ki so v pričakovanju trgatve vedno bolje obiskane in prav zdaj nudijo najprijaznejšo sliko. Prijatelji športa so tudi to nedeljo prišli na svoj račun in so prisostvovali v velikem številu na kandij-skem stadionu prijateljski tekmi med enajstorico Novega mesta in vojaško enaj-storico možnarjev. Zvečer pa je velika množica prisostvovala promenadnemu koncertu vojaške godbe v mestnem parku.
Modrasi na štajerskem
Ali je na Spodnjem štajerskem kaj modrasov? V mariborskem dnevniku razpravlja o tem neki poznavalec kač, ki je z lastno roko polovil že na tisoče strupenjač. Mož pravi: Na vsem Spodnjem štajerskem že od pamtiveka ni več najti zloglasnega modrasa Vipera aspis. živi samo Vipera
amodytto, ki jo je pogostokrat najti zlasti v dravski banovini. Na južnih pobočjih Kozjaka je bilo svoje čase najti to strupenjačo precej številno in tudi danes je treba tam še mnogo previdnosti Kako številen je bil zarod te kače, kaže dejstvo, da sem v teku šestih let do maja 1939 nalovil v območjih Kozjaka natanko 4000 kač. V teku dolge dobe, kar lovim, pa nisem našel niti enega pravega modrasa Vipera aspis. Vsekakor pa omenjena vrsta ni nič manj strupena. Nalovil sem posa-
mezne kače ▼ dolžini 85 do 93 cm in Jih poslal zoološkemu oddelku dunajskega dvornega muzeja. Kača, ki jo opisujem, je boječa in ljubi mirno področje, najti jo je po zapuščenih vinogradih, na posekah in sončnih tratah, kakor tudi po skalovju. Najdeš jo posamič tudi na Pohorju v višini svojih 1300 metrov. Čeprav je marsikod številna, jo lahko uloviš le tedaj, če se ji približaš z zvijačo. Useka navadno samo, kadar je ujeta. Previdnost pa je vselej zelo na mestu.
Konec divje romantike v Galičniku
Nič več izsiljevanja za odkup pred razbojniki
Beograd, 11. avgusita. V Macedonip posebno slovi planinska pokrajina Galičnik po svojih starodavnih šegah in po slikoviti romantiki pokrajine in zanimivem načinu življenja. Beograjska »Dunauzeitumg« prinaša od tam naslednje zanimivo poročilce:
Visoko gori na planotah Bistre planine (1.600 m) je naselje Galičndk. Vsako leto se tam vrše velike narodne skupne poroke, ko se na en dan oženi cela vrsta parov.
vijo lepe vsote, da se bodo odkupili za preteklih 25 let Ta terjatev ima značilen vzrok. Ko so še tod gospodarili Turki, sto meraili prebivalci Galičnika in številnih vasi na teh planinah plačati vsako leto raznim razbojniškim družbam v dolini večjo vsote. Na ta način so se odkupili od napadov. Ko so leta 1912. — v prvi balkanski vojni — Srbi zasedli vso to pokrajino, je bil kanec roparskih terjatev in so bili prebivalci Galičnika zaščitena od orožnikov.
Na Petrovdan y Galičnika: svatovska skupina gre po nevesto
Tako je pok. vseuč. prof. dr. Alfred Šerko polovil nešteto gadov in modrasov
Po teh porokah je postalo to samotno nar sel je še posebno slavno. Na Petrov dan, dne 12. julija, krene kar po 60 ali še ve? poročnih parov v svojih pestrih narodnih nošah skozi naselje k cerkvici, kjer se potem vrši skupna poroka. Dekleta iz Galičnika so zala, fantje pa vročekrvni. Čudovit je pogled, ko zaplešejo svatje. Svato-vanje v Galičniku traja navadno do naslednjega jutra.
Zdaj pa teži prebivalce Galičnika in širokega okolja težka skrb. Natanko 10 dni po letošnji poroki so se podali nekaterr kmetje iz Galičnika v Gostivar, kjer so nameravali pri denarnem zavodu zamenjati dinarje za bolgarske leve. Ko so se spuščali s planine v dolino, so jih prestrogi! nekateri ljudje in zahtevali cd njih ves denar. Nato so neznani možje spet izginili v gozd. Odnesli so s seboj čedno vsoto — 300.000 dinarjev. Toda to še ni bilo vse. Te dni so nekateri ugledni možje iz Galičnika prejeli pisma s pozivom, naj pripra-
Zdaj pa sodijo zločinci, da so se razmere
sipet obrnile njim v prid Ln da lahko vsaj prehodno izkoristijo priliko ter nadaljujejo z napadi in z izsiljevanjem. Seveda pa ni dvoma, da novi red na Balkanu ne bo dopustil niti malo takih izpadov. Tolpo boclo do kraja zatrte. Razbojniški romantiki je odbila zadnja ura, saj je Balkan tudi brez izsiljevalcev zadosti romantičen.
Stroge določbe za vožnjo med Sofijo in Skopljem. Vsem, ki potujejo z vlakom na progi Sofija-Skoplje, je nujno naročeno, naj ne zapuščajo vmesnih postaj v Srbiji in naj tam ne oddajajo kakršnekoli prtljage. Kdor se pregreši, ga smatrajo nemška in srbska oblastva za tihotapca in ga obsodijo po srbskih zakonih. Popotniki, ki imajo dovoljenje, da smejo izstopiti na srbskih tleh, morajo na prvi srbski obmejni postaji prestopiti v pripravljeni lokalni vagon in se morajo obenem javiti pri srbskem obmejnem koml-sarijatu.
ŠPORT
Na Hrvatskem še niso v formi
Niti v plavanju, niti v atletiki in celo ne — z žog*.
Kakor povsod drugod tako tudi Hrvatom letos v izvajanju športnega sporeda ne cvete j o rožice. Kakor mnogi drugi se morajo tudi oni boriti z raznimi težavami glede pridobivanja dobrih nasprotnikov, mimo tega pa so letošnji izredni časi sploh vplivali na formo in voljo do dela v vseh športnih panogah. Ko prelistujemo 2. številko »Športa«, naslednika nekdanjih »Ilu-strovanih sportskih novosti«, čitamo med drugim nekaj zanimivih podrobnih sestavkov o nekaterih športnih prireditvah pretekle nedelje 3. avgusta, ki so vse pokazale, da športniki raznih panog tudi na Hrvatskem še niso v nekdanji formi.
Tako piše urednik »Športa« sam o prvi plavalni prireditvi v Zagrebu, ki je bila v večkrat popravljenem in še vedno komaj primernem Marathonovem stadionu, na kateri pa ni bilo one prave in pestre športne borbe. Mnogo so bile onih povprečnih izidov krive same naprave, pa tudi plavalci sami niso pokazali preveč borbenega duha. Ker so tamkaj nastopili tudi nekateri znani tekmovalci iz bivšega jugoslovanskega plavalnega tabora, bomo nekatere rezultate povzeli tudi podrobne-
V mestu Krištofa Kolumba
»Genova e la piu bella citta del mondo« — (»ma questo dicono solamente i geno-vesi«) — bo pristavil hudomušen »Torine-se«, če ga sprašuješ o eni največjih luk v Sredozemlju. Trditev genovskega rodoljuba je sicer izraz ponosa; kajti spuščati se v razgovore, katero mesto je najlepše na svetu, je nesmisel in je objektivna sodba za navadnega Zemljana nemogoča, toda smelo lahko rečem; če Genova že ni najlepša, je prav gotovo eno najlepših pristanišč na svetu.
$j£>m€juk križiola Kolumba i Genovi
Po nepreglednih poljih padske nižine, kjer se oko skoraj utrudi, gledajoč prekrasno urejene nasade murv, trte, koruze in riža. me preseneti predor, ki mu ni in ni konca. Za njim drugi, tretji in četrti — v nedogled Kc prevozi vlak poslednjega, smo že v Genovi, to se pravi, na prvem kolodvoru: Genova-San Pier d'Areno. Potem zdrvi električni stroj med palačami ob morju in preden se utegnem pošteno raz-gledati, sem že na cilju. Genova Principe!
Na Piazzi Aquaverde me pozdravi spi* menik najslavnejšega meščana Christofora Colomba, zročega na parnike v luki. ki se odpravljajo, kot nekdaj on. na širna morja. Ž al v današnjih dneh zaman motri sdve velikane — vojna je zajela tudi njegov rojstni kraj in pristaniško življenje miruje. Upajmo, da kmalu spet napočijo časi, ko se bodo morski velikani spet odpravljali proti daljnim kontinentom.
Genova leži ob Ligurskem morju v Genovskem zalivu, na ustju reke Bisagno. Po najnovejši statistiki ima preko 600.000 prebivalcev. V terasah se dviga v hrib okoli pristanišča, ter razprostira proti vzhodu in zahodu. Najzahodnejša točka je kopališče Pegli, kamor te zapelje električna železnica, na vzhodu pa se razprostira do Lida in Nervi. kjer se potem nahajajo prikupna kopališča, med njimi najboflj znana Santa Margherita in Rapallo.
Okrog pristanišča se razprostira sitari del mesta z antičnimi ulicami Via Roma. Ga-ribaldi, Carlo Felice Carlo Alberto, Via Balbi. ki sie preko Piazze Annunziate in Corridoni nadaljuje v ogromnih predorih Galleria Vitt. Emanuele III m Regima Ble-na do Piazze Corvetto. Omenjeni galeriji služita kot odlična zaklonišča, prva za sjijn druga za 4{HX) oitb iz	un>
preteklosti te zbudi kruta resničnost — vreče, napolnjene a peskom.
Najlepši palači na Vii Balbi sita pač Pa-lazzo Rcale in univerza. Univerza, stavba iz l. 1623., torej iz dobe Genoveške republike, kar priča tudi napis nad mon um en talni m glavnim vhodom. V avli ti zarežita nasproti dva ogromna kamenita leva kot ljubosumna čuvarja k izvoru visoke učenosti. Res, visoka šola v pravem pomenu besede: stopnice, hodniki, arkade, nasadi, celo fontana učenosti »GenoveSka republika svojim sinovom ...«
Izmed ostalih zgodovinskih stavb naj omenim kot bisere starodavne arhitekture doževo palačo (16. stol.), katedralo (12. stol.), cerkev sv. Ambroža, sv. Mattea. magistrat (nekdanji Doria Tursi iz leta 1564.), borza (Loggia dei Bancli) iz leta 1650. Izmed številnih plemiških palač se no materialu in zidavi naibolj odlikujejo Palazzo Ros*o, Bianco, Balbi, Balbi-Senarega, Du-razzo-Pallavicini. Pa to so le najlepše med najlepšimi, kajti so v Genovi vse hiše palače, najmanjše med njimi imajo 5 nadstropij in teh ni veliko.
Novi del mesita krasita dva nebotičnika, prvi 19, drugi 24 nadstropij. V poslednjem je v 3 najvišjih nadstronjih kavarna z restavracijo in barom. Žal je vojna tudi tu dala občutiti svoj ledeni dih — zaradi razmer »aprto.
Novi del se razprostira v smeri proti Lidu. okrog tretje postaje — Brignole. Na veličastnem Piazza della Vittoria se dviga slavolok zmage »Monumento ai Caduti«.
