rUDLMl'KKTrma, oj nesrečna trma! Spittni Gorički. Koliko zla! Koliko 'nepotrebnega/ joka je že po-varofiila ta napaka: nadloga člov«ški d,ružbi! Vse lepo vzajemno življenje v hifti nniči, bodisi da oče ali raati ali kaierikoli ud družine boleba na tej bolezni. Blaženi mir, največji blagoslov vsake hiše izgine kakor saeg spomladi, ko posije bolj gorkQ sJlnce, 6e se' le od daleč prikaže njegova srortna sovražnica: nesročaa; trma. Na njegovxi mesto stopi kreg, ostudna kletva, da mnogokrat celo ptetep, in sploh vse zlo, ki raore zadeti rnirno družino, Kakor ku^a preide na \-bo družino, 6e se je enkrat prijavila. Kaj! Trma sama ni krivat, ampak človek, ki jo ima! Trma je nedol^na lastnost, prav tako, kakor vsaka Čednost, ali dotifcnik ni ,vreden, da se Imenuje človekl Kako pogubonosna bolezen jet trma v, SloveSki družbi, pokaže naj sledefti vz;g;led! Ni Se (folgo tega, kar Ije gosipodaril na ,,Strmini", prijaznem hribu, premožen kmet, Miha, po imenu^ Redil je lahko jarem volov, nekaj kravf in tellc, in pridelal je vtsako leto na posestvu za doma^o potrebo in šq nekaj za produjo, Pri gospodarstvu mu je pritino pomagala žena Liza, zvesta družica svojeta\\ možu v vseh težavah kmečkega stanu. Mož je bil v najboljšib letih, delaven ln varčen gjospodaf. Pridna žena, lepo posestvo in troje zdravib otrok, kaj je hotel Se vefi! Zadovoljen je bil Miba; edino, kar bi nam lahko zatemnilo dobro nrienj« o njem, bi bilo, da je bU mož nekolikb trmast, rocimo mnhast '^ i.f,^! Lepo se je živelo na Strmini, vsega so imeli obilo. Mirno je potekalo leto zai letom v sreči in zado- voljnosti. Otroci, vsi krepki sinovi, so ža toliko dorasli, da so lahko pomagali starišem n'a polju. Vese- lfie je gledati družino pri delu, pri obedu, ali kjer si bodi. O6e močan in krepak, prijaznega obrajza, zra- ven Še vedtio lepe žene, okoli pa zdravi, veseli sinovi, prava opora, stari^em. Tako bi potekalo življenje naših znancev brez posebnib dogodkov, kakor so Živeli že njihovi dedje in prade^je. veselo in mirno. Tu| si zmisli Miha, da bo skopal p,red hišb studenec. Nekako ponosno odvrne, ko mu žena brani: ..Iraamo Še toliko pod paleem, da nam ne bo treba boditi četrt ure dialeč pod hrib po vode!" Ne rečem, da bi ne bilo pametno, kaj takega storiti ondi, kjer nimamo d^violj dobre stucLentnico, naj si bo tudi nekoliko na hribu. Na Strmim so tmeli, kakor refieno, 6eti1 ure od hiSe obilo izvrstne vo le za dom, za živino pa doma proetrano mlako, sioer deževnioe, a dostl Ciste in dobre za porabo. Na hribu, kakor je Strmina, kopati studenec, to se pravi: staviti v loterijo. S© zgodi sicer tu i tam, da visoko v hribib ni dalefi do vode, ali redko. Miha si ni dal nift dopovedati, hotel je imeti studenoo pred; prajgon». Ni8 ni fDmaKalo, da jo jokala žena, prigo\iarjali sinovi iu obljubljali, da nanosiljo, fce treba, polne sode vode. Ko vidl žena, da je vse zaatonj, zaSne proaiti in rotiti moža, naj 86 usmili vsaj otrok, ki se bodo, brez vsega pogjiani po svetn, z žalostjo spominjali s\t)jih brezpametnib starišev. Spočetka je Miha kakor gluh in nem, ne reče ^ne bev ne mev" na proSnje in solze uboge žene. Ali sCasoma se na^~eliča ved- neiga prigovarjajija, začne preklinjati, nibCe mu ne sme blizu; da bi bilo konec prepira, reCe jezno proti ženi: ,,Tu sem jaz gospodiar! Tako bo, kakor jaz hočem! Studenec bo tu pred MŠo, naj re5e kcto, kar ho«e!" Liza je že naprej čutila vso nesrefto, ki jo bo nakopal hiši nesreSni studenec. Kakor senoa lazi