Žična železnica potegne radovedne tujce na razgledno točko »Rigli«. Na mestu nekdanjega notranjega obzidja obdaja mesto četrt vil. Vse priča o nekdanjem bogastvu, slavi, razkošju in sijaju najmogočnejše luke nekdanjega sveta, ki danes nevarno konkurira sosednemu Marseillu. V j&aram veku prc&toduica Liguri;©, jo
leta 222 pr. Kr. pripadla Rimljanom. V srednjem veku so se menjavali vzhodno-gotski, vzhodno-rimski, langobardski in frankovski gospodarji. Od 12. stoletja je bilo mesto samostojno in se je pod nad-oblastjo nemškega cesarja razvilo v mogočno trgovsko republiko. Od začetka 12. do konca 13. stoletja je Genova vodila krvave boje s sosedno Piso., nato do konca 14. stoletja z Benetkami za nadvlado v Sredozemskem morju. V najslavnejši dobi je posedovala kolonije. Elbo, Sardinijo, Korsiko, Galato, Pero v Konstantinoplu, na Krimu, Lesbos in Cliios. V mestu samem pa so neprestano divjali strankarski boji, ki niso bili prekinjeni niti z ureditvijo do-ževe časti leta 1339. in katerih posledica je najprej francoska nadoblasit (1. 1396.), nato milanska (v 15. stoletju). Andrea Doria je leta 1528. vzpostavil spet samostojno republiko in uvedel strogo plemiško vlado, ki jo je Fiesco leta 1547 zaman skušal strmoglaviti Dne 6. junija 1797. je bila spremenjena v Ligursko republiko, nato 4. junija 1805. priključena Franciji, po Dunajskem kongresu pa združena s kraljevino Sardinijo, s katero je delila nadaljnjo usodo
Stoletja svobode in proč vita so vtisnila mestu svoj pečat. Neskončno se dvigajo pod nebo palače v marmorju in kipih. Preteklost se prepleta s sedanjostjo. Pod sijajnimi arkadami na Via XX Settembre se blešče izložbe modernih veletrgovin. Namesto okrašenih kočij drve po mestu tramvaji in tihi avtomobili. Skoraj težko sil prikličeš misel, da so nekdaj po tem ka-menitem tlaku, ki je zdaj zaiMt z asfaltom, ter po mozaičnih pločnikih ropotali vitezi v železnih oklepih. Mcrda je baš v sedanjih časih to bolj možno, ker zaradi zatemnitve ni nočnega življenja in razsvetljave, tako da imajo duhovi nekdanjih meščanov vsaj ponoči pio&tm m. ak.
je. Tako je na 100 m prsno v odsotnosti Grkiniča zmagal Dvoržak, ki je v tej disciplini dosegel prav skromen čas 1:25.2, na progi na 200 m pa sploh ni šel na start, tako da je bil potem najboljši mladi Ha-škovec Stiegler z zanj dobrim izidom 3:06.9. V prsni disciplini na 200 m za ženske sta se merili samo Olga Fischer in Jasna Petkovič, med katerima je na splošno presenečenje zmagala mlajša Jasna s 3:32.8. Na 100 m prosto je bila konkurenca še najbolj napeta. Nastopili so Miloslavič, Defilipis, Potočnjak in Vidovič. Zmagal je Miloslavič s časom 1:02.4, medtem ko se je moral Defilipis s časom 1:03.2 zadovoljiti z drugim mestom. Na 100 m hrbtno se je vodila glavna borba med Marčičem in Vidmarjem, v kateri se je prav lepo uveljavil prvi s časom 1:16.6. Na 100 m prsno pri ženskah ni bilo nič posebnega. Največ je izvila Sidarjeva, ki je prispela prva v času 1:26.9. Na 100 m prsno se je Fischerjeva s časom 1:38.9 oddolžila Pet-kovičevi za poraz na 200 m. Tekmovanje na 400 m prosto za moške ni prineslo nobene atrakcije, ker Defilipis ni nastopil in je tako Miloslavič brez težave prispel na cilj prvi v 5:30.8. Na 200 m hrbtno je Vidmar pokazal (2:52.1), da je daleko močnejši od tovarišev na progah nad 100 m.
•Na drugem terenu so se merili atleti — v obliki dvoboja med Concordijo in Ha-škom. Poročevalec pravi, da je ta način tekmovanja mnogo povzdignil pomen prireditve in je sploh mnenja, da bi do nadaljnjega morali domači klubi — ker je zdaj s konkurenco od drugod težko — vse svoje prireditve organizirati v takšni obliki, ker dvoboji ali trobo.ii ne samo podžigajo atlete, temveč nudijo tudi publiki vse drugačen športni užitek. Concordia je v tem dvoboju zmagala z 51:42 točkam, pri vsem tem pa doseženi rezultati le niso pokazali onega, kar smo včasih slišali z zagrebških mitingov. Najboljši izidi v posameznih disciplinah so bili naslednji:
na 100 m Haškovec Rubin 11.7, v krogli Haškovec Miošič 12.83, v višino Concor-dijaš Strcaj 170 cm, na 3.000 m Concordi-jaš Kotnik 9:11, v kopju Concordijaš Jan-drlič 50.53. v daljavo Haškovec Dvoržak 6.35, na 800 m Concordijaš Srakar 2:08.4, v metu diska Haškovec Ferkovič 37.70 in v štafeti 4 X100 m Concordia 46.2.
Omenjeno nedeljo sta se na nogometnem polju sestali enajstorici Gradjanskega in Haška v ponovni prijateljski tekmi, v kateri je, kakor smo že zabeležili, Gradjan-ski zmagal z 2:1. Gledalcev je bilo v primeri z nekdanjimi obiski na zagrebških igriščih razmeroma malo, o igri sami pa so strokovnjaki ugotovili značilen glavni vtis, da so »purgerji« v teku letošnje sezone pokvarili sestav igre, Haškovci pa ga še niso našli. To mnenje o formi obeh zagrebških enajstoric dobrega slovesa kaže dovolj nazorno, da se tudi nogometaši iz Zagreba praktično še niso znašli v novih razmerah in jim vsaj za letos ni mogoče prorokovati samo dobrega.
S. K. Ilirija. Seja upravnega odbora bo tlrevi ob 13*45 v tajoiiutu.
Tisočletni sladoled
2e stari Grki in Rimljani so poznali sladoled. Kakšnega pol tisočletja pred našim štetjem je baje sloviti zdravnik in modrijan Hipokrates »odkril* uživanje in uporabo ledu. Priporočal ga je bolnikom in zdravim ljudem kot olajšilo v vročini in jim je svetoval, naj drže majhne kose ledu v ustih, da se raztope, ali pa jih naj požirajo. Hipokrates je menil, da poživlja to krvni obtok.
V starem Rimu je uživanje ledu imelo ie znatno vlogo. To osvežilo se je bilo tako razširilo, da je strogi Seneka dvignil rfvoj svareči glas proti njemu. Svojim rojakom je odsvetoval, da bi poleti hladili jedila in pijače z ledom ali pa, da bi led celo uživali, kajti to se mu je zdel razvrat, ki se upira naravi. Menil je, da bo takšna pomehkuženost škodovala rimskemu ljudstvu telesno in duševno. Rimljani pa se za njegova svarila niso brigali, jedli so led, kakor jim ga je dajala narava. Pri svojih obedih in gostijah so uporabljali majhne sklede in kozarce iz ledu, ki so se v njegovi topeči se vodi hladile pijače in sadje. Odlične rimske rodbine so imele v hribih okrog Rima celo svoje lastne ledenice. Okrog L 170. je Galen slavil Večno mesto kot kraj, kjer si led in sneg lahko ob vsakem času priskrbiš. A tudi on je
menil, da je preobilno uživanje ledu nezdravo, ker redči baje kri.
Ljudje pa so še nadalje uživali led. V 17. stol. srečujemo to navado na dvorih Severne Italije in potoval ci so na vso moč hvalili slastne »ledne sklede« in »ledne kozarce«. Florentinci so tedaj poznali tudi že izdelovanje umetnega ledu in sladoleda, kajti to svoje znanje so ponesli na dvor Ludovika XIV., ki je bil ponosen na to, da je svojim gostom lahko postregel z najnovejšim med novim. Po pariških listinah je 1. 1660. neki Florentinec po imenu Prokop Cultelli v ulici de 1'An-cienne Camedie odpri kavarno in v tej so gostom stregli s tekočinami, ki so jih spreminjali po najnovejših tehničnih načinih v led, »da bi jih bilo mogoče uživati v trdem stanju«. Dalje pripovedujejo, da je Cultelli izdeloval že sadne sladolede, ki so še danes znani. Znal je pripravljati posebno rafinirane in skrivnostne »sor-bete«. Od tistega časa je bilo dobiti na mizah visokih gospodov sladolede tudi v drugih delih Evrope. Široke plasti pa tega užitka niso poznale. Goethe pripoveduje v tretji knjigi svoje »Dichtung und Wahr-heit«, da mu je grof Thorane odstopil nekoč znatno količino sladoleda in pesnik se je ob tej priliki spomnil, da je njegova
Japonska umetnost
Japonska umetnost nam je tuja in čudna. Kokusaj, eden najboljših japonskih mojstrov, slikar svetovno znanih razgledov svete gore Fudži, je nastopil prvič pred javnosvjo L 1804., in sicer na sledeči način: Pred veliko množico je naslikal v najkrajšem času na tla podobo boga Dar-me, ki je obsegala 200 kv. metrov. Vzel je vedro indijske tuše in metlo ter pričel begati sem in tja po velikem dvorišču neke pagode. Puščal je za seboj črni sled metle. Risba je že bila končana, a ljudje še vedno niso razumeli, kaj naj to pomeni. Nazadnje je splezal nekdo na streho pagode in od tam razločno spoznal podobo boga Darme. Usta so bila tako velika, da bi vanja lahko stopil konj. V vsako oko bi se lahko vsedel človek.
Drugič, in baje zopet v nekoliko minutah, je naslikal Kokusaj dva vrabca na zrno koruze. Slika je bila tako majhna, da se je videla le skozi povečalno steklo. V krogu prijateljev je Kokusaj pogosto razkazoval svojo srečno roko. Namakal je prst v barvo in z eno potezo naslikal jajce ter steklenico sakija, žganja iz riža. Včasih je slikal za spremembo od zgoraj navzdol, drugič pa zopet od desne na levo stran ali obratna
Kokusajeva slava je prišla končno do Sogcena, vladarja Ijenarija in umetnik je prejel povabilo na dvor. Obenem so povabili znanega umetnika Tanija Bunča. Ta je nastopil kot prvi in očaral vse navzoče s svojo odlično slikarijo. Potem je prišel na vrsto Kokusaj. Zahteval je petelina, položil je na tla papirnata vratca in zvrnil na papir lonec modre barve. Potem je namočil eno petelinovo nogo v lonec z rdečo barvo in ga pustil hoditi
po ležečih vratcih. Ko je postavil Kokusaj vrata pokoncu, so vsi navzoči spoznali sliko svete reke Tacute. Po vodi je plavalo rdeče javorjevo listje. Kokusaj je zmagal.
Ta akrobatska umetnost ima včasih mistično izročilo. Slikar Kano Matonebu je prosil n. pr. carja vragov Maoja, enega najgroznejših bogov, da bi se mu prikazal v popolnem veličastvu, ker ga je hotel naslikati za vernike. Mao je odgovoril, da to ni mogoče, kajti umetnik bi lahko od strahu umrl. Mao je poslal samo velikega pajka, ki je pričel po slikarjevem platnu tkati pajčevino. Umetnik je razumel in sledil s čopičem pajkovim gibanjem. Naslikal je tako Maoja, groznega, a vendar ne tako morilnega, kakršen je v resnici.
Skrajna vztrajnost je glavna lastnost Japonskega slikarja. Omenjeni Kokusaj piše v svojem tekstu k slikam gore Fudži: »Risal sem že v starosti šestih let. Kot 15 leten deček sem ilustriral knjige, toda nisem popolnoma izučen niti zdaj, ko sem star 70 let Šele v svojem 63. letu sem pričel umevati, kako se naj slikajo živali, ptice, žuželke in rastlina Z 80. letom bom izvrstno risal in končno, če bom doživel 110 let, bom lahko izrazil vse življenje z eno črto, z eno pičica«
Japonski ideal je delo znanega »necu-ke« (graverja) Nageja Ranteja, ki je vre-zal tisoč opic na lupino navadnega oreha. Japonski umetniški časopis »Koka«, ki izhaja v Tokiu, je za nas Evropce nedosegljiva umetnina. Vse njegove priloge so dragoceni lesorezi. Samo ta, ki pozna ksi-lografijo, lahko oceni delo, kakršno predstavlja »Koka«. Rezbar mora po lastnem preudarku izbrati barve, t. j. razložiti iz-
Pvezračevalna naprava
mati svoje otroke nekoč zelo razžalostfla, ko je sladoled, ki so jim ga poslali, vrgla stran, ker se ji je zdelo nemogoče, da bi mogel želodec prenesti pravi led, pa naj bi bil še tako posladkarjen. Ta spomin navaja kot dokaz, »kako nedolžni so bili tisti časi«.
Se vse 19. stoletje je bil sladoled zelo drago poslastilo. Prodajali so ga v slovitih gostinskih obratih samo pod francoskimi imeni. Američani pa so sladoled končno sneli z visokega piedestala in ga napravili dostopnega najširšim slojem. V Zedinjenih državah so namreč odprli slado-ledarne, v katerih so izdelovali slastno jed s stroji in jo prodajali potem za nekoliko centov. Pozneje so se pojavili tudi sla-doledarji, ki so prodajali svoje blago v znanih škrnicljih z vozičkov po cestah.
▼irnik v posamezne dele. Za vsako barvo Je treba vrezati posebno leseno ploščo, a teh je na desetine. Pav se ne boji strupa m žre strupene kače. Zaradi tega se Buda pogosto slika na pavu. To naj pomeni njegovo vzvišeno naravo. »Koka« je nekoč objavila reprodukcijo znamenitega japonskega kakemona (svilene odeje) »Ku-zako-Miovo« s podobno sliko. Buda s pavom je zahteval 224 posnetkov. Graver je moral 224 krat namočiti papir, namazati barvo na leseno ploščo in tiskati. Ko se je posušila ena barva, je moral vzeti drugo. Slika vpliva kot dovršena umetnina. Naše reprodukcije niso zmožne teh krasnih barv. Pri nas je vse še tovarniško, a Japonec dela svoj lesorez dolge mesece in v teku vsega življenja napravi morda 10 umetnin. Njegova tehnika je pravljična. Za močne tone se vzame gosta barva, toda za ponovne tiske je treba vzeti bolj slabo, da ne bo vse en sam madež. Tiska se le na vlažnem papirju, a obenem se mora vsaka barva dobro posušiti. Ce postane papir preveč suh, se takoj nagubanči in prihodnja plošča se ne vle-že pravilna
Najstarejši gondolier
Nekoliko mesecev, preden bi slavil stoletnico svojega rojstva, je umrl v Benetkah Alessandro Grossi, najstarejši tamkajšnji gondolier, ki ga je poznalo vse pod imenom »Barba Checo«. Poznali so ga tudi drugod po svetu, saj se je s svojo gondolo udeležil premnogih razstav in sejmov v glavnejših mestih Evrope ter Amerike. Kot izvrsten veslač si je priboril celo zbirko nagrad in regatnih zastavic. Bil pa ni samo odličen gondolier, temveč se je ponašal tudi z odlično domoljubno pretteklostja Pripadal je kot »rdeča srajca« Garibaldijevim odredom, kakor njegovi bratje, ki so padli junaške smrti v Trentinu. Bil je prisiljen, da je služil avstrijski mornarici, ko je imela Avstrija Benečijo še zasedena pa je pobegnil v Jakin in so ga mnoga leta zasledovali, da ga ustrelijo. Ko je morala Avstrija zapustiti Zgornjo Italijo, se je vrnil, ovenčan s slavo, domov.
v modernem velikem zaklonišču zoper letalske napade
Arpadov grob
Pred nedavnim smo poročali, da so na Madžarskem po novih podatkih začeli iskati Arpadov grob. Kakor poročajo sedaj iz Budimpešte, je znani arheolog prof. Sa-shegyi pri Pomazu, v bližini stare rimske naselbine Akvinta, to je v bližini Budimpešte, odkril ta grob madžarskega kneza, ki so Madžari pod njegovim vodstvom prodrli preko Karpatov in zasedli Ogrsko nižino. Grob je vsekan v skalo, je v svoji obliki podoben mitri in kaže tako na zveze s kulturnim krogom maloazijskih Sa-sanidov.
Na fronti pri Šotnimi
razbita angleška letala
Psihologija poklica
V	sodobnem življenju sita delo in način della popolnoma drugače razdeljena kakor v starih časih. Nekoč je delavec lahko vršil celo vrsto poslov, ker ljudje niso upoštevali delavčeve preciznosti in točnostT. Danes je drugače. Delo je razdeljeno strogo po strokah ter se neprestano cepi na nove panoge, ki omogočajo hitrejši potek dela in tudi solidne j še izdelke. Na ta način »e produkcija neprestano množi. Seveda iima ta mehanizacija deda tudi svojo slabo stran. Dellavci ne delajo s tolikšno vnemo kakcr nekoč, drugače rečeno, prišli smo ob ljubezen, s katero so se ljudje v prejšnjih časih posvečali svojim poklicem.
Neumno pa bi bilo trditi, da ie delo zavoljo gori navedenih razlogov lažje kakor nekoč. Delo je s tem, da se je izpopolnilo in postalo mnogovrstne j še>. težje kakor kdaj prej in terja od delavca več napora. Poileg fizičnega truda zahteva ročno delo dandanes tudi neke duševne sposobnosti, ki so jim dorasli samo boljši delavci. Celo težak, ki prenaša vreče, mora do neike meje delati tudi z glavo. Kadar prenaša svoj tovor iz kraja v kraj, mora n. pr. misliti, katere ulice so najbližje njegovemu cillju. Vidimo torej, da dandanašnje prof in jetno delo zahteva povsod sodelovanja naših možganov.
Drugo vprašanje pa je, kakšni ljudje so m ta ali oni poklic najsposobnejša. Ta problem mora rešiti znanost in od dobre rešitve tega vprašanja je odvisen kvalitativni in kvantitativni uspeh človeškega dela v prihodnosti.
V	Ameriki se skoro redno dogaja, da zapusti službo telefonistik 75% onih žensk, ka so se prijavile za ta poklic. Tudi v drugih poklicih vidimo podobne rezultate. Sposobne moči izpodrivajo manj sposobne in nesposobne, življenje vrši torej samo cd sebe neko izbiro, pri kateri ostanejo na površju samo boljši delavci.
Ljudje navadno mislijo, da prija mlademu človeku na j boli j tisto delo, ki mu j© najbolj simpatično. Dokazano pa je, da s* mladi ljudje čestokrat posvečajo poklice'«, za katere nimajo prav nobenega smisla m. ki ne ustrezajo njihovim sposobnostim.
V	praktičnih državah obstoje posebni zavodi, ki usmerjajo mlade ljudi k pekli-
Povabili so tudi prvo ženo
Španski listi opisujejo, na kakšen način so nekega Alfonza Sancheza Romera razkrinkali kot bigamista.
Romero se je v mladosti v Barceloni poročil z žensko, ki je bila znatno starejša od njega, a je imela lepo imetje. Dvojica je nekoliko let živela razkošno življenje, v samih zabavah, dokler ni šla vsa ženina dota po gobe. Ko se je to zgodilo, je mož ubežal zakonskemu gnezdu, v mestu Villanuevi se je v drugič poročil, in sicer z mladim, mičnim dekletom. Seveda ji ni povedal, da je bil že poročen in da se ni bil ločil. 2 njo je živel kakšnih petnajst let v najlepšem soglasju.
Zgodilo se je pa, da so hoteli pred krat-
kim z bogato gostijo proslaviti sedemdeseti rojstni dan ženine matere. Povabili so v ta namen številne sorodnike in mati se je ob tej priliki spomnila tudi daljne nečakinje, ki ni prihajala nikoli v Villa-nuevo in ki so jo navajali samo s krstnim imenom. Ko je prišel slavnostni dan, se je predstavila tudi ta daljna nečakinja in nezvesti Alfonz je tedaj z grozo spoznal, da je bila njegova prva žena. Kaj se je potem zgodilo, si lahko mislimo. Slavnosti ni bilo več, povabljence so poslali domov, a zapuščena žena je nezvestnika spravila pred sodišče, ki ga je zaradi bigamije obsodilo na tri leta ječe in razveljavilo njegov drugi zakon.
cem, za katere so sposobni. Posebne strokovne komisije ugotavljajo, za kakšno je mladi človek prikladen. Zlasti tehnični dellavci se sprejemajo v službo samo na podlagi posebnih preizkušenj, ki temeljijo na psiholoških principih. Posamezne stroke imajo posebne aparate, ki pokažejo, ali je kandidat sposoben za poklic, kateremu so namerava posvetiti. Aparati so precej komplicirani in če se kandidat pred njimi obnese, tedaj ga sprejmejo v službo, v nasprotnem primeru ga komisija zavrže.
Vsak poklic zahteva nekih posebnih prirojenih lastnosti. Točnost in akretnost prevladujeta seveda v siplošnem povsod. Pri t&lefonistkah ima n. pr. odločilno vlogo nagel spomin. Vsaka kandidatka ne zna ponoviti številke s petimi, osmimi, desetimi ali dvanajstimi števili. Samo tista, kt to lahko stori, zmaga nad drugimi in io sprejmejo. So poklici, pri katerih zahtevajo strokovne komisije neko bistroumnost in kdor temu ni kos, seveda propade.
Modni atelje „VERA"
NEBOTIČNIK VI — Telefon 24-63 NE DELA OD 11. VIII. DO 5. IX. 1941
ANEKDOTA
John B. iz Newyorka je veljal med bor-zijanci za finega in precej poštenega človeka. Zato so se ljudje začudili, ko se je nekega dne ustavil s svojim vozom pred vrati nekega »finančnega svetišča« na Wallstreetu in so opazili, da je nekemu precej turobnemu borzijancu podal roko. Ta borzijanec je bil že petkrat obsojen zavoljo sleparstev. Mož je bil ginjen.
»Tu vidite dobro srce!« je vzkliknil. »Stotinam sem pomagal, a se mi odvračajo. Nihče mi ni podal niti roke.«
»Dragi prijatelj,« je dejal John B., »s;aj sem vam stisnil roko v glavnem le zato, ker vem, da z vašo roko ne morete seči v moj žep, če mi jo podate...«
VSAK DAN ENA
»Tožitelju ste baje zagnali steklenico
vina v glavo!«
»Da. gospod sodnik, toda vino je bilo čisto lahko!«
Kulturni pregled
D'Annunzio v slovenščini
V 9.—12. zvezku »Umetnosti« in kot separatni odtis v zelo omejeni nakladi za bibldofile je izšla dramat&ka slika »Gabri-ela D'Annunzia« »S e tj jesenskega zatona« v slovenskem prevodu pesnika Alojza Gradnika- »Sogno d'un tramonto d'airtunno« je nastal 1. 1898., ki je bilo rodovitno leto v draimatski dejail-nosti tega bleščečega umetnika italijansko Moderne. Med drugim je tega leta dovršili tragedijo »La citta morta«. »Sen jesenskega ga zatona« je imel predhodnika v »Snu pomladnega jutra« (Sogno di un mattino di primavera), ki je nastal leto dni poprej. Oba »Sna« sta značilen umotvor avtorja, ki je takrat že stal na višku svoje pesniške tvornosti, saj je imel za seboj pomenljiva dela, kakor sta romana »II piacere« in »li Triomfo della morte« ter vrsto pesnitev in krajših proz, med n j krti zbirko »Terra Vergine«.
»Sen jesenskega zatona«, prav kakor poznejši roman »II fuoco« in nekatera druga dela, je D'Annunziu navdahnila očarljiva poezija Benetk, ki je zapeljala k barvitim opisom že tolike umetnike besede in čopiča. Ta poezija, prenesena v palačo beneškega patricija na bregu Brente, je samo ljubko ozadje človeški drami. Benetke so se tu tako rekoč razpršile; ostale so samo daljne silhuete, ostali so spomini in z njimi mračna bolest vdove enega zadnjih dožev
_ Gradeniga. V neposrednem ozadju njeno
tragedije nam D'Annu>nzio razgrinja »oto-girnd, prekrasni in razkošni vrt, goščavo
obledelih listov, odevetelih rož, prezre!i» plodov, nagnjen proti Brenti kakor v vdanosti poželjiva in trudna ženska, sklanjajoča se proti zrcalu, da bi videla še enkrat poslednji sij svoje umirajoče lepote. Zera-vec in jesenski podlesek žarita na vso moč pod poševnimi sončnimi žarki; sence se zde skoro bledordeče, kakor v duplinah, kjer je mnogo zlata nakopičenega. Ogromni oblaki, nepremični in žareči, podobni kopam čistega jantarja, vise nad lopami gabrov, nad strehami pinij, nad silopi cipres. Zdi se, da je povsod v tišini razlito občutje tesnega pričakovanja.«
Takšen krajinski okvir drami jesenskega zatona, drami starajoče se, nekoliko blazne in perverzne vdove beneškega doža Gradeniga, ustreza ne samo posebnemu D'Annunzievemu čutu za prirodo, marveč tudi vsej impresionistični estetiki fin Oe siecla. Zadnja, pozna ljubezen ženske, ki čuti v osamelosti svojega podeželskega zatočišča izgorevajoče plamene ljubezni, se simbolno preliva z gorkimi barvami jeseni, z rdečimi in Zlatimi pegami umiranja drevja in z odsevi begotnih oblakov v medlem zrcalu vode. Perverzna strast napaja še enkrat z žgočimi sokovi žile, ki so že nabrekle od začetkov starosti, od tiste počasne, suhe, komaj vidne gnilobe, ki se loteva zrelega človeškega sadu, preden ga neizprosna stvarnica 'zroči končni, nepreklicni trohnobi groba. Spomini na opojnost ljubezni in izdajski. slepilni vzgoni paželjenja — veliki plameni sveče, preden
ugasne — trpinčijo dogareso in jo silijo k tiranskim dejanjem nasproti služabnicam. Vse to je v bistvu samo zunanja, bolj novelistično-lirična kakor pa izrazito dramatska ilustracija, pompozna, močno dekorativna scenerija k motivu, ki je bil tako ljub tej novi, dekadentni, amoralni, čisto artistični in vseskoz individualistični romantiki: Motivu o spojenosti strasti in smrti, kakor ga je v posebno močni obliki obdelal Oscar Wilde v »Salorm«, V drami, kjer je vse čustvo in vse simbol, ne preseneča vloga čarodejke, ki predstavlja v jesenskem, lahno nagnitem, perverznem zatonu strasti neki mističen element: v razkroju stvarnosti, v nejasnih prehodih doživljajev in vizij, resnice in blaznosti, krvi in srmrti je postava čarodejke kakor vloga svečenika v na pol mističnih dramah nekaterih skesanih naturalistev, ki so spoznali mučno nezadovoljnost svojih včerajšnjih verovanj in meril. Vse dogajam© se naposled razbesni v kri, o><*enj in smrt, spominja j oč nas krvavordečih sončnih zatonov ob jesenskih večerih, ko se sonce pogrezne v morje ali za daljne sinje gore in na mah dihne v nas hlad. nodoben mrazu smrti, ki je prežata ob toolem ognjišču našega življenja. Vse je vizija, vso podoba, naslikana z močnimi, bujnimi barvami. brez "lastike. brez ostrih in jasnih prehodov; zdi se, da vse prehaja v muzi-ko čustev, v ekstazo strasti.