oJcrog žalostna, z objokanimi očmi, in nb ve, kako bi odvrnila moža od nespametne nakane. ,,Miha!" prosi ga nekoč vsa solzna, ,,bodi pameten! Kaj nam je tega treba! Lepo posesUt) imaS, brez dolgov, i^seli ga bodo enkrat najini ptrooi. In zdaj se pojdeš zadolžit, ali pa prodaS njivo za njivo, in vse to za stvar, brez kat&relaKko izbajamo. Beda pride v hiSo, revščina bo trla otroke! Miha, ako me še kaj ljubiš, ako ljubiš svojo kri, svoje otroke, pusti nesrečno misel!" Tu zaihti Liza na vbo mo6, tako prelreslji\<o, da bi se omecil kamen, in se yrže pred moža na kolena, Miha je imel iiobro.sroe, iskreno je ljubil Lizo« skoro se je kesal, da Jo Je tako razžalostil. Tpliko, da ni objel zene, da bi ji a tem zatrdil, kako jojma rad. rI'orl i trma je zmagala, nemo se obrne in odide po opravkih. ( PriC-eli so s kopanjem; nrno je žlo delo iapod rok; veidno globje so prodirali v zemljo. Velik ktap kamenja so že navozili, daibo pri rokaL, ldo pridejo do vode. Že si mane Miha veselja roke, da se vsak ^as urosniči njegova želja,, čefudi bjode zneslo delo j)rncej^n.jo ^voto, le mojstrovo lioe je bilo terana Prav nobendga sled^ nl kazalo, da se kmalu pokaže uspeb trudapolnoga djtsln. Noke^a dne razloži mpjster gospodarju, da Jo prišel do zelo trde rude in da se ne nadja, da ie bo tako brž konec. »JNift ne ttet le naprej! iToliko sem Že porinil tu noti-i, zdaj pa naj pustim?" oflvrn« Mihai. Liza5 ki je imela ne dalefl nekaj opraviti, brž sluti, kaj se godi, pri5ne mu zopet prigpvarjati, naj Ie pusti delo.-da se bo vse pozabilo,, 5e se le spajnetuje. ¦¦¦ '-!#tS ,,,Tiho, klepetulia! Studenec hoSem imeti, H priMopljemo tudi v Ameriko!" Pri tem pa je bila še druga zapreka. Mojster noče prej pričeti z delom, da se mu obljubV podvojen/a plača," dokler bo tako trda Tuda. In šlo je vedno dalje, dan za dnevonu Miha niti slutil ni, da so zo tako daleftr daje mojster že toliko zaslužil. Po silnem trudu ia po dolgem Casu je bilo> delo gotovo. Ko je zagledal Miha pred sabo raCun, bi priSel malone ob. pamet. Nesre5no podjetje je požrlo ves gotov denar in polovico posestva. In, kakšno korist so imeli na; Strmini od tega? Pot mu )je lil curkx>ma po obrazu-, predno je;privlekel Miha prvo vedro vode iz novega viodnjaka, Raje so bodili, kakbr poprej, 8etrt ure Uale5 po vodo, ki je bila tudi mnogo boljSa. Minulo je nekaj let po teb dogodldb. V ku.hinji na Strmini pripravlja vefierjo ženica, zgrbftnfionega obraza, ni veC v njej spoznati nekdanjo Lize. Globo ko vdrte oči, sivi lasje, siljučena. posta-va, vse "kaže, da. je morala mnogo pretrpeti. Postavi vederjo- na mizo in ftaka svojih treh sinov, ki moraja vsak Sas priti. Začujejo pe težki koraiki . . . ^Dober veBer, mati! Že dolgo $akate?tt ogjovore ženico in sedejo za mizo. I MBog daj! Ste težko ttelali ? Očetat še ni!" S slabim glasom govori Liza te besede, kašelj jo posili. Zopet odmevajo koraki po veži, ,in;v sobo stopi — vaški 8uyaj. ,,Pol ure od tod leži oSeimrtev v cestnem jais ku!" naznani v polnem basu. ^Bog mi pomagaj! Se to!" vzdihTie Liza, solze ni ve8 zmoglo njeno oko. Postav« za mizo, moCne ko hrasti, se dvigajo, postavijo se pred) mater, stegajo miSičaste roke in v enem glasu doni po sobi: .,Mati! Na rokah Vas bo, mo nosili, ako želite!" Miha namre? ni mogel onega udarca preboletl. Iskal je tolažbe v \inu, začel je pijanfievati. Omenjenega dne.se ga je precej nalezel; potoma je obležal v oestnem jarku, ki ie bil od zadnjega dežja Se poln vode in —, izdihnil.