Pesnik Alojzij Gradnik, ki je nedavno dovršili tudi prevod D'Annunzieve tragedije »La Figlia di Jorio«, ie bil nosebno poklican, da vtisne slovensko obliko težkim, barvitim, kakor gctfo južno vino se pretaka iočim stavkom D'Annunzieve lirično dramatične proze. Prevajalec »•Italijanske lirike« je že v številnih prevodih
iz poezije pesnika prelepih »Landi« izpričal svoje prodorno umevanje D'Annun-zievega pesniškega jezika. V tem primeru pa je A. Gradnik poslovenil dramo o ženi doža Gradeniga: kakor da bi bila v podobnem zvoku obeh imen še neJca druga afiniteta. Prevod ni bil lahko delo, saj sd je slovenski impresionizem samo v slikarstvu razvil tako živahno^ in barvito govorico, kakor jo uporablja D'Annunziov svojem pro-nem jeziku, medtem ko je Pil v poeziji in posebej še v prozi znatno vzdržnejši. Danes se nam marsikaj v nasičeni bajnosti D'Annunzieve besede zdi že podobno mrtvemu cvetju v razkošni vazi, vendar nas še vedno zajame in vznemiri pristno lirični ton celotne dramatične pesnitve.
Zanimivo je, da je A. Gradnik prevel čarodejko, ki je D'Annunziu S c h i a v o-n a, s »Slovenka«. S tem je zavrgel nemara res preozko pojmovanje, ki je italijanski naziv »Schiavoni« (Riva degli Schiavoni v Benetkah in celo v Rimu, glede Slednje glej članek P. P. Trompea v »Primato«, avgust, 1941) prisojal samo dalmatinskim Slovanom. Zdi se v resnici
upravičeno pesnikovo stališče, da so v Benetke prihajali pogosto tudi Slovenci iz beneške Slovenije in iz Goriškega ter jo bolj verjetno, dja je D'Annunzk> vzeli po^ stavo čarodejke iz teh krajev, ne pa te Dalmacije.
»Sen jesenskega zatona« je okusno natisnjen na svetlomodrem papirju in opremljen z živordečim ovitkom, kar že samo daje tej slovenski izdaji D'Annunzievega dela v-nanjo nenavadnost in bibliofilski poudarek.	XYZ
„La lettura" o Ljubljani
Mesečnik »L a 1 e 11 u r a«, ki ga izdaja »Corriere della Sera«, se odlikuje po lepi opremi in številnih, delno koloriranih ilustracijah, izpopolnjujočih besedilo mnogih odličnih sodelavcev. V pravkar izišlem, izredno obilnem avgustovem zvezku je »La letturas objavila daljši ilustrirani članek »Viaggi o Sloveno«, ki ga je prispeval Cornelio di Marzio. Ime Nac. svet. Cor-nelia di Marzia je znano v slovenskih kulturnih krogih, predvsem po tedniku »Meridiano dl Roma«, izborno urejevanem lite-rarno-umetniškem obzorniku, ki izhaja v njegovi redakciji. Ožjemu krogu poznavalcev sodobne italijanske književnosti pa je znan kot pisatelj, publicist in potopisec. Nac. svetnik Cornelio di Marzio zavzema vplivni položaj predsednika Fašistične konfederacije profesionistov in umetnikov v Rimu. V tem svojstvu je obiskal Ljubljano in posetil med drugim Novinarski dom. V navedenem članku pripoveduje v slogu, ki razodeva temperament in slovstveno kulturo pisatelja, o svojih vtisih s potovanja iz Trsta v Ljubljano, živahno in mikavno opisuje pisec srečanje s slovensko krajino in njenim prebivalstvom, posebej še doživljanje Ljubljane, mesta, ki vzbuja italijanskemu opazovalcu vizije nje davne preteklosti in prikupno zanimanje za njeno vsakdanje življenje, kakor se očituje na ulici in v kavarnah.
Bistro oko rimskega gosta opaža v verskih znamenjih, v arhitekturi, v umetnosti in kulturi bližino italijanske civilizacije in marsikje njene očitne sledove. V vsem življenjskem stilu našega mesta pa vidi Cornelio di Marzio živi čut za ohranitev tradicionalnih vrednot. >Kultura je tu globoka in trdna: ona je zaupljiva tovarišica «ar
Kronika
Vljudnost v trgovini
V soboto simo o tej stvari čitalli neka.* pripomb na naslov ljubljanskih trgovcev, ki pa jim je treba malo pojasnila.
Da je bilo občevanje našega trgovstva s
strankami cd nekdaj na dostojni višini, ga nam skoraj ni treba klicati v sipomin. Prav tako je vsem znano, koliko so se naši trgovci naučili m se še uče pri svojih italijanskih tovariših, saj ;e imela Ljubljana še pred priključkom naše pokrajine z. Italijo prav živahne stike, ki se zdaj z veliko naglico poživljajo in poglabljajo. Toda v veiikih časih ne smemo biti malenkostna Zavedati se moramo, da se je posel trgovca v vojnih razmerah do velike mere spremenil. Prodaja vseh življenjsko važnih po* trebščin je racionirana. nalogi postrežbe, ki je začetek in konec trgovine in ki ji prav zato vsak trgovec v vseh okoliščinah posveča zmerom največjo pozornost, so se pridružili številni drugi opravki. Trgovec je» dandanes neke vrste pooblaščeni posredovalec med državno upravo in odjemalcem in mora v imenu obeh vršiti same uradne opravke. Čeprav je promet upadel, je vc» perscnal hiše od šefa do vajenca in hlapca okupiran do vrha. Tam, kjer je dostava blaga na dom že doslej opravljala posebna delovna moč, tam je tudi danes ostalo pri starem. Manjše trgovine, ki ne razpolagajo z delavci in ki so m-orale doslej vajenca uporabljati v ta namen, pa so dostavo tu in tam resda opustile, ker so vajencu pripadli uradni opravki — oskrbovati mora namreč zvezo med Prevodom in drugimi podobnimi instancami ter prodajalno. In kdor ima količkaj vpogleda v današnje trgovsko poslovanje, bo vodel, da to ni majhna reč. A nakupovalne knjižice so v pretežni večini primerov ostale, čeprav je v trgovini sicer obveljalo strogo načelo, da dobavitelji dajejo blago samo proti gotovini.
Vljudnost je v trgovini — pa tudi sicer v družbi — prva zapoved. Tega se v polni meri zaveda vsak trgovec, vsak trgovski nameščenec, pa tudi vsak najmlajši vajenec, saj človek, ki nima daru za te preproste stvari, ne more napraviti niti naj-skromnejše kariere v trgovskem poklicu. Toda o današnji vojni pravijo, da je zaledje v nji eno najodločilnejših bojišč — živčna vojna deseza mnogokrat večje učinke od tankov in letal. Vsi se moramo zato r't resa. t i občutljivosti, kolikor se da, nikoli se ne smemo dati zavajati vtisu videza-V vseh na* je velika skrb in ta skrb je toliko večja, kolikor širše je področje človekovega dela. A kadar se človeku zdi, da je kaj narobe, se zmerom lahko pritoži prvi pristojni instanci.
*
*	Jubilejno slavje v Gorici. V nedeljo ;.e Gorica na slovesen način praznovala 25-letnico, odkar se je vrnila pod okrilje Italije. V Litorskem domu je bilo ob 8. dopoldne slavnostno zborovanje,, ki so mu prisostvovale najodličnejše politične, civilne in vojaške osebnosti, nato pa ie bila v Sa-krariju padlih za Revolucijo zahvalna sveta maša. Zvečer je bila pred spomenikom padlih velika parada, ki so ji prisostvovali prav tako najodličnejši predstavniki pokrajinskih, civilnih in vojaških oblastev. Vsa Gorica se je za ta praznik odela v tri-kolore.
5 Meso samo ob sobotah in nedeljah. Ministrstvo za poljedelstvo je odredilo, da se v bodoče sme prodajati goveje, ovčje, kozje in svinjsko meso samo ob sobotah in ob nedeljah dopoldne. Prav tako bodo smeli v gostilnah in menzah v bodoče postreči z mesom te vrste samo ob sobotah in nedeljah. Prodaja drobovja je dovoljena še nadalje tudi ob ponedeljkih, torkih ln sredah.
*	Velik požar v Milanu. V Ripa Ticinese
v Milanu je v soboto ob 3. zjutraj začelo goreti v kemičnem laboratoriju tvornice, ki je last bratov Ulisse. Vnela se je neka kemična snov, plameni pa so kmalu zajeli ostale predmete v poslopju, ki je bilo dodobra napolnjeno z lahko vnetljmnu snovmi. S poslopja tvrdke Ulisse je ogenj preskočil na delavnico palic in dežnikov, ki je last tvrdke Faini, od tod pa še na poslopje tvrdke Allemagna, ki ima prav tako svoj laboratorij za destilacije in kemične preiskave. Milanski gasilci so bili z vsemi razpoložljivimi vozovi in brizgalnami takoj na mestu in po treh urah trdega iela jim je uspelo, da so udušili požar, ki je grozil, da bo zajel tudi sosednja poslopja, škoda gre v težke stotisočake, saj je samo tvrdka Allemagna oškodovana za okrog 200.000 lir.
*	še bo toaletnega mila. Pred dnevi smo poročali o znižanju mesečne odmere mila
na 150 gramov za osebo. Italijanski listi poudarjajo, da je to skrčenje obroka samo začasno in velja samo za mesece od septembra do decembra. V tem času bo novi pridelek olja že pod streho in letina bo, kakor vse kaže, prav zadovoljiva. že od januarja prihodnjega leta bo mila do/olj, da ga bo mogoče dobiti po običajni odmeri. Italijanski listi hkratu opozarjajo, da je povsem neosnovana govorica, da bo tudi toaletno milo racionirano odnosno da se bo njega proizvodnja vobče nehala.
*	Bolgarski spomenik nemškemu vojaku pri Caribro&i. V Lipnici pri Caribrodu je prebivalstvo postavilo lep marmornat spomenik nemškemu vojaku VVilhelmu Wol-peju, ki je bil na trgu ustreljen od neKega srbskega vojaka v trenutku, ko je želel, da b.' ga prevezah nemški sanitejci. Pri odkritju spomenika sta nastopila oddelka nemške in bolgarske vojske, prebivalstvo je položilo lepe vence.
*	Na smrt obsojen župan. V Razgradu v Maceaoniji je bil po zasedbi teh krajev ed strani bolgarske vojske postavljen za župana neki 421etni Nedeljčo Kemandarskt Zagrešil pa je v vasi Romanovcih tako strasne kršitve svojega komisarijata, da j s morai biti poklican na odgovornost. Pripeljali so ga pred vojno sodišče v Skoplju, kjer so ga obsodili na smrt ir. je bil ta Koj po obsodbi ustreljen. Njegov pajdaš Stojčo Zazdov iz Romanovcev je bil zaradi pomoči, ki jo je nudil brezvestnemu županu, obsojen na tri leta ječe.
» Darilo za žrtve železniške službe. Pri Dragolju v Macedoniji se je pripetila velika železniška nesreča, katere vzroki še niso pojasnjeni. Pri nesreči je izgubilo življenje več bolgarskih železničarjev. Z vlakom se je peljalo 67 francoskih diplomatov, ki so se vračali iz Sovjetske Rusije in Sirije v Francijo. Nihče izmed potnikov ni bil poškodovan. Francoski poslanik v Sofiji g Blondel je zdaj izročil bolgarskemu železniškemu ministru Goranovu 5.00D frankov, da jih razdeli med prizadete svojce ponesrečenih železničarjev.
*	Hrvatska akademija doma in na tujem. Bivša Jugoslovanska akademija je bila prekrščena in preurejena v Hrvatsko akademijo. Preureditev bo v kratkem končana in bo akademija poleg centrale v Zagrebu imela več podružnic v večjih hrvatskih mestih. Nadalje nameravajo Hrvati ustanoviti akademijske ustanove v Nemčiji, Italiji, v Bolgariji in na Slovaškem. Naloga Hrvatske akademije je gojitev splošne ljudske izobrazbe ter nega hrvatske umetnosti, literature in znanosti.
*	Spalni vagon za vožnjo iz Berlina čez Beograd v Sofijo. Pred dnevi smo poročali o izboljšanju civilnega letalskega prometa med Berlinom, Beogradom in ostalimi balkanskimi prestolnicami. Tudi železniškemu prometu posvečajo nemški krogi potrebno pozornost. Zdaj je bil brzovlaku, ki odpelje vsako jutro ob 9.25 iz Sofije proti Beogradu in dalje v Budimpešto, na Dunaj in v Berlin, priključen spalni vagon. Brzovlak prispe v Berlin naslednje jutro ob 8.13. Obratno zapusti brzovlak Berlin vsak dan ob 17.05 in prispe v Sofijo naslednji dan ob 20.22.
*	Devet oseb je utonilo. Jadranski ribiči so letos posebno pridni, saj vedo. kolikšnega pomena je ribolov v današnjih časih. Zato izkoristijo sleherno noč, da v omejenem obsegu nalovijo čim več in se ne strašijo niti preteče nevihte. Na žalost jih potem večkrat preseneti burja, ki zahteva svoje žrtve. Ena izmed najhujših nesreč se je primerila pretekli petek popoldne blizu Crikvenice. Nastala je silovita nevihta, ki je zajela večji ribiški čoln, v katerem je bilo 11 oseb. Čoln je bil naložen s senom in krompirjem. Ribiči so se precej časa obupno borili z burjo in valovi. Naposled so omagali. Devet oseb je utonilo, samo dve sta se rešili.
*	Zadušnice za Štefanom Radičem. Kakor znano, je ustaška Hrvatska prevzela v svoj narodni kult čaščenje spomina Štefana Radiča, Pavla Radiča in prof. Ba-sarička, ki so bili ustreljeni 20. junija 1928 v beograjski narodni skupščini. Kakor ob drugih spominskih dneh Štefana Radiča, so na Hrvatskem počastili njegov spomin tudi pretekli petek, ko se je obnovila 13. obletnica njegovi smrti. Vlada se je udeležila zadušnice v zagrebški katedrali.
*	Dar mesta Zagreba nemški državi. Zagrebška mestna uprava je, kakor čitamo v nemških listih, poklonila nemški državi v enem najlepših predelov Zagreba graščino s prostranim ozemljem, da se bo tam lahko naselilo nemško poslaništvo. Kako se imenuje graščina in kje leži, iz beležke ni razvidno.
*	Bodi pozdravljen, kraški teran! Pod naslovom »Salve, Terrano del Carso...« je založba »Le Tre Venezie« v Benetkah Izdala slavospev kraškemu teranu, ki ga
motnim ljudem ob zasneženih večerih; je predmet razgovora in sredstvo ubega iz življenjske stvarnosti je iskanje in o t i u m. Knjige v izložbenih oknih so težko in redko čtivo; študirani ljudje razpravljajo o zamotanih problemih. Koncerti imajo na programu redke in težavne skladatelje. Cerkve, ki vse kažejo naš stil, so dobile pretitežje v protireformaciji, zadaj za njimi pa se vidijo semenišča in konventi, šole, v katerih si bogoslovje in modroslov-je podajata roko kakor na srednjeveških slikah pravica in mir. Semenišče ima mogočen baročni portal; baročna je tudi fon-tana. Najvažnejše zgradbe v mestu so gledališča in knjižnice, šole in muzeji...« Pisec pravi, da stara Avstrija ni zapustila v našem mestu skoraj nobenega umetniškega spomina na svojo nadoblast. Na Kor. presnem trgu se spominja proslulega ljubljanskega sestanka predstaviteljev evropske reakcije, ki so hoteli 1.1821. »ustaviti zgodovino, preprečiti edinstvo Nemčije in Italije, zanikati neodvisnost in blagor narodov, ovirati rojstvo in uveljavljanje avtonomnih držav«. Tu zadošča samo pogled na grad, da se pisec spomni jetni-ških spominov Silvia Pellica, ki omenja mučeniško pot preko Ljubljane onih, katere so najbolj prizadeli sklepi ljubljanskega kongresa: bojevnikov za svobodo in edinstvo Italije.
Članek Cornelia di Marzia je opremljen s petnajstimi izbranimi slikami, večidel vedutarni ljubljanskega mesta, ki se lepo prilegajo živahni vsebini potopisa in ki utegnejo v čitateljih milanske »La lettura« vzbuditi še večje zanimanje za največje slovensko mesto v novi Provinci in na mejah Italije.
ZAPISKI
Italijanska študija o Cankarjevih »Podobah iz sanj«. Ponedeljsko »Jutro« je zabeležilo prihod dr. Bartolomea C a 1 v i j a , italijanskega prevajalca in proučevalca del Ivana Cankarja, članek, ki je omenjal njegove starejše študije o Cankarju, lahko izpopolnimo s poročilom, da je odlični slovstveni znanstvenik pravkar izdal v zbirki »Atti della Reale Accademica delle Scienze di Torino« in v ponatisu (48 str.) znanstveno študijo »Le immagini di sogni (Podobe iz sanj) di Ivan Cankar«. Kakor je g. prof. Calvi spisal najobsežnejšo in najprodornej-šo študijo o Cankarjevem avtobiografskem ciklu »Moje življenje«, je sedaj najizčrp-nejše in z zajemljivo slovstveno metodo obdelal Cankarjevo morda najzrelejšo prozno-lirično knjigo »Podobe iz sanj«. — Razpravo je pisec končal 31. maja t. 1. v Turinu in je izšla v 76. knjigi prej omenjene zbirke turinske Akademije. Tako je g. dr. Calvi pokazal, da ostaja zvest proučevanju Cankarja, o katerem pravi, da je bil »prvi evropski duh Slovenije«. K razlagi in izsledkom uglednega italijanskega slavista se bomo vrnili prihodnje dni z obširnejšim prikazom. Za danes naj samo še s posebnim zadoščenjem obvestimo slovensko kulturno javnost, da je prof. Barto-lomeo Calvi prevedel »Podobe iz sanj« v italijanščino. Prevod bo izšel v kratkem v zbirki »Collana degli scrittori stranieri«, ki jo urejuje za založbo »Unione tipogra-fico-editrice torinese« Arturo Farinelli. Ne dvomimo, da je g. dr. Calvi z razpravo in s prevodom zopet prispeval dragocen delež k spoznavanju Ivana Cankarja v Italiji. — Ponedeljski članek pa naj še izpopolnimo s podatkom, ki je v naglici iz-
je ztožU Quirino Lustrt, predgovor pesnitvi pa je napisal Silvio Benco. Knjižica, ki jo je opremil Chino Ermacora in ilustriral Ramiro Meng, je med pivci terana, ki ima mnogo spoštoval cev ne samo na Krasu, temveč po vsej Gornji Italiji in še daleč naokrog, vzbudila živo zanimanje, tako da je Benco po vsej priliki upravičeno zapisal v uvodu, da bo pesnitev »imela več či-tateljev kakor vsi verzi skupaj, ki so jih objavili živeči pesniki Julijske Benečije«.
•	Obnovitev pouka na albanskih šolah. Vnovič se bodo odprle osnovne in srednje šole v pokrajinah Tirana, Drač, Elbasan, Korča, Argirokastro, Valona in Berat s terminom od 15. januarja 1942. V prefek-turah Korča, Skader in Debar se bo šolsko leto 1941/42 začelo že v oktobru, ženski in moški konvikti v Albaniji pa se bodo odprli že 1. septembra.
♦	Ogenj v Gorici. V soboto popoldne je začela goreti hiša Ljudmile Bravničarjeve v ulici Formica v Gorici. Iz nepojasnjenega razloga se je vnelo ostrešje, a nagli intervenciji gasilcev je uspelo, kmalu udušiti ogenj
♦	Nezgoda pri sekanju drv. V goriško bolnišnico so pripeljali 291etnega Hermana Sinišiča iz Pevme, ki je doma cepil drva, pa je tako nerodno zamahnil, da si je nevarno poškodoval levo roko.
•	V poletnem času ne shranjujte gobjih jedi! Tako se glasi opozorilo, ki ga čitamo v nekem listu. Celo najboljše gobe začnejo pri toplem vremenu naglo gniti. če jih po-grejemo, lahko povzročijo hude prebavne motnje, če imate toliko gob, da jih je za kosilo preveč, skuhajte samo zadostni del, ostale pa posušite na pečici in na solncu. Posušene gobe pozneje skuhajte z vodo. kakor suho sočivje, in vam nikakor ne bodo škodovale. Kadar je toplo vreme, se skvarijo opoldne skuhane gobe že v teka popoldneva in nikakor niso več užitne.
Iz Ljubljane
Na obnovljenem
Ambroževem trgu
Nova ureditev Ambroževega trga se je še pred kratkim videla ponesrečena. Zdaj pa, ko so se nasadi razbohotili in je visoka zelena trava na gosto prerasla urejene gredice, je dobil novo urejeni trg povsem drugačno lice in je vsej okolici v okras.
Današnji Ambrožev trg ni niti od daleč podoben prejšnjemu, ki je imel vsega skupaj eno neurejeno stezico in par strohnelih klopi. Predvsem je bil na posrečen način urejen še en prehod s Poljanske ceste proti stari cukrarni. Rešitev in izpeljava tega prehoda ni bila tako enostavna, kajti Poljanska cesta je na tem mestu znatno višja in bolj strma, ko obrežje Ljubljanice. Zgrajene so bile lepe položne stopnice iz rezanega kamna. Na ta način je bilo mogoče koristnejše uporabiti razmeroma tesni prostor in speljati novi potrebni prehod proti hišam pri cukrarni.
Mali park sredi trga v velikem številu posečajo stanovalci bližnje okolice. Med nabrežjem Ljubljanice in med novim prehodom s Poljanske ceste je bil urejen podolgovat vzvišen prostor, ki sega od cestišča trga v precejšnjo dolžino proti cukrarni. Tu je glavni deb ikmrega parka, ki leži seveda v vodoravni legi s cestiščem trga; je pa povišan na spodnjem delu zaradt padca nabrežja, tako da je v celoti v ravni črti. Dostop v novi del parka je mogoč od srednjega dela trga, od strani in na spodnjem delu po stopnicah. Primerni nasadi že dajo prijetno senco na spodnjem delu; zgoraj, na starem koncu, pa delajo hlad stoletna košata drevesa. Smotrno posejana trava pa se ko zelena preproga razprostira po tleh. Med travo se vi je jo s peskom pit-suti prehodi, ob katerih so bile postavljene udobne in trpežne klopi.
Pri urejevanju novega parka je bil tlakovan z granitnimi kockami tudi strmi del Poljanske ceste in so bili urejeni vsi hodniki za pešče na trgu. Sprednji del parka krasi majhen spomenik. Novo urejeni Ambrožev trg harmonira s svojo okolico ln
je lepa pridobitev prenovljene Ljubljane. ★
u— V stavbnih in cestnih delih zadnjih tednov ni opažati skoraj nobenega zastoja, dasi je nagajivo vreme za kak dan prekinilo delo. Na palači Visokega komisarijata so zidarji tvrdke inž. Dukič & drug lično počistili vso zunanjščino na Erjavčevi cesti in tudi prenovljeno pročelje poslopja na Bleivveisovi cesti kaže s svojo sivkasto barvo prav prikupno sliko. Na sredini vrh pročelja je označen velik napis Palazzo del Governo. Postavljen je zdaj zidarski oder že na Gregorčičevi ulici, kjer istotako obnavljajo reprezentančno palačo. — Po Nunski ulici kopljejo delavci za kanalizacijo, ki je bila potrebna zaradi novih stavb Pokojninskega zavoda. — Pri zgrad-
ostal: da je dr. Calvi izdal tudi študijo »II erisantemo bianco ossia Ivan Cankar e la critica« (Mantova 1931).
Rimska revija »Primato«, o čije Sloveniji posvečenemu zvezku smo že pisali in iz katere nameravamo zabeležiti še nekatere članke, priobčuje prvič v svoji rubriki »Corriere delle arti« kronistično poročilo o razstavi štirinajstorice slovenskih umetnikov v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Pisec navaja nekatere razstav-ljalce in pravi, da se pri vseh srečuje živa zavest moderne umetnosti in njenih različnih izkustvih in oblikah. »Na tej podlagi bi bilo samo želeti,« sklepa odlična rimska revija, »da bi italijanski moderni umetniki stopili v neposredne stike s slovenskimi ter si izmenjavali razstave in revije, s čimer bi se obnovile iir razvijale vezi, ki so nekoč že bile ozke in rodovitne.«
Publikacija o Ti^polovih risbah. »Picco-lo« napoveduje, da bo založba »Tre Vene-zie« izdala v kratkem knjigo z reprodukcijami Tiepolovih risb, ki so zbrane v tržaškem Zgodovinskem in umetnostnem muzeju. Te risbe so, kakor znano, nedavno prepeljali iz ljubljanskega Narodnega muzeja, kjer so bile dolgo časa shranjene. Risbe izidejo v luksuzni izdaji pod vodstvom in s pojasnili insp. Giorgia Vignija.
»La Campagna di Russla (1812—1815)« je naslov knjigi spominov Bartolomea Bertolinija, ki je pravkar izšla v Monda-dorijevi zbirki »I libri Verdi«. Po i30 letih so spomini na Napoleonov pohod v ruske stepe dobili novo aktualnost in kakor pravi knjižni poročevalec lista »11 Popoio di Roma«, omogočajo Bertolinijevi spomini primerjavo nalik in razlik,
U mineraloškega zavoda ob Snežniški ln I
Aškerčevi cesti so delavci končali % lesenim opažem vsega drugega nadstropja. Obenem so zgradili opečno steno na južni strani stavbe. — Na vogalu Mirja že ob Gorupovi ulici so odstranili razpadajočo piramido in prostor zravnali z zemljo. — Visoki zidarski odri stoje tudi zunaj ob čelni strani ponosnega Grada. A to so samo priprave za poznejše restavriranje gradu in za obnovo njegove prvotne oblike. — Vegova ulica je v celoti katranizirana in bo splošni promet po njej te dni odprt. Na Emonski cesti je cestišče preorano, posuto s prvo plastjo debelega tolčenca, ki ji sledi druga plast peščenega zdroba. Polovico Napoleonovega trga čaka na katranizira-nje, dočim njega južni del proti Gosposki ulici pravkar prekopavajo. Ob nekdanjih Hammerschmidtovih hišah bodo obenem razširili pločnik za peščee. V bližini Gregorčičevega spomenika so izkopali globok jašek. — Pri čelni strani zgradbe Univerzitetne knjižnice v Turjaški ulici so vstavili nove robnike in čaka tamošnji hodnik le še na asfalt. — Razdrapano ulico za palačo banke »Slavije«, ki vodi od nebotičnika v novi Verdijevi ulici mimo treh velikih palač do Puharjeve ulice, pravkar nasipljejo in urejajo.
u— Novi grobovi. Umrl je gosp. Franc Rihtar, prokurist banke »Slavije« in posestnik. Kot vzoren sodelavec si je pri imenovanem zavodu zagotovil trajno hvaležen spomin, enako pa ga bodo ohranili v spoštovanju tudi številni njegovi prijatelji in znanci. Pogreb bo danes, v torek, ob pol 18. uri iz kapele sv. Andreja na Žalah. — Nadalje je umrla ga. Ana Marija Vidičeva. Pogreb blage matere bo danes ob 15. "z kapelice sv. Krištofa na Žalah. Pokojnima lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Napačno oddajanje olja so marsikatere gospodinje morale občutiti tudi v Ljubljani, ker svojih trgovcev niso opozorile, da morajo dobiti za osebo 100 gramov olja, temveč so bile zadovoljne samo z enim decilitrom. Liter olja tehta namreč samo 92 dkg ter so bile pri prevzemu decilitra oškodovane kar za 8 g, pri litru pa že za 8 dkg. Pomisliti bi bile morale, da je olje lažje od vode, hkrati bi se pa morale zavedati in pogledati na karto, da morajo dobiti olje na težo, ne pa na liter. Trgovcev pač ni treba opominjati na to prav znatno in zanje prav koristno pomoto, zato pa opozarjamo gospodinje, naj vsakega trgovca, ki bi jim spet hotel dati olje na liter namesto na kilogram, takoj naznanijo mestnemu tržnemu uradu ali pa kvesturi.
u_ Bodite oprezni pri uživanja sadja.
Letos imamo v Ljubljani dosti sadja. Staro in mlado rado sega po njem kolikor si ga pač zmore privoščiti, vendar pa je pri uživanju neprevidno. Sadje je zdravo le, če je zrelo, v nasprotnem primeru pa lahko povzroči neprijetne posledice. Primeri griže, posebno pri otrokih, opozarjajo starše na večjo previdnost. Pri uživanju sadja je treba še posebej paziti na snago. Vsako hruško, breskev ali drug sad je treba brezpogojno oprati v tekoči vodi. Ce ni sadje še popolnoma zrelo, odnosno ne povsem zdravo, ga je treba skuhati. Pitje vode po sadju ni priporočljivo, ker povzroča težave pri prebavi, posebno če sadje ni bilo docela zrelo.
u- Mnogo psov brez veljavnih znamk je polovil konjač. Po pravilniku o občinski taksi na pse ima take pse konjač samo tri dni v svoji oskrbi in če se v tem času lastnik ne javi in ne dokaže, da je psa naznanil in zanj plačal predpisano takso in druge stroške, mora konjač psa pokončati. Primerilo se je, da so lastniki psov prišli po svoje pse po preteku 3 dni, ko je konjač pse že pokončal, ter so protestirali proti temu, češ da so plačali takso, da se je pes izgubil, da niso vedeli, kje je pes, ter da bi jih moral konjač obvestiti, na kar bi gotovo prišli in rešili pse itd. Zato opozarjamo lastnike psov, da morajo vsi psi imeti veljavne pasje znamke. Prav tako pa poudarjamo, da iskanje lastnikov nikakor ni dolžnost konjača, enako mu pa po § 4. pravilnika ni treba psov hraniti nad 3 dni. Zato naj se lastniki takoj javijo pri konjaču, Cesta na Loko 22, čim pogreše psa, ter dokažejo, da so psa prijavili in plačali zanj predpisano takso, nakar ga bodo dobili, ko odštejejo odškodnino za prehrano.
u— Delo v Kolezlji. Gradnja novega kopališča v Koleziji naglo napreduje, številni delavci opravljajo vsak svoje določeno delo. Prvi, manjši bazen ob Langusovi ulici bo kmalu dograjen. Dno je že povsem betonirano, železobetonske stene so tudi skoraj v celoti dograjene. Istočasno pa so bila v teku dela okrog drugega, večjega bazena, ki bo stal tik manjšega. Prva dela so že dovršena, zdaj je na vrsti betonira-nje dna in zgraditev železobetonskih sten. Ob novih bazenih so velike skladovnice vsakovrstne opeke, kar priča, da se bo gradnja novega kopališča hitro in brez zastoja nadaljevala. Svet okrog kopališča je od Lepega pota vzdolž Gradaščice namenjen za velik botanični park ljubljanske univerze.
u— Bob v ljubljanski okolici. Svoje čase je bil bob med slovenskimi kmeti vse drugače obrajtan kakor zadnja desetletja. Kdor pa letos potuje po Dolenjskem, vidi, da so se kmetje potrudili, da bi imeli pozimi čim več izdatne hrane in so zatorej posadili tudi precej boba. V več krajih na Dolenjskem pripravijo za mlatiče svežo kislo repo in vmes denejo svežega boba. Kdor še ni tega pokusil, ne vč, kako dobra je kmečka hrana. Tako nam pripoveduje šolski upravitelj Tit Grčar z Barja, ki je zabeležil v zadnji številki »Sadjarja in vrtnarja« naslednjo svojo preizkušnjo: Na barjanski zemlji sem več let poizkušal pridelovati bob. Toda ni se mi posrečilo nikoli, da bi pridelal en sam strok. Vse so sproti uničile uši. Zato se ne čudim, da ljudje tako malo poznajo bob. Letos pa sem dobil semenje sorte hang-dovn. Sadil sem ga na barjansko in trdin-sko zemljo. V obeh krajih je bob neznan in sam bog vedi od kod so prišle črne uši. Sodim namreč, da Ima vsaka rastlina svoje vrste uši. Od kod jih je dobil torej ta bob? Ker je to poizkušnja, je tedaj le malo bobovih sadik in uši sproti uničujem. Na trdinski zemlji je zrastel do enega metra visoko ln ima precej polne stroke, dočim je ostal na barjanski zemlji bolj pritličen in ne kaže, da bi dal kaj prida sadu.
n— Mestni gospodarski urad v Beethovnovi ulici 1 zaradi snažen ja uradniM prostorov v sredo ln v četrtek 13. in 14. t m. ne bo posloval za stranke.
»Ali se ne sramuješ, kaditi pipo?« »Saj igra očka tudi z mojimi igračami!«
Rdeči križ poroča
Na Poizvedovalni oddelek je prišlo po kurirju nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b:
Arko dr. Vladimir, Arnič Marija, Do-brovoljc Marinka, Gilly Manda, Kežar Jera, Klemene Zorislava, Knaflič Joško, Modrijančič Andrej, Pečenik Rudolf, Ra-dakovič Jefa, Resinovič Stanko, Sinjur Ivan, Sedej Anton, Vušmoč Petar.
Pošto naj dvignejo: Ahčin Jerica, Aleksandrova 7, Cener Vitka, Kersnikova 7, čerman Peter, Rožna dolina, Hinterlech-ner ing. Franjo, Direkcija drž. žel., Hreh-nersehuh, učiteljica, Poljanska cesta, Jo-sipovič Leposava, Baragova 10, Kralj Alfred, Kotnikova 15/3, Otujac Ivan (firma I. C. Mayer), Požar Anton, Gledališka 11, Preinfalk Ana, Staretova 23, Radanovič Anton, ravnatelj Gospodarske zadruge, Rojič Vida, Miklošičeva 17, Sluga Franc, Zelena jama, Smerkol Pavel, Vič 24, So-sič Stanko, Bolgarska ulica, Vila Dragica, šafarič Branko, Kolodvorska 22, Vodušek Cirila, Tyrševa 17, Turk Ema, šelenbur-gova 9, žolger Zvonko, zavarovalnica »Fe-niks«.
Gospod Sedlaček Bogomir naj se zglasi v pisarni zaradi pošte.
Gospe, ki so vložile skupno prošnjo na Visoki Komisarijat za izpustitev njihovih mož, prosimo, naj se zglase v pisarni v tajništvu Poizvedovalnega oddelka.
Učiteljstvo šole Hinje je darovalo Rdečemu križu 50 lir. Iskrena hvala!
Za zakon godna dekleta vedo vse, o čemer pravijo, da nič ne vedd. Samč kdaj, kje in kako so vse to zvedela? E, to je pa večna uganka.
Iz Spodnje štajerske
Preimenovanje mariborskih nlic. Mariborski politični komisar je preimenoval vrsto ulic po raznih znanih nemških možeh. Imena Horst-Wesel, Leo Schlageter, Hindenburg, Princ Evgen, Giinther Prien ter imena raznih znanstvenikov in umetnikov so krstila posamezne ulice. Neka ulica se tudi imenuje po poročniku Emilu Gugelu, ki je padel v bojih ob prevratu leta 1918. Nekatere ulice pa so imenovane po onih Nemcih, ki so padli v uporu dne 27. januarja 1919.
Sestanki. Po raznih krajih se vršijo sestanki, kjer poročajo posamezni funkcionarji o različnih nalogah. Te dni je bil zbor v Velenju in so posamezni funkcionarji poročali o dosedanjem delu v šaleški dolini Dobili so navodila za nadaljnje početje. V Št Lovrencu na Pohorju pa je bila nedavni večer vaška prireditev, na kateri so prepevali štajerske pesmi in plesali štajerske plese. Uprizorjena je bila tudi neka nemška enodejanka.
Otrokova nesreča. Prebivalci neke ulice v Cmureku so ponoči začuli ječanje otroka na cesti. V temi so našli 4 letnega dečka krvavečega in že nezavestnega. Otrok', ki je prej spal s svojim dveletnim bratcem v prvem nadstropju pri svoji teti, se je v sanjah podal k odprtemu oknu in padel na cesto. Poklicani zdravnik je ugotovil hud pretres možganov in je dal otroka prenesti v bolnišnico v Radgoni.
Od žita, pšenice, koruze ali ječmena, ki so bili pridobljeni v lastnem obratu ali z dajatvami v naravi, se sme v smislu posebne odredbe pooblaščenca dr. Muller-Hacciusa porabiti za lastno uporabo po osebi in tednu skupaj 3750 g; namesto teh žitnih vrst 6250 g ajde ali prosa po osebi in tednu. Od zaklanih živali v lastnem obratu se sme z odobritvijo prehranjevalnega urada porabiti za lastne potrebe po osebi in tednu 860 g mesa vključno mast. Vsak proizvajalec oljnih setev, ki se hoče v svojem gospodarstvu sam oskrbovati z jedilnim oljem, mora dobiti za 52 tednov po osebi svojega samooskrbovalnega gospodarstva 12 kg jedilnega olja, če se za isto število oseb odpove prejemanju masti. Oddati pa se mora od lastne žetve najmanj 36 kg maka, 48 kg lanenega semena, 60 kg bučnega semena ali semena sončnic ali 24 kg laškega oreha brez lupine.
V Brežicah je bilo razpisano mesto občinskega tajnika pri brežiški občini.
žanjice so se poslovile. Gornještajerska dekleta so prebivala tri tedne v raznih krajih na Spodnjem štajerskem. Kakor pravijo listi, so pomagale pri žetvi, bile so tudi otroške vrtnarice in so prirejale otroške in vaške prireditve. Za slovo so se zbrale v Mariboru, bilo jih je okrog 500. Spregovoril jim je zvezni vodja Steindl, ki je rekel, da so bile te žanjice na Spodnjem štajerskem predstavnice nemškega naroda in države in da so opravile tudi važno politično nalogo.
»Hvala Bogu, da ne živimo na Grenka-dp, kjer traja noč šest mesecev!«
Italijanski tečaj
LXXX.
Stopnjevanje prislovov. Comparazione degli avvirbi.
Prislove stopnjujemo kakor pridevnike:
Carlo ascolta attentamente. Karel posluša pazljivo. Paolo ascolta piu attentamente di Carlo. Pavel posluša pazljiveje kakor Karel. Francesco ascolta piu attentamente di tutti. France posluša najpazljiveje. Antonio ascolta attentissimamente. Anton posluša zelo pazljivo (superlativo assoluto, primerjaj 25. lekcijo L.).
Anna studia diligentemente. Ana se uči marljivo. Beatrice studia meno diligentemente di Anna. Blažena se uči manj marljivo kakor Ana. Člena studia meno diligentemente di tutti (di tutte le altre scolare), Helena se uči najmanj marljivo.
Opazili smo razliko med Superlativo
relativo pridevnikov: il piu (.neno) grande in Superlativo relativo prislovov: piu attentamente di tutti. Prislovi ne tvorijo Superlativo relativo s pomočjo spolnika, temveč ga opisujejo s Comparativo, kateremu dodajo di tutti (gli altri). Včasih niti tega dostavka ne najdemo: Questo e il libro che piu ml piace. Ta knjiga mi najbolj ugaja. Ora che piu abbiamo bisogno di quattrini (denarja), nessuno (nihče) ce ne presta (posodi). Le pri piu in meno se rabi tudi spolnik, poleg il v nekaterih primerih celo lo: per lo piu = il piu delle volte večinoma, (tutt') al piu kvečjemu, največ, per lo meno, al meno vsaj. Pomnimo pa, da nam služita piu in meno tudi pri stopnjevanju pridevnikov molto -a -i -e in pooo -a -chi -che (glej 22. lekcijo), v takem primeru stoji v Superlativo relativo seveda spolnik: molti (poehi) libri mnogo (malo) knjig, piu (meno) libri več (manj) knjig, i piu (i meno) libri največ (najmanj) knjig. Molte (poehe) parole mnogo (malo) besed, piu (meno) parole več
(manj) besed, le piu (le meno) parole največ (najmanj) besed.
Posebej si zapomnimo: bčne dobro, mčglio bolje, mčglio di tutti (tutte) najbolje, benissimo prav dobro. Male slabo, p&ggio slabše, peggio di tutti (tutte) najslabše, malissimo: zelo slabo. Al p&ggio dei peggi = al peggio andare = alla pčggio v najslabšem primeru, il pčggio t che ... najslabše pri tem je, da... alla meglio = al mčglio kar najbolje, far6 del mio m&glio bom storil vse mogoče = faro meglio che potro = faro per quanto sara in mio potere, verro piu prčsto che potro = quanto piu presto potro = quanto prima prišel bom kakor hitro bom mogel.
Pristni prislovi. Avverbi primitivi.
Poleg izpeljanih imamo tudi pristne prislove in sestavljene prislovne izraze. Mnogo jih poznamo že iz dosedanjih lekcij, za praktično rabo navajamo zbirko najpotrebnejših za vsakdanji govor. Časovni: ičri 1'altro predvčerajšnjim, ifcri včeraj, 6ggi danes, sta-mane, stamani, stamattina davi, stasera drevi, domani jutri, domani mattina =* domattina jutri zjutraj, domani sera jutri zvečer, posdomani = domani 1'altro pojutrišnjem, oggidi dandanes, sta-n6tte nocoj, sčmpre vedno, spesso često, talora, talvolta včasih, di rado (ra-ramente) redko, mai, giammai nikdar, di buon'ora zgodaj, tardi pozno, ades-so zdaj, finora doslej, in avvenire v bodoče, dora in poi odslej, presto, tosto kmalu, subito takoj, nenadno, fra brč-ve, fra pčco v kratkem, prima prej, quanto prima čimprej, da prima najprej, spočetka, dopo, pdi potem, a tčm-po o pravem času, per t&mpo zgodaj, di tčmpo in tempo včasih, tunatam, allora tedaj, aneora še, gia že, nello stesso tempo h kratu, molto tfcmno fa davno, una volta, un tčmpo, tčmpo fa nekdaj, parecchie volte marsikdaj, di nuovo zopet, di mattina zjutraj, di sera zvečer.
Poklic otroške
sestre negovalke
Ljubljana, 9. avgusta.
Šolanje otrok je v današnjih časih za starše pogosto zelo težavno, izbira poklica — zlasti za dekleta po končani meščanski ozir. ljudski šoli — zvezana z velikimi skrbmi in materijainimi žrtvami. Tako stoje hčere, ki bi se morale odločiti za bodoči poklic, brez vsakega nasveta, kam bi se obrnile, da pridejo čimpreje do strokovne izobrazbe in s tem do lastne živ-Ijenske eksistence Kamor koli prosijo za službo, povsod se zahteva strokovna izobrazba, ki pa je čestokrat dolgotrajna in za manj preložne sloje nezmagljiva, vrh-tega po končanem šolanju ne nudi možnosti za skorajšnjo namestitev. Dosedaj je prav primanjkovalo poklica, ki bi po enoletnem šolanju omogočil našim hčeram priti do službe, ki omogoči samostojno vzdrževanje in ki odgovarja ženski naravi. Tak primeren poklic si morejo pridobiti dekleta, ki se izobražujejo v enoletni strokovni šoli za otroške sestre-negovalke. Ta šola je v sestavu Higienskega za-
voda v Ljubljani — oddelka za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok (Dečji dom) Lipičeva ulica, ki ravnokar razpisuje natečaj za sprejem gojenk. Predpogoji za sprejem v to šolo so zelo ugodni, bodoči poklic je zelo lep, saj ima absolventka možnost se udejstvovati v otroških ustanovah in privatni službi ter opraviti samo z otroci. Ljubezen do tega posla pa je prirojena skoro vsaki ženi, tako, da najde večina v njem poklicno zadovoljstvo in razmeroma ugodno eksistenco.
Rok za vlaganje proženj poteče 15. avgusta t. 1. Sprejema jih: Strokovna šola za otroške sestre negovalke v Ljubljani, Lipičeva ulica.
Iz Novega mesta
Dobrodelni koncert. Na torkovem vokalnem in instrumentalnem koncertu, ki ga prireja v korist osirotelih priseljencev tukajšnji okrajni odbor Rdečega križa, bodo sodelovali razen pomnoženega novomeškega salonskega orkestra še sopranist-ka ga. Marjanca Kalan, pianistka gdč. Edi-ta Logar in znani italijanski violinist g. Bruno Saletta. Spored za ta koncert je

Slavija, zavarovalna banka v Ljubljani naznanja, da je včeraj, 10. avgusta 1941, umrl njen prokurist gospod
FRANC RIHTAR
ki ga bo ohranila v trajnem spominu kot vzornega sodelavca. Pogreb bo 12. avgusta ob pol 6. zvečer z 2ai.
Ljubljana, dne 11. avgusta 1941.
najskrbneje izbran in m bodo na koncertu predvajala sama velika in popularna dela iz vokalne, instrumentalne in orkestralne glasbe. Zaradi obširnega sporeda in novih predpisov o prometu se bo koncert pričel namesto ob 20. že ob 19. uri, na kar se opozarjajo vsi obiskovalo. Ker je čisti dobiček koncerta namenjen izključno v korist osirotelih priseljencev, naproša socialni odsek Rdečega križa obiskovalce koncerta, da po možnosti dodajo k že nizki vstopnini tudi še prostovoljno preplačilo.
n- Konjske tatvine. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se zadnje dni vrstijo razprave proti tatovom, ki so posebno po vojni kar obrtoma kradli konje po Dolenjskem. Marsikateri kmet je sredi najnujnejših poljskih del ostal brez konj. Poleg ciganov, ki so že vsa leta po vojni kradli konje na Dolenjskem, so se pričeli pečati s konjskimi tatvinami še razni prijatelji tuje lastnine, med njimi taki, da bi jim človek tega nikoli ne prisodil. Po zaslugi oblastev je bila večina konjskih tatov prijeta in predana sodišču, kjer jih čakajo eksemplarične kazni, hlevi naših posestnikov pa bodo imeli vsaj za nekaj časa mir.
n- Raketa mu je ožgala roko. Tudi letos delajo po dolenjskih poljih največjo škodo požrešni ptiči, ki v velikih jatah pustošijo žitna polja. Da bi se ubranil škodljivcev, je v Lakencih pri Mokronogu prišel 34 letni posestnik Franc Mrzedov-nik na misel, da poskusi z raketami pregnati s polj ptičjo nadlogo. Zaradi nepravilnega ravnanja z raketo pa mu je močan raketni naboj tako močno ožgal des-lico, da se je moral Mrzedovnik zateči v bolnico v Kandiji, kjer mu skušajo roko rešiti.
Tefta nesreča pri mlačvL Kakor vsako leto so se tudi letos že pričele vrstiti številne nesreče pri poljskem delu in to predvsem pri mlačvi. V Trebnjem je postal žrtev težke nesreče pri mlačvi 161etni mesarski vajenec Mirko Žagar. 2agar je domačim pomagal mlatiti in je stal na zgornjem delu mlatilnice. Vsled premajhne pazljivosti ga je nenadoma zagrabilo gonilno kolo mlatilnice in mu nevarno poškodovalo levo roko, da se je moral zateči v bolnico Usmiljenih bratov v Kandiji.
Bodite oprezni z eksplozivnim vojnim materialom. Kljub ponovnim opominom oblasti in dnevnega časopisja se še vedno stalno vrstijo nesreče zaradi nepravilnega ravnanja z najdenim vojnim eksplozivnim materialom. Vsled tega okrajno glavarstvo ponovno opozarja prebivalstvo, da se ne dotika najdenih vojnih predmetov (muni-cije, projektilov, neeksplodiranih bomb), ki jih najde na odprtem polju. Vsako tako najdbo naj prebivalstvo takoj prijavi najbližjim oblastvom in v prijavi točno navede kraj najdbe, nakar bodo oblastva ta nevarni vojni material napravila neškodljivega in ga odstranila.
Nesreča pri spravljanju otave. 71etna hčerka cestnega delavca Herma Golobova iz Sel pri Mirni je pomagala sosedovim na bližnjem travniku spravljati otavo. Domov grede se je dekletce peljalo na vozu otave, med potjo pa se je voz prevrnil in so se pri tem zapičile vile v otrokovo levo nogo in mu jo nevarno poškodovale. Ker je bila nevarnost zastrupljen j a, je bila Golobova prepeljana v novomeško bolnišnico.
Darujte staro obleko in perilo! Socialni odsek Rdečega križa naproša vse meščane, ki imajo kaj stare obleke in perila, katere lahko utrpijo, da isto stavijo
»a razpolago Rdečemu križu za osirotele priseljence. Bližata se jesen in zima in mnogo priseljencev ima samo po eno lahko poletno obleko in s strahom pričakuje bližajoči se mraz. Tudi stare odeje in posteljnino, ki jo morete pogrešati, bo socialni odsek hvaležno sprejel ter porazdelil med najpotrebnejše družine. Socialni odsek RK sporoča, da poučuje klavir in klavirsko harmoniko po zmernih cenah konservatoristka, ki je brez sredstev. Javita se v pisarni socialnega odseka RK.
Radio Ljubljana
Torek, 12. avgusta 1941-XIX.
7.30: Poročilo v sllovenščini. — 7.45: f-lo-vemsika glasba — v odmoru napoved časi. — 8.15: poročilo v italijanščini. — 12.30: poročilo v st'ovenščini. — 12.45: operetna glasba. — 13.: napoved časa, poročilo v italijanščini. — 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca: lahka glasba. — 14.. poročiilo v italijanščini. — 14.15: koncert Ljubljanskega kvarteta. — 14.45: poročilo v slovenščini. — 17.15: konceTt godalnega orkestra pod vodstvom mojstra Manna. — 17.45: zbor mladih grl EIAR — 19.30: poročijo v slovenščini. — 19.45: koncert kvarteta sester Stritar, pri klavirju Marijan Lipovšek — 20.: napoved časa — poročilo v italijanščini. — 20.20: silovensko predavanje. — 20.30: gledališka sezona EIAR Puccini Tosca, v prvem odmoru sflovensko predavanje, v drugem odmoru vesti v srtovenščini v tretjem odmoru poročila v slovenščini
Mali oglasi
Službe iiie
Be*ed* t —.50. ukia — .60, daiMt« otslov* tli t« Cifro t
Inštruktorico
za prvo- in petošolca (popravni izpit nemščina), 4 ure dnevno, sprejmem. — (Znanje italijanščine prednost.) Ponudbe z zahtevki plače na ogl. odd. Jutra pod »Temeljita«. 14199-2
Vajenci (ke)
Beseda L —.60. taks* —.60. daitoje naslova ali za iifro L
Vajenca
za mizarsko obrt sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14202-44
Prodam
Beseda L —.60. taksa —.60, daianie naslova ili za lifro t
Sukno za
moške obleke
poceni odprodamo. Zaloga n izbira velika. Ugodno za krojače in trgovce. »Zora«, Ljubljana, Miklošičeva 30.
14201-6
Banjo
iz pocinkane pločevine prodam. Vprašati: Predjamska ulica 72-Vič, I. nadstr.
1420(VJ
Kolesa
Besed« L —.60. taksa —.60, daianje naslova tU t* iifro L 2.—.
'rvovrstno moško in damsko kolo
prodam. Rudnik 58/11.
14190-11
^ovo damsko
in moško kolo
najfinejši italijanski športni model, z originalnimi Pi-relli-gumami, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 14198-11
Sobo odda
Besed s L —.60. taksa —.60. u daianje naslova tli u iifro L 2.—»
Opremljeno sobo
lepo, z eno ali dvema posteljama in ev. jedilnico, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14196-23
Sobo
lepo, za eno ali dve osebi, s souporabo kopalnice, v centru, oddam s 15. avg. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14195-23
Opremljeno sobo
ali prazno, s prostim vhodom, oddam takoj eni ali dvema osebama. Staničeva ulica 19/1.	14194-23
Sobe išče
Besed* L —.60. taksa —.60. za daianie naslova *li za iifro L 2.—.
Opremljeno sobo
po možnosti s popolno oskrbo, v centru mesta, išče italijanski uradnik. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 10«.
I4l97-23a
Komfortno sobo
lepo opremljeno, s souporabo kopalnice, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zračna«.
I4193-23a
Sobo
z dvema posteljama, v centru, s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka 100«. I4l84-23a
Prazno ali
opremljeno sobo
separirano, v bližini centra, iščem. Ponudbe na ogl.odd. Jutra pod »Gradb. inženjer«.
13995-23a
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih
cenah ČERNE — juvelir, Ljubljana, Woliova ulica
Posest
tteseda L —.60. taksa —.60. z* daianje naslov* tli u iifro l 2.—»
Več krasnih parcel
sončnih, na prodaj na meji Ljubljane, idealnih za weekend. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14187-20
Izgubljeno
Izgubil sem listnico
s planinsko legitimacijo nt ime V. H. (in drugim, kar ni moja last!). Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra.
14191-28
Papagajček
zelene barve (Jaka) ie ušel. Prosim, nai se ga vrne: Gorupova ulica 4 pri hišniku proti nagradi.
14203-28
Informacije
Interprete giurato
della lingua italiana, zapriseženi tolmač za italijanski jezik dr. Mikuletič Fortu-nat. Kralja Petra trg 9 — tel. 34-32.	36-31
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali s* iifro L 2.—.
Tri breje zajke
belgijske orjakinje prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14183-27
RAPPRESENTANZE
importanti assumonsi per vasta clientela Italia. Refe-reeze di primo ordine. —
ZASTOPNIKE
sprejemamo za širok krog odjemalcev v Italiji. Potrebna prvovrstna priporočila.
Studio Tecnico Commerciale Rag. Carone -Cerillo — Cimarosa 84 — NAPOLI
A.w.
f
Zapustila nas je za vedno naša predobra mamica, stara mama, tašča, gospa
Vidic Marija Ana
K večnemu počitku jo bomo spremili v torek 12. avgusta ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Krištofa tk. 2alah na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 11. avgusta 1941.
Žalujoče rodbine:
KRAMARIC, ŠUSTER, GAZEČ,
KALIN — in ostalo sorodstvo
fNSERIRAJTE V „JUTRU"!
J. Esteven
27
SKRIVNOSTNA KRČMA
»Bojim se, da sem se gospodični Ani malce zlagal,« je nadaljeval Virginec. »Nisem hotel, da bi me odslovila sredi neurja.«
»Jaz sem zmerom za čisto resnico,« je rekla mati.
»Jaz takisto, razen v redkih izjemnih primerih. Če mi zamerite, kakor mi zameri gospodična Ana, tedaj, gospa Leejeva, si moram misliti, da vam je moja navzočnost v tej hiši nezaželena.«
»Še v sanjah ne!« se je mati uprla. »To je pač spet muha Anine domišljije. Kar slabo mi prihaja, gospod Clavering, ko vas slišim, da tako govorite. Navadila sem se gledati na vas kot na prijatelja, veste.«
Buck je planil v jok že ob misli, da bi utegnil Clavering oditi; in to je odločilo vso stvar.
Tako se je zgodilo, da sem, ko sem v nagliei in jezi pritekla dol, da postrežem družbi avtomobili-stov, ki so se hoteli pri nas napiti čaja, srečala Cla-veringa, ki je, bolj židane volje ko kdaj, na pragu kramljal z Gracijo Oliverjevo. A zame ni melo vse to seveda nobenega pomena več.
On pa je bil vendarle tako pogumen, da me je kasneje ustavil na stranski verandi.
»Torej me sovražite, kaj?« je vprašal.
»Dobro veste, kaj si mislim o vas,« sem hladno odvrnila. »Bodite tako prijazni in me spustite mimo«.
Ni se ganil.
»Mislim, da se vam niti ne sanja, kaj nameravam,« je nadaljeval. In ko je videl, da ne kažem prav nič radovednosti, je dodal: »Pripravljam se, da obesim umetnost na klin.«
»Oh! Česar človek nikoli ni imel, tega tudi na klin obešati ne more,« sem zamrmrala, nisem si mogla kaj.
»Vi ne veste, kakšen umetnik sem in kakšni sijajni prihodnosti dajem slovo. Priznati pa moram, da se mi zdi vodstvo gostilne še vse bolj zapeljivo.«
»Me hočete spustiti mimo ali ne?« sem ponovila.
»Posebno če gre za starodavno selsko gostilno, kakršna je vaša,« je nadaljeval. »Ta konec dežele mi je neznansko všeč. Kaj lahko si zamišljam samega sebe, kako sedim na trati in si zvijam cigarete in čitam liste. Umetnost terja preveč napora.«
»Res?« sem dejala, skušaje se ga otresti, toda povsem brez uspeha.
»Da. Samo, če naj bo vodstvo gostilne res vzorno, se mora človek oženiti z lepim in pridnim dekletom, ki mu prinese gostilno v doto in mu jo vodi naprej, pod njegovim nadzorstvom, kakopak; zato, vidite...«
»Gospod Clavering!« sem ga prekinila z močno povzdignjenim glasom. »Ako me ne pustite mimo.. .1«
»Le kam se vam tolikanj mudi, gospodična Ana? Kakor pravim: zato sem sklenil, da vas vzamem za ženo.«
Čutila sem, kako mi od jeze plamenijo lasje na glavi. Takšna nezaslišana nesramnost! Roka mi je
nagonsko trenila, kakor bi mu hotela prisloniti zaušnico, in mislim, da je zaslutil nekaj takšnega, kajti obraz se mu je nalahno skremžil; vendar sem se za časa obrzdala in obstala pred njim kakor kip iz stisnjenega ledu.
Nato sem odšla s ponosno dvignjeno glavo m s hrbtom togim kakor žrd.
Čeprav nisva več govorila, sem naslednje dni vendar uganila, da skuša Clavering skleniti mir z menoj. Tudi Gracijo je pripravil, da mi je rekla zanj dobro besedo. Nazadnje sem dekletu povedala tisto reč o ukradenih bankovcih (preveliki prijateljici sva postajali, in grdo se mi je zdelo, da bi ji bila skrivala tolikanj važno stvar), a Gracija se je ogorčeno potegnila za Claveringa. Čeprav so vsa znamenja pričala zoper njega, ni mogla verjeti, da bi bil tat.
Njene besede so nekoliko ublažile moj pogled na Claveringa, in tako je dobilo moje prijateljstvo z Gracijo dokončni pečat. Pokazala mi je fotografijo svojega zaročenca, Kanadčana z imenom Sterrit, ki je živel v Montrealu; lahko sem si torej mislila, da lepi Clavering zanjo nič ne pomeni.
Ali Virginec je našel drug način, da si znova pridobi mojo naklonjenost: po sredi je bil gospod Gill. Vedel je, kako zoprno nam ga je gledati, kadar sedi ko živa mora s svojo psico sredi trate, da obliva vse naše goste kurja polt. Toda mati ni mogla nikoli zbrati poguma za odkrito besedo, jaz pa nisem imela potrebnega ugleda. To, kar je Clavering storil, me je pripravilo v smeh, čeprav sem si na tihem prizadevala, da ne bi pokazala. Jel se je z Buckom žogati na Gillovi trati.
Vsak ve, kako nadležno je, če sediš na čistem zraku in počivaš, pa ti nekdo zdaj skoči za hrbet, zdaj plane med noge, da bi pobral žogo, zdaj stopi na tvoje kurje oko, da ne govorim o tem, če ti žoga pade na glavo ali prileti v obraz. Seveda se je Clavering vsakikrat, kadar se je pripetilo gospodu Gillu kaj podobnega, na vse pretege opravičeval. Toda igrica se je ponavljala brez konca in kraja. Slepec je kljuboval kolikor je mogel; vsak trenutek je prestavljal svoj stol, in njegov bledi nasmeh se je polagoma izpreminjal v srdito spako. Nazadnje se je vendarle odločil in spregovoril.
»Ne zamerite, ali ne bi mogla biti žogo kje drugod? Saj imata vso trato, da se lahko igrata.«
»Tako je, gospod,« mu je točno zabrusil Clavering, »a tudi vi imate vso trato, da lahko sedite. Zakaj ne sedete nekoliko bolj v kraj?«
»Zato, ker mi je tukaj dobro.«
Stala sem v veži, Gillu za hrbtom, tako da mu nisem videla v obraz, toda v njegovem glasu sem čutila razjarjeno drhtenje. Leila je podmolklo za-renčala.
»Da, da, a tudi nama je tukaj dobro, kaj ne, Buck? Torej se vsi imenitno počutimo. Buck, pazi na žogo.«
Buck je zgrešil udarec, in žoga se je odbila od Gillovega ramena. Ta je vstal.
»Kar sem na svetu,« je dejal, »šem zmerom slišal zgolj hvalo o vljudnosti in viteškem duhu naših južnjakov. Zdaj vidim, koliko so vredni. Še potepuh na cesti ima spoštovanje do tistega, ki je slep in nadložen. Vi seveda ne.«

Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani