R554 A 60100200 OSREONJA KNJIŽNICA P.P.126 ■■■■■ h6001 Knf,FR Je^M»l*r3llliI Prmtorsk °Šlniria nlfl^nnn \r crntm/ini . _ ___—— -r X _ . J nevnik J‘Ila Plačana v gotovim OAn >. postale I gruppo CšCIIcI 2\j\j iIT Lelo XXXIV. St. 179 (10.091) TRST, nedelja, 30. julija 1978 °RlMORSKI DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu prt Gorenji. Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Zapleten položaj Čestitke novemu predsedniku ^koliko Mele nepričakovano je bil v ... .. zvečer za tržaškega župana so odu- Manlio Cecovini. Zanj Cj Okovali: Lista za Trst, misov-v,odifajfcj jn svetovalec indipen-,"tlčne skupine. Čudna zmes cev ■%01}ov' neofašistov, radikal-zdrun indžpendentistov, katere je Osimu0 skuPno geslo — napad na sod i sP°razum in s tem tudi na stnUi- Vanie, na vse tisto, kar pred-se odložitev glasovanja zavrnile ostale skupine in da bi lista ^ o povsem osamljena. Če pa bi «kgna. sv°ieQa kandidata, bi pri kom .ni.u zelo verjetno prevladal bjj ^stični kandidat Costa in bi TTst°rei njen prvi rezultat, da bi 'mej~~ Pa čeprav samo začasno — tifg Vrvič v zgodovini komunistič-Pq VWPana. Tako velikega rgreha» titoaji centristično-desničarska for-"a l!a nikakor ni hotela naprtiti >ča. Cecovini je bil izvoljen nt /7O0 za *,Upana y resnici še b0 eVpn in je malo verjetno, da litpo ostal, še vedno je tržaški lja o Marcello Spaccini, ki oprav-star.*e županske posle skupaj s Je j?, .občinskim odborom, ki ga ’°l’l še prejšnji občinski svet. Pfej evzem oblasti je treba naj-s bgJ^oPiti občinski odbor, nato '>oliiJ.nim Postopkom, kot pri iz-1 župana izvoliti poimensko ob-di^ o odbornike. Župan in odbor Posfo o nato priseči in s tem šele 2a l,?!e nith izvolitev pravomočna. ki jje to pa so potrebni glasovi, dotv> - *hist.a za Trst» očitno nima je (02aj župana, ki pa ni župan. %ai)eJ nezavidljiv, ker ga občani kar !Ceno lahko krivijo za vse, de j, 1 narejeno, dejansko pa nima de nMlesfu ne drugje nobene stvar-oolasti. tttkcp)Vo Je namreč, da pomeni tredsi Izvolitev framosonskega in s koalicijo misovcev dj palcev poraz za Trst. Pome-r, toda dij0 ..k} 1 'asovi so že v igri, kot Ul že dve desetletji. siedip02 *ma tudt praktične po- 8ttjQi e' Predvsem se je ošibila po-liage o moč Trsta do države, do Pdaim’ Parlamenta. Občinske u-"Ostono1’ n' koalicije, ki bi lahko Usghha y Rimu, Lista za Trst z sam SvoHm kričanjem je odmevna n„_. P domačem mestu. Podobne na po- •Vi.*-" " C,ibl‘o mednarodnih odnosih. Usta-Ces'i °n Se JPnzitivni gospodarski pro-°e zlnP?.iarn° že negativne posledi-^iašk' pri terciarni dejavnosti ^cidnr. trgovinam grozi ne samo d(?č kri^n^i trenutni inkaso, lem-°’stvp ,ia' zmanjšanje zaposlitve in R 0° zmanjšanje dejavnosti. dpoto„V domačem mestu. P ?r0ei,ltVe veljajo, v odnosih ddoii o dežele Furlanije Julijske ‘Udi '““u Se je pogajalna moč Trsta Vi e" n“J— J " polarizacije glasov: 25 (oziroma 26) proti Osimu in 34 za Osimo. V tržaškem občinskem svetu obstaja torej 34 glasov strank ustavnega loka, ki so se že jasno izrekle za izvajanje osimskih sporazumov in vseh tistih določil, ki predvidevajo krepitev obojestransko koristnega gospodarskega sodelovanja, ki so se zavzele za odprt Trst, odprt za vse napredno in za ustvarjanje novih odnosov sožitja. Ta večina 34 glasov odraža isto koalicijo, ki je na vsedržavni ravni izvolila za predsednika republike starega partizana Sandra Pertini-ja in ki podpira /Andreottijevo vlado. Ni naša stvar končna formula, dejstvo pa je, da stranke ustavnega loka lahko, da morajo najti skupni jezik za konstruktivno rešitev najostrejše krize, ki jo preživlja tržaško mesto. Pri tem pa sta značilni in morda odločilni vesti o dveh važnih rimskih sestankih. Pretekli teden, v torek, 25. julija, je bil pri vsedržavnem tajniku krščanske demokracije Zaccagniniju sestanek najvišjih predstavnikov stranke ob prisotnosti predsednika vlade Andreottija in vrhov deželnega de-mokristjanskega vodstva. Na tem sestanku so se izrekli *za tako gospodarsko politiko, ki naj odprte perspektive razvoja in naj se ogiba vsaki neproduktivni pomočb. V tej zvezi pravi uradno sporočilo naslednje: *V skladu s to perspektivo so potrdili funkcijo mostu dežele na severovzhodni meji Italije kot e-notno jamstvo politike gospodarskega razvoja, ki ponuja tudi konkretno osnovo za intenzivno in plodno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo ter med Evropsko skupnostjo hi državami lodonavja: vse to tudi v zvezi z zaželeno in skorajšnjo razširitvijo EGS na Sredozemlju». Potrjena je bila torej linija aktivnega sodelovanja na številnih področjih, kot jo predvidevajo mednarodni italijansko - jugoslovanski sporazumi. Upoštevali so tudi nujnost, da bi odpravili vsak element zaskrbljenosti — ki se je pojavil po volitvah 25. junija — glede u-resničevanja nekaterih točk omenjenih sporazumov: poudarili so torej, da predvideni vrogrami ne smejo okrniti naravnega okolja, niti ne spremeniti tradicionalnega ravnotežja mesta Trst. ampak da jih je treba uresničiti ob popolnem sodelovanju z zainteresiranim prebivalstvom». Ta teden, v sredo, 26. julija, pa je bil v Rimu na direkciji in tajništvu CI< KPI' sestanek najvišjih partijskih predstavnikov z deželnim tajnikom KPI Cujjarom ter pokrajinskim tajnikom KPI Ros-settijem. Uradno sporočil n s tega zanimivega sestanka pravi med drugim naslednje: tOkrenuev prijateljskih odnosov in izmenjave med Jugoslavijo in Italijo ter podpisi osimskih spora zumov, vse to je prispevalo k vzpostavitvi vzdušja, ki ga nihče ne sme skaliti. Ti novi pogoji morajo omogočiti Trstu razvoj vseli njegovih možnosti ter _ zagotoviti rešitev vprašanj, ki so že dalj časa zanemarjena. Zato morata parlament in vlada izdelati poseben načrt za Trst. ki mora obsegati poleg gospodarskih programov tudi uveljavitev vseh ustavnih načel za zaščito slovenske narodnostne skupnosti ter za njen nemoten razvoj. Popolnoma je treba tudi uveljaviti statut avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanije-Julijske krajine.u Zato bo KPI v prihodnjih mesecih sprožila vrsto pobud, za katere obvezuje vse svoje organizacije m obe parlamentarni skuotni*. Vodstvi obeh vodilnih italijanskih strank sta se torej jasno izrekli tako glede produktivne perspektive Trsta kot tudi glede krepitve italijansko-jugoslovanskih odnosov. ki so pogoj in sredstvo za zdrav razvoj. V tem pa je luai osnovno jamstvo, da bo Trst sicer s težavami in ne brez bolečin, vendar pa le rešil eno izmed najhujših povojnih kriz, v katero je tako brezglavo zabredel. BOGO SAMSA ^Pllrn —,/e ... ?ra«nn ?e ie “stavilo celotno u-*atere '^Ulično delo v mestu, v nr>va n i-*e. 2 oelifco težavo iščejo 80 Poetična ravnovesja, se mno-re^ijh ernUira in razpravlja brez pPrsPektiv. Trst skratka iz-*apra 29fJdooin.sfce prložnosti, sam Sed • a svoi° bodočnost. dettti ?1 lahko pričakujemo novo iani- fc* jih bo Lista za ‘aj jj °d« za zaprtimi vrati. PUa-se b0rj Uedrto bolj zapleten, rešitve sPoo Pdlašale, vse skupaj v ne-OpsJ, Trsta in njegovega ‘jenjo urskega ter družbenega živ- bitji J’en(^ar ie petkovo glasovanje P°tilo ac^n‘> in lahko služi kot na->di0 ?Q stvarno rešitev krize. 7.e Potonili, da je prišlo do jasne POROČILO TAJNIKA KD NA ZASEDANJU VSEDRŽAVNEGA SVETA Z A (CA G NINI: VLADNA VEČINA ZA SEDAJ NIMA ALTERNATIV Sedanja faza se bo prej ali slej končala, toda nihče ne more predvideti, kdaj se bo to zgodilo - Odnosi s socialisti in KPI RIM — Resna stranka, ki meri zmage in poraze v dolgoročni perspektivi, ki je za državo nujno potrebna in nenadomestljiva in kot taka ni podvržena nenadnim preokretom. To je slika Krščanske demokracije, ki jo je neobičajno vedri Zaccagnini podal v 75 straneh svojega dolgega poročila na zasedanju vsedržavnega sveta v rimski četrti EUR. Demokrščanskemu tajniku je treba priznati spretnost: po dveurnem poslušanju so bili vsi demokrščanski veljaki videti zadovoljni. Zadovoljen je bil Mazzotta, predstavnik desnice, ker je poročilo potrdilo, da b« morala sedanja faza nujnostne vlade prej ali slej nehati in da se bo treba vrniti k igri Tajnik KD Zaceagnfni se rokuje * Piccolijem (desno), sednika vsedržavnega sveta KD ki je bil v petek zvečer izvoljen za novega pred- (telefoto ANSA) večine in opozicije. Tudi Donat Cat-tin se je veselil, ker je Zaccagnini priznal začasnost nujnostnega stanja. Enako zadovoljni pa so bili vsi tisti, ki poudarjajo, da sedanje politično ravnovesje nima alternativ. Obračun, ki ga je Zaccagnini podal o prvih šestih mesecih letošnjega leta, je bil izčrpen in — vsaj kar se tiče stranke — oozi-tiven. KD je v fazi razvoja, je de- PO PETIH DNEH ZAVZETIH NASTOPOV PREDSTAVNIKOV NEUVRŠČENIH DRŽAV Končana splošna razprava konference Danes sprejem sklepnih dokumentov Kljub nekaterim ostrinam in medsebojnim obtoževanjem je na konferenci močno prevladala težnja po utrditvi gibanja v sedanjem kritičnem mednarodnem položaju in po mirnem reševanju tudi medsebojnih sporov - Predlog o posebnem priznanju Titu (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Z nastopom voditeljev delegacij tistih držav in 0-svobodilnih gibanj, ki se udeležujejo beograjske ministrske konference neuvrščenih držav kot opazovalci, se je včeraj v prvih popoldanskih urah končala splošna razprava te konference, ki je trajala skoraj nepretrgoma polnih pet dni. Plenarne seje konference so skoraj vsak dan trajale pozno v noč in celo tja v zgodnje jutranje ure. Podobno velja reči tudi za delo obeh odborov in njunih delovnih skupin, ki so v tem času pripravili predloge sklepnih dokumentov, med njimi politične in ekonomske resolucije. Ce velja za beograjsko konferenco neuvrščenih držav, da gre za doslej največji mednarodni zbor neuvrščenega gibanja glede na število udeležencev, pa je zanjo zlasti značilna velika aktivnost vseh delegacij. Najbolj zgovoren dokaz temu je dejstvo, da se je samo na splošni razpravi zvrstilo v teh dneh na govorniškem odru okrog 90 govornikov. Predsednik skupščine SFRJ sprejel Harrimana BEOGRAD — Predsednik skupščine Jugoslavije Dragoslav Markovič je v Smederevu sprejel u-glednega ameriškega politika guvernerja Avverella Harrimana, ki je na krajšem obisku v Jugoslaviji. V prisrčnem pogovoru sta izmenjala mnenja o vrsti vprašanj, za katere se zanimata obe državi. Predsednik Markovič je gostu obrazložil svoje vtise z nedavnega obiska v Združenih državah A-merike, kjer je vodil jugoslovansko delegacijo. Harrimana je ločeno sprejel tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Pogovorila sta se o nekaterih vprašanjih mednarodnih odnosov ter o razvoju sodelovanja med Jugoslavijo in ZDA. NA PORTUGALSKEM Predčasne volilv° edini izhod iz vladne krize? LIZBONA — Predsednik portugalske republike Eanes je tudi včeraj nadaljeval formalna posvetovanja s strankami za sestavo nove vlade, čeprav mnogi so mnenja, da je državni poglavar že odločil, kdo bo novi predsednik. Vprašanje pa je, katera koalicija bi podpirala morebitnega vojaka ali tehnika, saj so včeraj vse stranke, z izjemo socialdemokratov, še enkrat poudarile, da je rešitev vladne krize možna le v okviru parlamenta; le voditelj socialdemokratov Sa’ Carniero je izjavil, da potrebuje Portugalska «močno» vlado in s tem mislil na konservativno koalicijo. Medtem pa so reakcionarne sile zaostrile kampanjo proti portugalski demokraciji in to ob podpori desničarskega krila oboroženih sil, ki je kljub revoluciji ohranil nekatera vodilna mesta v portugalski vojski. Svet revolucije, ki je v preteklosti najbolj zavzeto zagovarjal linijo radikalnih reform, pa v tem zelo važnem zgodovinskem trenutku za Portugalsko, presenetljivo molči ali vsaj doslej ni zavzel nobenega konkretnega stališča do vladne krize. Najverjetnejši kandidat za novega ministrskega predsednika pa je še vedno polkovnik Fir minio Miguel, katerega politična preteklost ni znana, čeprav se govori, da pripada zmernejšemu krilu vojske. Tudi včeraj so vsi portugalski časopisi bili mnenja, da so sedaj predčasne volitve neizogibne; za to reši tev se je pred dnevi že izrekla komunistična partija, Soaresova stranka pa ni še zavzela do predčasnih volitev dokončnega stališča, čeprav je zelo verjetno, da socialisti ne bodo več sodelovali v vladni koaliciji s sredinskimi ali konservativnimi strankami, (st) V današnji razpravi so sodelovale pretežno afriške države, med njimi je bil zlasti deležen pozornosti nastop etiopskega zunanjega ministra, kot tudi voditeljev posameznih osvobodilnih gibanj z juga Afrike. Etiopec je podobno kot velika večina drugih govornikov, izrekel visoko priznanje vlogi Jugoslavije in njenega predsednika pri ustanavljanju in utrjevanju neuvrščenega gibanja, ki je postalo avantgarda svetovnega miru. Zavzel se je za vnovično utrditev načel neuvrščenega gibanja. Seveda pa je pretežni del govora namenil prikazu stanja na afriškem rogu, ki je pomenilo resno preizkušnjo za neuvrščene države, ki pa so se, pokazale vse preveč pasivne. Pri tem je obsodil Somalijo za agresijo in poudaril, da etiopska vojska ni prešla meje Somalije, četudi bi to lahko storila. Kljub sporu s Somalijo pa se je etiopski predstavnik zavzel za mir in za dobre sosedske odnose z vsemi sosednimi državami. Vsi afriški govorniki so opozarjali na težavno stanje na celini spričo mnogih sporov in pri tem omenjali nevarnost vnovične oživitve kolonialnih pretenzij na afriško ozemlje. Govorili so o nevarnosti rekolonizacije Afrike. Sklepni del splošne raznrave pa je v trenutku, ko so nekatere delegacije začele odgovarjati na poprejšnje obtožbe drugih, zašel v dokaj neprijetno smer medsebojnega obtoževanja. Debato je izzval zlasti nastop kubanskega ministra, ki je izjavil, kako je med neuvrščenimi vsaj 15 držav, ki delujejo po direktivah ZDA z namenom razbiti enotnost neuvrščenega gibanja. Med take je prištel Kampučijo, Maroko, Egipt, Somalijo in še nekatere druge, kar vse je izzvalo nasprotne obtožbe, ko je na primer Egipt obsodil Kubo kot agenta Sovjetske zveze v gibanju neuvrščenih. Kampu čija je označila vietnamske izja ve kot lažne in trdila da niti Viet nam niti Kuba ne sodita v ne uvrščeno gibanje. Nekatere delegacije so že pred tem izjavljale, da ne kanijo priti na vrhunsko konferenco v Havano zaradi politike Kube znotraj gibanja. Vendar vsi ti pojavi trenj in sporov na konferenci le niso mogli zasenčiti pozitivnih prizadevanj, ki so se kazala v celotni razpravi. Res pa je, da je konferenca padla v čas težkih preizkušenj neuvrščenega gibanja, ko se je to gibanje, prvič odkar obstaja, moralo soočiti s pojavom agresije v odnosih med posameznimi neuvrščenimi državami, kar ni moglo ostati brez posledic tudi na potek konference. Ne glede na razlike v stališčih posameznih držav na posamezna vprašanja, pa je očitno, da so vse delegacije obravnavale posamična svoja vprašanja vedno v sklopu splošne politike neuvrščenih in iskale v načelih te politike edino možno pot za razreševanje pekočih vprašanj. Kako pomembna pa so ta načela priča dejstvo, da so se vsi govorniki vračali v čas prve konference neuvrščenih v Beogradu, ki je postavila temelje neuvrščenosti. Po drugi strani pa je očitno, da so besedni spori in ideološka nasprotovanja kljub ostrinam ostajala vendarle na obrobju veiotne razprave in da so konferenci dajali tezo in smer nastopi nekaterih osrednjih, rekli bi tradicionalnih dežel neuvrščenega gibanja. v prvi vrsti seveda Jugoslavija. Govor predsednika Tita ob odprtju konference je jasno začrtal osrednjo in vodilno smer poteka celotne raznrave. Kot pomembne jasne protiblokovske in resnično neuvrščene kaže med drugimi o-meniti nastope indijske, alžirske in še vrste drugih delegacij kot predstavnic držav, ki tvorijo 0-kostje neuvrščenega gibanja. Uspeh konference bo moč soditi po vsebini sklepov, ki jih bo sprejela, delovne skupine, so že izdelale načrte obeh resolucij, ki pomenita po svoji vsebini izraz e-notnosti in pa odločno neuvrščeno usmeritev gibanja tudi v bodoče. Politična resolucija naj bi dala celovito oceno mednarodnega stanja in položaja neuvrščenih držav. V njej bodo obseženi tudi členi, ki urejajo mnoga vprašanja in tudi vprašanje, kako v prihodnje reševati spore med neuvrščenimi državami. Novost sedanje konference je tudi ta, da so na njej sprejeli stališče do vprašanja človeških pravic in vanj zajeli tudi vprašanje pra: vic etničnih skupin, kar pojneni prvi pisani dokument neuvrščenih o manjšinskem vprašanju. Konferenca se bo sešla na sklepno zasedanje, na katerem bo razpravljala o vseh dokumentih, ki jih bo sprejela, šele okoli polnoči po jugoslovanskem času, tako, da se konec ministrske konference neuvrščenih držav v Beogradu pričakuje v zgodnjih nedeljskih urah. Na predlog Sri Lanke naj bi konferenca sprejela na koncu tudi posebno deklaracijo, s katero bodo neuvrščeni izrekli visoko priznanje velikim zaslugam predsednika Tita za rast in krepitev neuvrščenega gibanja. DRAGO KOŠMRLJ jat njen tajnik, in to z volilnega, kulturnega in organizacijskega vidika. Stranka je na novo zgradila svoje odnose z družbo in obnovila svoje obličje. Se pred dvema letoma je tekla razprava, kako bi lahko vodili državo brez K.D, danes pa se stranka spet identificira z državo in z družbo. Če bomo znali ostati enotni — je opomnil Zaccagnini svoje s*-ankarske kolege — bodo za nas nastopili še boljši časi Krščanska demokracija je torej v očeh Zaccagnim ja že premagala svoje tnujnost.10 stanje*, medtem ko bo za državo ta položaj treba premostiti s prispevkom vseh demokratičnih sil. Sedanje sodelovanje bo verjetno trajalo še dolgo, «politični okvir* pa vsaj še za eno leto nima alternativ, zaradi česar ga KD prav gotovo ne bo okrnila. Potrebno pa je, da vsakdo ostane na svojem mestu, ne da bi se skušal od premirja okoristiti Zac-. cagninijev opomin je bil sicer formalno naslovljen na komuniste, v resnici pa je veljal Craxijevi stranki. Od sameba vztrajnega govorjenja o «posebnih odnosih* s PSI se je v KD ustvaril velik interes glede možnih zavezništev s to stranko, kar pa že pomeni grožnfo rušenja strankinega notranjega miru. Prav zaradi tega .je bil Zacra-* gnini dokaj oster do PSI, katere linijo .je označil kot kontradiktorno. Iz vrst PSI — je dejal Zac-cagninl — prihajajo znaki, ki jih pozitivno ocenjujemo, to pa ne sme ustvarjati skušnjav po «ve-čini brez komunistov* Oporni steber sedanje peterne večine je KD, to pa je najboljše jamstvo, po Zaccagninijevem mnenju, da ne gre za nikakršen režim. Tajnik KD je nato razvil svoje že znane ideje o sedanji politični fazi. V sedanjem zavezništvu ni nobena stranka zgubila svojih značilnosti; sedanja večina, ki sta jo narekovali kriza in razmerje sil v parlamentu, se bo prej ali slej iztekla, toda nihče ne more predvideti, kdaj se bo to zgodilo. Kar se tiče KD je ta — po mnenju njenega sekretarja — na tem, da se približa izhodu lz tunela na kar najboljši način. Per-tinijeva izvolitev dokazuje, da zna KD razumeti tudi potrebe drugih strank in države. Sicer pa se je tajnik KD lotil tudi obrambe Leoneja, ki ga je prisilila k od- stopu »krivična časopisna kampanja*. Vse je torej v najlepšem redu? Tega Zaccagpini sploh ni trdil: dovolj je, da se spomnimo tragedije z Morom. trhlostj javnega reda težkega gospodarskega položaja. Glede teh problemov pa |e Žaecagninijev recept dokaj e-nostaven: več moči policiji in sporazumevanje s sindikati o zmanjšanju cene delovne sile. Rešitve pa je treba vsekakor iskati v okviru »soočanja*, kajti »treba je pač skupaj prehoditi del poti*. Metoda soočanja se bo morala nadaljevati tudi potem, ko si bodo stranke spot razdelile vloge večine in opozicije. Glede KPI je Zaccagnini opozoril na »nemir* in »nezadovoljstvo*, ki bi lahko prej ali slej privedla do bolj radikalnih stališč, to pa mora KD za vsako ceno preprečiti. Glede odborov krajevnih ustanov so Zaccagnini-jeve besede izzvenele kot vabilo, naj bi sestavljali čim manj odborov s komunisti. In končno še najhujša negativna nota- odobritev zakona o splavu, s katerim se demokristjani nikakor ne morejo sprijazniti. Med popoldansko razpravo pa je pozornost pritegnil predvsem poseg ministra za državne udeležbe Bisaglie. ki veija za glavnega Piccolijevega opozitorja v dorotejski struji in za najbolj vnetega zagovornika bodočega zavezništva s PSI. Kljub temu pa se ni Bisaglia veliko oddaljil od linije, ki jo je začrtal Zaccagnini, čeprav pa jo je tu in tam 00 svoje tolmačil. Po zmerni kritiki večini, ki da je »znala preprečiti najhujše, ne pa ooiskati najboljše*. je moral Bisaglia priznati, da bi bilo neumno misliti, da bi se lahko poslužili socialistov v protikomunistični funkciji. MINO FUCCILLO Predsednik republike obiskal rojstni kraj SAVONA — Predsednik republike Sandro Pertini je včeraj obiskal rojstni kraj Stello, gorsko vasico v bližini Savone, kjer sta ga sprejela župan in velika množica domačinov. Na njegovo izrecno željo ni bilo v vasi nobene u-radne slovesnosti, saj je Pertini preživel dan kot čisto navadni državljan. Potem ko je obiskal rojstno hišo in se poklonil spominu padlih partizanov, se je predsednik republike z navadnim linijskim letalom vrnil v Rim. RIM — Včeraj je Uradni list objavil zakon o pravičnih stanarinah, ki stopa tako danes v veljavo. 1U111 ...............................umi.mm.. BEG V TURISTIČNE KRAJE NE POZNA ODDIHA Poldrugi milijon vozil na avtocestah V številnih nesrečah sedem žrtev in na desetine ranjenih RIM _ Včeraj je bilo samo na italijanskem avtocestnem omrežju vsaj poldrugi milijon vozil, da so se v celoti uresničila vsa predvidevanja o izrednem prometu, ki sovpada s koncem tedna in pričetkom že tradicionalnega bega I-talijanov iz mest v letoviščarske kraje zadnje dni julija. Prav tako gost promet so zabeležili na letališčih in na železniških postajah, kjer so iz vseh večjih mest odpotovale izredne kompozicije, ki so bile dobesedno natrpane s potniki, da so vlaki prihajali v končne postaje z večurnimi zamudami zaradi zaštojev na postajah. Do še hujših zastojev pa je prišlo v cestnem prometu. Pri Pescari je bila včeraj zaradi manjših prometnih nesreč kolona avtomobilov dolga 20 kilometrov. Pri se-vernorimskem vstopu na avtocesto je bila kolona avtomobilov dolga kar 14 kilometrov in se še daljša iz ure v uro. V 24 urah so na avtocesti pri Bologni prešteli v obeh smereh kar 113.000 vozil. Vsa severnoitalijanska industrij ska mesta se postopoma praznijo, iz njih se vijejo po polževo prave reke vozil v obmorske kraje. Turistični operaterji v italijanskih obmorskih krajih so si končno oddahnili, kljub temu, da ne pričakujejo rekordnega navala gostov. Bolj zaskrbljeni pa so v gorskih letoviščarskih krajih, saj je letošnje muhavo vreme preusmerilo vse sonca žejne nft morje, da se le redki podajo v gorski mir in hlad. To je le sončna plat sedanje dopustniške mrzlice, če pa le bežno pogledamo podatke o prometnih nesrečah, ugotovimo, da je tudi letos prvi obračun žrtev prometa do skrajnosti težak. Včeraj je v prometnih nesrečah podleglo kar sedem ljudi, na desetine pa je ranjenih.' Le nekaj več previdnosti pa se bi lahko ta težki krvni davek omilil. Naglica je bila namreč glavni krivec vseii včerajšnjih nesreč. Vsem se mudi, zato brezobzirno prehitevajo dolge kolone vozil, da bi pridobili kako minuto. Ne menijo se za prometne predpise, vozijo pa po pasu za zasilno parkiranje, da se rešilni avti le s težavo prebijajo do prizorišč nesreč. Kar pa je najhujše, je dejstvo, da se tako obnašajo tudi tisti, ki poklicno rabijo avtoceste. V mislih imamo šoferje tovornjakov, ki vse preveč spoštujejo dobavne roke ne pa cestnih predpisov in s svojimi težkimi vozili predvsem ogrožajo varnost drugih. V prihodnjih dneh ne bi smelo biti večjih sprememb, sredi tedna se bo promet nekoliko umiril, vsekakor pa bo ostal nad povprečjem do konca avgusta, ko se bo ob povratku z dopustov ponovno 0-jačil. (voc) Slab začetek dopusta za četverico Turlnčanov, ki se jlni je ua avtocesti pri Bologni pokvaril avto. Marsikdo jih prehiteva kar po desni (ANSA) TRŽAŠKI DNEVNIK 30. julija 1978 PO IZIDU PETKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA Izvolitev Cecovinija za župana izzvala val polemik v tržaških političnih krogih Komunisti očitajo KD odgovornost za nastali položaj • PSI ostro obsodil ravnanje radikalcev Še preden se je med tržaško javnostjo dodobra razširila vest o izvolitvi Manlia Cecovinija, državnega pravobranilca in visokega predstavnika italijanskega prostozidarstva, za tržaškega župana, se je v političnih krogih ponovno razvnela živahna razprava o pomenu in posledicah njegove izvolitve, o zadržanju posameznih strank med petkovo sejo občinske skupščine ter o tem kako ukrepati naprej, da se zagotovi Trstu nova uprava, ki bo dovolj trdna in sposobna reševati brezštevilne probleme, ki ga pretresajo. Tiskovne note raznih strank na dol go komentirajo zaključke petkove seje, njihova vsebina pa v glavnem odraža stališča, ki so jih predstavniki posameznih strank izrazili že med sejo samo. Pokrajinski tajnik KPI Giorgio Rossetti je mnenja, da izvolitev manjšinskega župana z glasovi liste «Per Trieste*, MIT, fašistov in radikalcev priča o globoki krizi istovetnosti. Čeprav gre za začasen ukrep, je ta izvolitev v popolnem nasprotju s sedanjimi stvarnimi potrebami Trsta. Nadvse hudo pa je po mnenju komunistov, kot zatrjuje njihov pokrajinski tajnik, dejstvo, da novoizvoljeni župan ni takoj začutil moralne potrebe, da odkloni Almirantejeve fašistične glasove. Zelo jasne odgovornosti pa nosi za vse to tudi KD, pravijo komunisti, ki je med drugim rr. .:o s pomočjo fašistov zavrnila resolucijo slovenskih svetovalcev o rabi slovenskega jezika v občinskem svetu. Krščanski demokrati očitno ne upoštevajo rezultatov nedavnih volitev in značaja izjemnosti, ki je nastal v Trstu ter vztrajajo pri političnih shemah in logiki diskriminacije, ki niso več realne, razen če se ne želi na ta način prepustiti popolna pobuda novim heterogenim silam ter desnici. Samo s trdnim sporazumom demokratičnih sil, ki s< istovetijo ,v temeljnih vrednotah antifašizma, in ustavnosti bo mogoče reševati odprte probleme Trsta, ponavljajo ko- MiIlliillMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirt iiiiiiiiiiiii POZIV DEŽELNEGA TAJNIKA KPI CUFFARA KD naj menja svoj odnos do komunistične partije \ Cuffaro ostro obsoja diskriminacijsko in neodgovorno zadržanje KD tako na deželi kot v tržaški občini; Komunistična partija je v zadnjem času sprožila dokaj energično ofenzivo proti diskriminacijskem stališčem KD, ki se trmasto in vztrajno upira vsakršni možnosti skupnega upravljanja s komunisti. Zelo zgovoren je v; tem pogledu članek deželnega tajnika Antonina Cuffara v današnjem glasilu KPI 1’Unita, ki označuje položaj v Furlaniji - Julijski krajini za zelo kritičen ter pravi, «da je neodgovorno in diskriminacijsko zadržanje KD v Trstu privedlo do izvolitve župana, ki daje vsej državi sliko Trsta v objemu valov, v deželnem merilu pa je privedlo do paralize dejavnosti*. Ob tem je odnos de-mokrščanskih predstavnikov ter njihovo prenašanje zastarelih shem za Cuffara znak hude dezorienta-cije ter globokega pomanjkanja odgovornosti. Nedopustno je nadalje za deželnega tajnika KPI to, da krščanska demokracija predlaga pogajanja, ob tem pa že vnaprej, ne glede na izid teh pogajanj, terja, da vsi sprejmejo njeno zahtevo, da še naprej vlada v deželi kot je vladala doslej. Za stvarne spremembe in za izboljšanje položaja niso dovolj obljube, pravi Cuffaro, temveč globoka sprememba v metodah, ki pa jih lahko zagotovi le neposreden in sporazumen napor vseh demokratičnih sil. V nadaljevanju svojega članka Cuffaro zahteva naj KD pred pogajanji jasno pove svoja stališča, ker si KPI ne želi nepotrebne izgube časa, nato pa zavrača določene očitke, češ da komunisti ravnajo tako, ker hočejo svoj delež stolčkov. Glede tega Cuffaro pravi, da se KPI ni nikoli izogibala boja in da se tudi v prihodnje ne plaši opozicije. Svoj članek zaključuje s pozivom drugim strankam, naj skupaj s komunisti izvajajo ustrezen pritisk, ki je potreben, da se prisili krščanska demokracija, da mnenja svoj odnos. Trije festivali komunističnega tiska Danes se bosta zaključila festiva- la komunističnega tiska v Križu in pri Sv. Ivanu. V Križu bo ob 10. uri otroški ex tempOre, ob 17. uri bo nastopila mladinska godba iz Križa, uro pozneje pa se bo predstavila občinstvu folklorna skupina «Castella-ni» iz Emilije. Ob 20. uri bo politični govor predstavnika tržaške federacije KPI. Pri Sv. Ivanu se bo program začel ob 16. z odprtjem kioskov, ob 18. uri bodo nagradili zmagovalce 3. balinarskega turnirja za plaketo l'Unita, poldrugo uro kasneje pa bosta govorila Iskra in Monfalcon. Sledil bo koncert godbe na pihala Breg iz-Doline in ples. Še danes in jutri pa bo festival komunističnega tiska na Elizejskih poljanah. Pozdrav udeležencev maturantskega izleta po Jugoslaviji V petek ponoči so nam udeleženci maturantskega izleta sporočili iz Dubrovnika, da se na svoji poti po Jugoslaviji odlično počutijo, razpoloženje je na višku, vsi so zdravi in dobre volje. Tržaški maturantje pošiljajo pozdrav staršem in vsem sorodnikom ter sporočajo,, da se bo, do vrnili v Trst jutH* V'poti ždel jek! 31. t.m., približnp pl> j&j uri. ttmaanr Do 5. avgusta predložitev prošenj za suplentc v vrtcih Ministrstvo za javno vzgojo sporoča, da morajo kandidati predložiti prošnje za vključitev v sezname za vzgojitelje in suplente v otroških vrtcih do vključno 5. avgusta, seveda če so zainteresiranci že dopolnili 18. leto starosti. S tem sporočilom ministrstvo podaljšuje rok za predložitev prošenj tudi zato, da bi kandidatom zrelostnih izpitov na u-čiteljiščih dovolili, da bi se lahko vključili v sezname. Z mamilom čez mejo Jugoslovanski cariniki so na mejnem prehodu pri Lazaretu aretirali jugoslovanska zakonca, Slobodana in Stello Grbič, ki sta hotela pretihotapiti čez mejo poldrugi kilogram marijuane. Mamilo je bilo skrbno skrito v njunem avtu, vendar so ga cariniki pri natančnem pregledu našli in zaplenili. Grbičeva sta izja vila, da sta mamilo kupila za osebno rabo od nekega pomorščaka v Livornu, kateremu sta plačala 200 mark in približno tisoč dinarjev. Starši otrok, ki so obiskovali poletni center v' dijaškem domu «S. Kosovel* v julijski izmeni, se iskreno zahvaljujejo tržaški občini, animatorjem in celotnemu o-sebju dijaškega doma, ki so nudili otrokom izredno dobro počutje. munisli in pri tem poudarjajo, da mora KD s temi predlogi čimprej delati račune, če želi ostati dosledna s sprejetimi obvezami. Na koncu svoje izjave se Rossetti obrača še na druge manjše demokratične stranke s pozivom, naj predložijo svoje program in naj se o njih skupaj razpravlja. V bistvu gre torej za stališča, ki jih je izrazil že Costa na petkovi seji in k; jih je včeraj ponovno potrdil federalni odbor. Daljše poročilo je izdala tudi KD, ki je označila Cecovinijevo izvolitev za korektno rešitev, ki upošteva voljo tržaških volivcev ter demokratična pravila. S tem si je lista «Per Trieste* prevzela odgovornosti ter prebrodila nesprejemljive težnje, da bi se odrekla nalogam, ki so ji bile v bistvu naložene z rezultatom zadnjih voli \ Svetovalska skupina KD je volila tako, kot je bilo napo-v:dano med razpravo, je nadalje rečeno v tiskovnem poročilu. Prvi cilj je sedaj ta, da se doseže programski sporazum o temeljnih problemih Trsta med vsemi ustavnimi strankami ter se določijo vsaj glavne operativne usmeritve. Na politični ravni pa je treba po mnenju KD zabeležiti dejstvo, da so se med glasovanjem župana pomešali glasovi fašistov in radikalcev, kar izpričuje zmedo ter absurdnost določenih polemičnih zadržanj, ki prav gotovo niso v skladu z interesi tržaškega prebivalstva. Radikalna skupina se je v določenem trenutku znašla z roko v roki s pristaši Almi-ranteja, potem ko so prvi zahtevali sestavo večine leve alternative, drugi pa v nacionalističnih terminih izrazil; nasprotovanje osimskim sporazumom. Tiskovno poročilo KD se zaključuje z zagotovilom, da je stranka še naprej pripravljena na konstruktivno programsko soočenje z vsemi demokratičnimi silami ter z listo Per Trieste. Socialistična stranka je s svoje strani ostro očitala radikalcem, da so usmerili svoje glasove v izvolitev predstavnika liste «Per Trieste* ter preprečil; izvolitev levičarskega župana, ki bi na najboljši način poosebljal potrebo po alternativi krščanski det ikraciji. Pri drugem glasovanju je bilo namreč po mnenju socialistov še mogoče dodeliti glasove kandidatu, ki ga je predlagala KPI ter tako zagotoviti, da bi le ta prišel v balotažo, vendar je sklep radikalcev, da po nepotrebnem dodelijo svoje glasove Gruber Bencovi, preprečil to možnost. Po mnenju Socialistov je šlo 7,a točno opredeljeno politično izbiro, čeprav so že dobro 'čldnl 'ta'zni' poskusi ''Rrščanskodemo-kratskih predstavnikov ter predstavnikov liste «Per Trieste*, da bi sestavili večino v trždškcm občinskem svetu. V prihodnjih dneh bo vsekakor veliko jasnejša usmeritev posameznih strank, vendar če bo prišlo do sporazuma med KD in listo «Per Trieste*, bo dobršen del krivde treba pripisati ravno zadržanju radikalcev, čeorav se v svojih programih z besedami tako kričavo zaganjajo proti «demokrščanskemu režimu*. Ostro kritiko na račun radikalcev je v posebni tiskovni noti izrazilo tudi vodstvo Lotta Continua. V prihodnjih dneh bomo torej kljub poletnemu vzdušju, ki vabi na počitnice, priča še živahnejši politični dejavnosti. Cecovini, ki mu je bil v petek poverjen mandat, da preveri možnosti za sestavo novega odbora, bo takoj stopil v stik z raznimi strankami, kot je sam napovedal. Problemi, s katerimi se bodo morale stranke spoprijeti, niso lahki, želeti pa je, da bo pri tem prevladoval čut odgovornosti. OBVESTILO SDGZ SKORAJŠNJA ZAPADLOST DRUGEGA TRIMESEČJA IVA OD SOBOTE, 5., DO PONEDELJKA, 7. AVGUSTA NA GR A V PREBENEGU Letošnje leto je za podjetnike vseh vrst prava mora, zapadlosti enega davka sledi zapadlost drugega. Marsikdo se v tej zmedi ne znajde več in večkrat pride do pozab ali zamud pri predložitvi različnih prijav, kar prinaša seveda nevšečnosti tako glede na sitnosti, kot tudi na globe, ki jih pristojni uradi nemudoma zaračunajo. 5. avgusta zapade tako rok za plačilo davka IVA, ki se nanaša na poslovanje v drugem trimesečju tega leta. Kot je znano morajo letos vsi podjetniki plačevati ne glede na višino prometa svojih podjetij od 0 do "60 milijonov davek IVA trimesečno. Tisti, ki presegajo mejo 360 milijonov, pa plačujejo davek mesečno. Prav tako ni treba več predložiti prijav IVA, kar je obvezno samo za letno prijavo, oziroma za tiste, ki so zaključili s poslovanjem, temveč je dovolj, da se na registrih IVA zaključijo operacije drugega trimesečja in v primeru, da je podjetje dolžno plačati IVA, plačati dolžni znesek v banki, pobotnico pa shraniti za sestavo letne prijave IVA. V teh dneh, ko se marsikdo odpravlja na zasluženi dopust je prav, da se preveri, če so bile vse dolžnosti opravljene, vse podjetnike pa opozarjamo, naj ne čakajo zadnjega dne, ker so tudi vrste bančnih uslužbencev razredčene zaradi dopustov. Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bo zaključevalo prijave IVA samo do 3. 8. Na trgovskem tehničnem zavodu, znanstvenem liceju in u-čiteljišču v Trstu so opravili maturo: VALTER MALALAN ANICA ČUK NATAŠA KRALJ TIZIANA CRISSANI IGOR KRALJ Iskreno jim čestitata društvi ŠD in PD Primorec - Trebče. Razstave V torek, 1. avgusta, bo v galeriji «Sala d'arte moderna* v Pasaži Ros-soni odprla razstavo svojih del tržaška slovenska slikarka Mihaela Velikonja. To bo njena zadnja razstava v našem mestu pred njenim odhodom v Avstralijo. Napovedan je tudi nastop mladih harmonikarjev iz Beneške Slovenije Prebeneški mladinci in vaščani so se odločili, da bo letošnja tradicionalna šagra od 5. do 7. avgusta. V tem smislu že tečejo priprave za ureditev prostorov, izposlovanje u-streznih dovoljenj ter izdelavo kulturnega programa. Že v soboto, 5. avgusta, zvečer bo otvoritev kioskov, od 21. ure pa do polnoči ples ob zvokih domačega ansambla Supergroup. Glavni del ša-gre bo v nedeljo popoldne. Ob 18. uri bo nastopila s samostojnim koncertom godba na pihala iz Pridvora pri Kopru, kar je lepa pobuda organizatorjev, saj s podobnimi gostovanji skupin z one strani meje poudarjajo enotnost slovenskega prostora in ustvarjajo priložnosti za tesno sodelovanje s kulturno - umetniškimi društvi iz Slovenije. Prava novost letošnje šagre v Prebenegu pa bo nastop mladih beneških harmonika-šev iz Beneške Slovenije. To bo e-den redkih nastopov beneških kulturnikov v Bregu nasploh in moramo pozdraviti pobudo prebeneških organizatorjev, ki so s tem povabilom želeli nuditi možnost uveljavitve izven običajnih meja tudi rojakom iz Benečije. Prav bi bilo, da iiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN NA POKRAJINSKI RAZSTAVI VIN V BOLJUNCU Okrogla miza o strokovni pomoči in o priznanju zaščitenega porekla Nagrajeni najboljši vinogradniki iz naše pokrajine Na boljunskem trgu se bo drevi zaključila 7. pokrajinska razstava vin. v Prvih dveh dneh je doživel praznik vinogradnikov iz naše pokrajine izjemen uspeh, saj se je na prireditvenem prostoru oba dosedanja večera kar trlo ljudi, veliko uspeha pa so požele tudi kulturne prireditve in sinočnja okrogla miza o izkušnji lani uvedene službe neposredne strokovne pomoči vinogradnikom in o priznanju zaščitenega porekla domačih vin. Okrogle mize se je udeležilo nad petdeset vinogradnikov, med katerimi je bilo razveseljivo lepo število mladih. V uvodnih besedah je pokrajinski odbornik za kmetijstvo Lucijan Volk obrazložil, kako je prišlo do pobude o neposredni strokovni pomoči vinogradnikom. Tej pobudi se je prvotno odzvalo 54 Vili0; gradnikov, praktično pa jih jfe sodelovalo še več. Tem vinogradnikom so posredovali svoj^ strokovno znanje, nasvetč in priporočila štirje strokovnjaki in sicer ravnatelj opazovalnice za rastlinske bolezni dr. Millo, kmetijska izvedenca dr. Baša in Aldo Zudenigo ter ravnatelj kleti zadruge Kras inž. Vodopivec. V teku leta so tudi analizirali 95 vzorcev vin, rezultate analiz pa bodo primerjali v prihodnjih letih, da bodo tako lahko ugotovili razlike v kakovosti vin. Štirje strokovnjaki so v svojih posegih omenili ,da naši vinogradniki zelo skrbijo za pridelek, manj pa za predelavo grozdja v vino. Pri tem prihaja do nekaterih napak, kot so neprimerno čiščenje vinarske posode, neprimerna temperatura v kleteh in zgrešen rok pretakanja vina. V razpravo so posegli tudi nekateri vinogradniki, vendar le eden izmed njih je izrazil svoje mnenje o strokovni pomoči. Glede priznanja zaščitenega porekla vin je Volk dejal, da prihaja potreba po priznanju Odbornik Volk z izvedenci na okrogli mizi iz norm Skupnega evropskega tržišča, kajti, vina, ki ne bodo imela zaščitnega znaka, se bodo lahko prodajala le kot namizna vina, z očitno razliko v ceni. Akcijo za priznanje zaščitenega porekla so pristojne oblasti podprle, izvede pa jo lahko pripravljalni odbor, ki so ga že izvolili. Naziv področja, ki naj bi obsegalo vso pokrajino in nekatere predele Goriške, bo po vsej verjetnosti «Kras», zaščitena vina pa naj bi bila teran, malvazija, belo kraško in črno kraško vino. Svoje pomisleke o dosedanjem u-rejevanju priznanja zaščitenega porekla vin je podal tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Dežela je doslej izdala pole za popis pridelka in površine vinogradov le v italijanščini. Bukavec je zahteval, naj v pri- iiiiiitiiiin iiiiiiiiiiiii im mi mi n mit iiiiiii m iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii SE V VEČJI MERI KOT V PREJŠNJIH LETIH Reka turistov mimo našega mesta Tako, kot želijo nekateri: Trst se zapira sam vase, v začaran krog merkantikiih dejavnosti, izven državne in evropske stvarnosti - Ali lahko to še traja? Dva tedna pred velikim šmarnom; že od nekdaj predstavlja ta čas tradicionalni začetek poletnih počitnic za milijone Italijanov. Tovarne zapirajo, prav tako urade, javne uprave so skoraj opustošene, Nekaj kilometrov dolga vrsta razgretih avtomobilov domačinov In tujih turistov se je včeraj v dopoldanskih urah po polžje premikala proti obmejnemu bloku pri Škofijah saj je opaziti pravo morje praznih pisalnih miz in mesta so bolj podobna puščavi kot pa vitalnim centrom življenja v državi. Tako tudi pri nas, čeprav v nekoliko manjši meri. Smo mesto u-pokojencev, staro mesto, obenem pa mesto ob morju, kjer marsikdo preživi dopust doma. Kljub temu pa lebdijo v zraku počitnice. To še najbolj opazimo na mejnih prehodili, ki jih v teh dneh karak-terizirajo brezkončno dolge vrste. Včeraj je bila tako pri Fernetičih in na Pesku več kilometrov dolga vrsta, še najhuje pa je bilo pri Škofijali, kjer se je jeklena kača vlekla do Žavelj. In vendar ni nihče obupal, le tu pa tam kak znak nestrpnosti, kratkotrajno hupanje in nato zopet tišina. Pekoče sonce je marsikomu odvzelo voljo do protesta. A le manjši del teh avtomobilov ima tržaško registracijo. Največ je Nemcev, in na to smo že navajeni. Zanimivo, več jih vleče za avtomobilom čoln kot prikolico, znak nenavadnega standarda: raje živijo v šotoru kot v prikolici, le da se lahko umaknejo pred pripeko na morje, tja med otočke ob istrski in dalmatinski obali, tiste otočke, ki zaživijo samo takrat, ko jim turisti posvetijo nekaj pozornosti. Naše mesto pa ostaja čedalje bolj izven toka turistov. Umazano morje, neurejena kopališča in izredna gneča v tistih kopališčih, ki kolikor toliko ustrezajo zahtevam sodobnega turizma, obenem pa še zelo drage turistične storitve. To so verjetno razlogi za neizpodbitno dejstvo, da dotok turistov pri nas stalno pada. Tako v Grljanu, v Se-sljanu in v Devinu le redkokdaj slišiš nemško govorico ali pa pojočo nizozemsko flamščino, ki je bila v Sesljanu še pred nekaj leti nekaj povsem vsakdanjega. Naši turistični operaterji ne gradijo bodočnosti, nasprotno, uničujejo še tisto nekaj malega, kar smo imeli. In tako je tudi v Trstu samem. Poletne «atrakcije« (festival operete, predstave na Gradu sv. Justa itd.) so v čedalje večji meri namenjene zaprti mestni strukturi, Tržačanom in niso v oporo zunanjemu turizmu, ki je gospodarsko donosen. Trst je tako izven vrveža, ki vlada v drugih mestih, izven tiste poletne mrzlice, izven mednarodnih atrakcij; zadovoljuje se s tem, da v krajevnem časopisu vsak dan gleda bolj ali manj oblečene (in ne slečene!) mestne »lepotice*, ki si med dopoldansko in popoldansko izmeno v trgovini, kjer prodajajo (čedalje redkejšim) jugoslovanskim turistom «jeanse» in «casualse* po pretirano visokih cenah, privoščijo uro ali dve kopanja v topolinih, ali pa s tem, da se nagleda »škandaloznih* fotografij prvih pojavov na-turizma (čeprav samo polovičnega) na naših umazanih plažah. To je današnji Trst. In mnogi bi hoteli, da bi ostal tak. Ne samo izven turističnega vrveža, ne samo izven poletne mednarodne stvarnosti, ampak - sploh izven sodobne stvarnosti razvoja in napredka, (bb) hodnje uporabljajo dvojezične obrazce in tudi zaščitni znak bo moral biti dvojezičen. Sinoči so tudi nagradili najboljše vinogradnike. Za belo vino so bili nagrajeni kot prvi Stojan Sancin, Lonjerska cesta 270, drugi Viktor Sedmak, Križ 582, tretji Alojz Lupine, Praprot 11; za črno vino prvi Danilo Lupine, Praprot 11, drugi Herman Pertot, Nabrežina, tretji I-van Terčon, Mavhinje 42; za teran prvi Stojan Stubelj, Salež 49, drugi Miroslav Žigon, Zgonik 36, tretji Karlo Štolfa, Salež 46. Zvečer sta praznik popestrila nastopa folklornih skupin iz Vodnjana in «Stu ledi*. Zaradi snemanja zaprla Ul. Tigur V našem mestu so pred kratkim začeli snemati film »Ernesto* po i-stoimenskem romanu Umberta Sabe. Snemalci so izbrali Trst, da bi se čimbolj približali osnovnemu tekstu in verodostojno prikazali takratni ambient. Izdelava filma bo nedvomno pripomogla k spoznavanju v Italiji in tudi v inozemstvu, kulturnih in literarnih tradicij teh krajev. Filmska družba «Clic Pro-duzioni Cinematografiche*, ki snema film, še vedno išče statiste moškega in ženskega spola, okrog trideset let, za stranske vloge. Zaradi snemanja je župan izdal odlok o prepovedi prometa in tudi parkiranja v Ul. Tigor, med Ul. S. Vita in Ul. Cereria, med ponedeljkom, 31. julija, in sredo, 2. avgusta. Z istim odlokom župan preklicuje prepoved prometa od 2. do 5. avgusta na ulicah Rossini in Bellini. VČERAJ V BARKOVUAH Pokopali so Tiziano Weiss Včeraj dopoldne so na majhnem barkovljanskem pokopališču pokopali tržaško alpinistko Tiziario VVeiss, ki se je pred dnevi tragično ponesrečila v steni Pale di San Martino v Dolomitih. K zadnjemu počitku jo je pospremila ogromna množica ljudi, od katerih je bila večina mladih, ki je nemo sledila sprevodu. Pogrebni obred je bil kratek in skromen, kakor je bila skromna Weis-sova sama, ki je vse svoje življenje posvetila goram, ki so ji pomenile moralno povzdignjenje človeka. In kaj lahko misli človek, ko vidi veliko množico pretežno mladih ljudi, ki s težavo zadržujejo jok in mater, ki hodi za krsto in s tresočim glasom ponavlja: «Tiziana poglej koliko mladih, koliko prijateljev...?* Samo to, da je dekle, ki je umrlo, bilo mlado in si je bolj kot kdorkoli želelo živeti, a ji je smrt preprečila, (dj) bi se tudi po drugih vaseh, ob podobnih priložnostih, spomnili prosve-tarjev v Beneški Sloveniji, ki žilavo vztrajajo pri svojem delu, kljub temu, da ga opravljajo v težjih pogojih kot mi. Nedeljski program bo spet zaključil ansambel Supergroup. V ponedeljek, 7. avgusta, pa se bo šagra zaključila s plesom od 21. ure do polnoči. V Prebenegu upajo samo, da bo avgusta poletje manj muhasto in jim vreme ne bo prekrižalo računov, (bp) Odbor SPD «Union» iz Podionjerja Po ustanovitvenem zboru SPD U-nion v prejšnjem mesecu, se je pretekli torek sestal v Podlonjerju odbor, ki ga sestavlja 12 članov. Na seji so začrtali nadaljnji program dela ter izvolili odbornike: za predsednika so izvolili Andija Petkovška, tajnica je Rosana Gec, gospodar Anton Dougan, blagajnik pa Dario Žiberna. Ostali člani odbora so Cvetko Čok, Arianna Čok, Aljoša Čok, Graziella Giudici, Maria Orel, Eleo-nora Župančič, Aldo Pipan in Lu-ciano Ferluga. D. Bravničar in A. Bertoncelj jutri v štivanski cerkvici Nadaljujejo se koncerti v gotski štivanski cerkvici, ki jih prireja avtonomna letoviščarska in turistična ustanova. Jutri ob 21. uri bosta nastopila violinist Dejan Bravničar in pianist Aci Bertoncelj, oba iz Ljubljane, ki se bosta predstavila z izbranim sporedom klasične glasbe. Program predvideva Mozartovo sonato za violino in klavir, Frankovo sonato za violino in klavir, Brahmsove madžarske plese, Ysaye-ve mazurke in Saint Saensov Rondo. Vstop prost. Konec tedna v Rossettiju «Nedolžna Suzana» Z Gilbertovim delom «Nedolžna Suzana* se zaključi letošnji festival operete. Od prihodnje sobote pa do 13. avgusta se bo na odru Rosset-tijevega gledališča večer za večerom ponavljalo to delo, saj se vrača v Trst po 20 letih, ko je želo na Gradu sv. Justa izreden uspeh. Važni vlogi bosta nosila sopranistka Elena Zilio in -tenorist Maurizio Frusoni. Evelina Sirdni pa, ki je letos že na-’ stopila v uspelih'delih »Izgubljena žena* in «Kneginja iz Čikaga», bo pela v vlogi Clementine. Ostali izvajalci so Aurora Banfi, Lino Sa-vorani, Maria Loredan, Riccardo Peroni, Luigi Palchetti, Claudio Giom-bi, Lino Robi, Gianna Jenco, Gian-franco Saletta in Dario Zerial. Z jutrišnjim dnem bodo v Pasaži Protti na razpolago vstopnice. V torek, 25. t.m., je na medicinski fakulteti diplomiral MARJAN NABERGOJ čestita mu sekcija KPI Pr0" sek - Kontovel. ŠD PRIMORJE čestita vsem maturantom s Proseka in Kontovela ob uspešno opravljenem zrelostnem izpitu. Pred dnevi je na medicinski fakulteti diplomiral MARJAN NABERGOJ Svojemu bivšemu tajniku čestita ŠD Primorje. Na tehnični šoli A. Volta ie uspešno opravil maturo LIVIO ŠUŠTERŠIČ Iskreno mu čestitajo oloM mu čestitajo kvinteta Praprot. Gledališča ROSSETTI Danes ob 18. uri šesta pot®1 operete v dveh dejanjih « iz Čikaga*. Kino Miramarski park — «Lučl In ob 21.30 «Der Kaisertraum von ramar* (v nemščini); ob 22.45 »D gno imperiale di Miramare* (v #* lijanščini). Prevoz z motornim nam s pomola Audaoe ob 20.20 ob 21.50 ter iz Miramara ob in ob 0.05. Ariston 21.30 «Solaris*. Režija A. kowski, po romanu Stanislava L*"" Mignon 15.00 «Quattro mosche di luto grigio*. Barvni film. Nazionalc 17.00 «Serpico». Al Pači®*1' Grattacielo 17.00 — 22.15 ’ «Le col®®' blu*. J. Nicholson. ExceIsior 17.00 »Dottor Tersilli*. vni film. Fenice Poletna zapora. Ritz 17.00 «11 piccolo grande uo®®’1 Dustin Hoffman. Barvni film. Eden 17.00—22.15 «Quel giorno il do tremera*. A. Delon, J. Ya®tf' R. Salvatori. Cristallo 16.30 «11 giorno dei trifi®’’ Fantastični film. Filodrammatico 15.30 «La calda stia di Spilberg*. Prepovedan ®®® dini pod 18. letom. ^ Moderno 16.00 «Guerra spaziale*-Morita. Barvni film. Aurora 16.30 «Sexi jeans*. B. C® radine. Prepovedan mladini pod 1 letom. Capitol 16.30-22.00 «Tenente Colo®' bo, riscatto per un uomo m0r®’'. Barvni film. Vitlorio Veneto 15.30 «Schock». Nicolodi. Prepovedan mladini P°° 14. letom. Astra 16.30 «Gli uomini della tcrr, dimenticata dal tempo*. Patri®11 Wayne. Barvni film. Ideale 15.00 «11 triangolo delle Ber®® de*. John Huston, Gloria Gu®*’ Barvni film. Volta Poletna zapora. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ANTONA SLAVCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Vončini, pevskemu zboru, dr. Salviju, darovalcem cvetja, sorodnikom in vsem, ki so prispevali v dobrodelne namene. Družini Slavec in Rehar Mačkolje, 30. julija 1978 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega FRANCA MALALANA (Žilca) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegiov spomin. Posebna zahvala osebju I. kirurškega oddelka za vso nego in trud, za številne izraze sožalja ter vsem darovalcem cvetja. SVOJCI Opčine, 30. julija 1978 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame FRANČIŠKE ZABRIČ vd. MARTELLANI se iskreno zahvaljujemo g. župniku Župančiču, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Barkovlje, 30. julija 1978 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ERNESTA ANTONIJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Žalujoči družini Antoni in ščuka Trst, 30. julija 1978 h Primorski Tinevmk 30. julija 1978 FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA Križ _ 29. IN 30. JULIJA Danes, 30. julija Ob 10. uri ex tempore b 17. uri nastop mladinske god-be iz Križa ub 18. uri nastop folklorne skupine Castellani (Emilia Oh 9n • RomaSna) » 30. uri govora predstavnikov p, tržaške federacije KPI °b 21. uri ples z ansamblom «The Lords* [fazna obvestila Tr*h.r°l*ntl 1,1 študijska knjižnica v *n obvešča, da bo zaprta do 31. *v8Usta. SLivo®118**' razisb8'ova'i do 2- septembra 1978 od . 14- ure ter ob sredah in petkih 1 °d 17. do 19. ure. •zleti PO POVRATKU 1 DVAJSETDNEVNECA TABORJENJA PRI ROBIOJ Razširitev delovanja tabornikov RMV Pogovor s starosto Milanom Pahorjem ob skorajšnji 25-letnici delovanja ^ T Pireja v nedeljo, 27. n, avtobusni izlet v Ribčev °b bohinjski av-laz Dro.i ""^“"em jezeru na osrednjo ha T^'° 20°-letnice prvega pristopa »e, Triglav. Vpisovanje na sedežu VSak dan 0(1 1L do 12> ure' i>tvo slovenskih S11 Priredi ,1'>venIkihD°braV0, VT 150 ,Sre"anjC j,. . ™in primorskih upokojencev, j-. Ječanjem bomo obiskali Vrsno, stn0 hiš0 pesnika S. Gregorčiča s - ‘kokom v Kobaridu, kjer bomo i- upokojencev v 13. avgusta celodnevni kosilo. Nato nadaljujemo pot ravo — p0 možnosti Bob] «o, še v Meda-Gradnika. Za tr- jjj, r°jatn° hišo A. 2 e Člane je vpisovanje od srede, M a^Kusta, do sobote, 5. avgusta, 10- do 12. ure v Ul. Cicerone 8. ^družeujg Union priredi 6. avgusta jj ® enodnevna izleta. Prvi bo preko fostaVank d Ičlopinskemu jezeru s m .kom na Jezerskem, drugi pa k in Ju na otok Cres. Za vsa pojasnila psovanja na sedežu. Ul. Valdi-k" 3® — vsak dan razen ponedelj-ig- Pd 10.30 do 12.00 in od 17.00 do v "7, v četrtek od 17.00 do 19.30 in ^n°to od 10.30 do 12. ure. 13., 14., in 15. avgusta AVTOBUS PRIJATELJSTVA PO SLOVENIJI, Hrvaški in bosni “b Priliki turneje Tržaškega parmskega pevskega zbora. %isk zanimivih zgodovinskih in oltumih centrov v notranjosti rzave in ob obali. Pojasnila in vpisovanje na se-bežu Union, Ul. Valdirivo 30, te>. 64459. Pred dnevi so se vrnili domov z vsakoletnega taborjenja člani Rodu modrega vala. Letošnji tabor so postavili v dolini Nadiže pri Robiču, udeležilo se ga je 70 mladincev s Tržaškega in z Goriškega. S tem taborom stopajo taborniki v 25 letnico neprekinjenega delovanja, kar je za naše mladinske organizacije izjema, če pomislimo, da sta gori-ški in tržaški krožek stara komaj osem let. Obrnili smo se na starosto tabornikov Milana Pahorja, ki nam je rade volje prikazal probleme, s katerimi se srečujejo in tudi njihove načrte za bližnjo bodočnost. Milan je začel razgovor o taborništvu z orisom temeljev delovanja taborništva pri nas. «Osnove našega delovanja so vedno iste. Vsakega našega člane želimo vzgojit; v dobrega člana naše družbe. Največjo pozornost posvečamo zbujanju narodne zavesti pri naših čla nih, gojimo tradicije NOB in se srečujemo ž italijansko stvarnostjo. Največjo skrb pa imamo, da postanejo naši člani aktivni v sklopu slovenske narodne skupnosti. Nedvomno pomembno vlogo ima tudi gojenje tovarištva in vzpostavljanje prijateljskih odnosov med po,same znimi člani. Tesno smo povezani z matičnim narodom. Vsa taborjenja razen dveh smo pripravili v Sloveniji. To delamo, da se mladi naučijo hoditi v domovino. Na tak način lahko spoznavajo, kako se razvija današnja .Jugoslavija. Drugič pa da se pokaže domačinom kdo smo. Zelo razvite, stike imamo s taborniškimi odredi, zvezo mladine, s prebivalstvom, kjer taborimo in z bivšimi partizani. Na vseh taborjenjih pripravljamo taborne ognje, h katerim povabimo tudi domačine.* V nadaljevanju je Milan podčrtal, da so s taborniki ena od redkih zamejskih organizacij, ki proslavlja 22. julij. Na predvečer pripravijo slavnostni ogenj, ki je posvečen NOB, srečajo se z bivšimi aktivisti, ki jim posredujejo svoje izkušnje iz narodnoosvobodilnega boja, naslednji dan pa položijo venec k najbližjemu partizanskemu spomeniku. «Dejavnost naše organizacije*, je odgovarjal na naše naslednje vprašanje Milan, «.je vsakotedenska. Gre do malenkosti. Vse družine se zberejo vsak teden. Ta je ena od glavnih odlik našega delovanja, obenem prav tu najbolj pešamo. Ne samo, da bi se dala naša dejavnost razširiti in popestriti, ampak bi jo lahko tudi kvalitetno dvignili, vendar nimamo dovolj ljudi, ki bi združevali skupine po 10 do 20 ljudi. Prav ta problem bi bilo treba najprej rešiti. Nujno bi bilo, da bi se skupina bivših tabornikov ponovno vrnila v taborniško organizacijo. Le tako bi se taborniška dejavnost zopet poživela jn ‘razširila.* \ nri , i,,I.M .. n,Sv ■■___________ «Kakšna je vaša vloga v odnosu do ostalih manjšinskih in mladinskih organizacij?* «Mislim, da mora nujno priti do povezave med mladinskim, športnim in prosvetnim delovanjem, če mi delujemo z mladimi, ne sme priti do nezaželene konkurfence. Nekatere organizacije nam nehote odvzemajo ljudi. Delovanje v prosvetnih in športnih društvih je lažje. Isto velja tudi za mladinske krožke. Te organizacije imajo prvine, ki pritegnejo ljudi, vendar je to delovanje precej specializirano. Zato bo treba to delovanje čim prej uskladiti.* «Kakšni so še drugi problemi vaše organizacije?* «Največje težave imamo pri zadrževanju 18-letnikov v naši organizaciji. Ta je navadno že zgrajen, saj ima za sabo že pet taborjenj. Prav te najbolj potrebujemo.* Naš razgovor smo zaključili, da se prevečkrat zamenjajo taborniki z letoviščarsko ustanovo in se zanemarja njihova vzgojna in družbena vloga. Njihovo delovanje je razpredeno skozi celo leto. Člani gredo na tabor le pod določenimi pogoji. Med letom morajo biti delavni, prisotni morajo biti vsaj na določenem številu akcij. Če hočemo razumeti pomen taborništva pri nas, je dovolj, da pogledamo koliko mladih se je izoblikovalo pri obeh zamejskih organizacijah, ki se ukvarjajo s taborništvom. 2. PARTIZANSKI PRAZNIK V PREČNIKU 5„ 6„ 7. avgusta 1978 sobota, 5. avgusta, °b 15. uri — tekmovanje v briškoli za 64 parov °b 19. uri — ansambel mandolin «G. VERDU iz TRŽIČA °b 20.30 — ples z ansamblom «L. FURLAN* nedelja, 6. avgusta, ob 9.3o — EX TEMPORE za otroke ob 19. urj _ pevski zbor iz Branika (Jugoslavija) ob 19.30 — kratek govor tov. ADA SLAVCA od VZPI-ANPi ob 20.30 — ples z «MOCAMBO» alla Casadei PONEDELJEK, 7. AVGUSTA, 18. uri — otvoritev kioskov — razne igre °B 20.30 — ples z ansamblom «L. FURLAN* Važno obvestilo KZ dvolastnikom Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze Ul. Cicerone 8/b, pritličje, med uradnimi urami od 8. do 14., ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. S seboj naj prinesejo dvolastniškio knjižico ter številke parcel. Poleg o- Pokrajinsko združenje rejcev obvešča, da bodo uradi zaprti od vključno 31. julija do 15. avgusta. sebnih podatkov, je r.amreč treba navesti na prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcelo spada, ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 12. avgusta 1978. Jutri zadnii dan «> za prijavo odtokov Kmečka zveza opozarja članstvo, da jutri zapade rok za prijavo hišnih odtokov, Li niso (»vezani z javno kanalizacijo, oziroma grezničnim omrežjem. Ker zadeva ta obvez nost veliko večino kmetov iz mestne okolice in s podeželja, kjer javnih odtokov sploh ni, in so si morali zato domačini urediti greznične jame na svojih zemljiščih, poziva Kmečka zveza vse člane, naj se zglasijo v njenih uradih v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, kjer jim bodo pomagali sestaviti prijave, da se izognejo predvidenim kaznim. Prijava zadeva samo člane, ki živijo v tržaški občini. Uradi SKGZ bodo vse do 2. 9. 1978 poslovali od 8. do 14. ure. 86 PLODNIH LET JOŽEFA KRA VANJE 26. julija je v Vižovljah praznoval 86. rojstni dan Jože! Kravanja. Da bi mu čestitali ob visokem ju bileju in kaj poizvedeli o njegovem življenju smo ga obiskali tia domu. Sopara je tlačila Vižovlje. Kravanja pa se je vračal z vrta. kjer je kopal krompir. Pozdrav, povemo mu, kdo smo. Kravanja nas povabi v kuhinjo in reče: «Moje življenje je majhna zgodovina* Sedemo, Jožefova žena nam postreže z vinom. jubilant nadaljuje: «Oče je umrl v čudnih okoliščinah, ko mi je bilo 13 let, osmero nas je bilo v družini, šel sem delat, ko mi je bilo 14 let.* «Kam ste šli?* «šel sem, kamor je prej delal oče, pripravljali smo orodje za kamnolom, tudi mine smo delali na roko.* «Do kdaj sle delali v kovaški delavnici?* «Do vojne. Ko je izbruhnila so me pobraii k vojakom. Šel sem v Pulj, neto v Ljubljano, kmalu so nas odpeljali na češko. Tu sem varoval ruske vojne ujetnike, tudi pisatelja Tolstoja sem stražil.* «Prav Tolstoja?* «Njega ja, vprašal me je pet kron. Napravil mi je prstan iz ruskega rublja, vanj je napisal moje ime in datum. Pozneje mi je prstan vzela mati. izgubili smo ga. «Kako sie preživeli vojno?* »Peljali so nas na fronto, ko je izbruhnila vojna z Romunijo. Na romunski fronti me je ranila granata, košček mi je ostal v nogi. Šel sem SPREJEM OSEBJA V SLUŽBO Tržaška pokrajinska uprava išče cestne delavce za začasno zaposlitev pri vzdrževalnih delih na pokrajinskih cestah (plačilni razred II/D3 ter še z zakonom določeni dodatki). Zaradi delovnih razmer in kraja, koder se bodo dela vršila, se iščejo delavci do 35. leta starosti in še posebej pridejo v poštev delovne sile s kraške planote. Zainteresirane osebe naj predložijo prošnje za sprejemni pogovor do 12. ure 12. avgusta 1978. tudi v Odeso, kjer me je zgrabila malarija. Peljali so me nato na Brione, dobil sem tudi medaljo, ki sem jo vrgel v morje. Dali so mi dopust. V Trstu me je potem neki kapetan vprašal, če znam nemško. Rekel je, da mi bere na obrazu, da znam in tako me je poslal v Trento. Dali so mi nov dopust, vrnil sem se v Ljubljano, kjer je bila moja mati.* «In po vojni, kako pa je bilo po vojni?* «Slabo. Iskali smo delo, še eno leto po vojn- smo na fronti zbirali železo in ga prodajali, potem sem dobil službo na železnici, Tu, v Sesljanu sem prodajal listke. 1922. leta so me laši-sti vrgli iz službe. Vrgli so me na cesto kar tako. brez odpravnine.* «Ste našli še delo?* «V Tržiču, v ladjedelnici sem ga našel. Tu sem delal 33 let. Ste slišali za Saturni jo? Pri tej ladji sem delal, ko so .io gradili.* »Ste im-li sitn^tl?* «Iz službe so me hoteli vreči, pa se je vodja uprl. Z mano so hoteli zapoditi od dela še drugega Slovenca, vodja pa je rekel, da mn takih de lavcev ne smejo vzeti. Dodal je, da če naju odslovijo. Saturnic ne bodo mogli pravočasno splaviti. Tako sem ostal na delu.* «Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, so me Nemci hoteli 43. leta odpeljati. Vlekli so me v Komen In v Gorico. Na trgu v Gorici so nas delili v tri skupine, taki at sem izkoristil priložnost in zbežal v žitno polje. Ne vem. kako sem prišel domov. Vrnil sem se na delo v Tržič. »Kakšne stike ste ime’i s partizani?* «Sin Rado je bil v partiza nih, žena je nosila lističe, sporočila. Mi smo jim pomagali v ladjedelnici.* «Kako?» »Sabotirali smo. Spominjam se, da smo znosili iz ladjedelnice tovornjake živeža in orodja. Bili smo povezani tudi v ladjedelnici, tako smo marsikaj odnesli.* «Po v ‘ ' st. ostali v ladjedelnici?* «Res je. Tudi Primorski dnevnik sem raznašal celih deset let. Kupil sem že prvo številko dnevnika, tovariš mi jo je prinesel v ladjedelnico.* S Kravanjo smo se pogovarjali še o tem in o onem. mož ima svež spomin, rad odgovarja. Treba jev redakcijo in se poslovimo, marsikaj zanimivega smo izvedeli. Koliko naših ljudi se je v življenji' prebijalo skozi hude stiske in trde pustolovščine. Njihovih spominov ne smemo zanemariti, nam pomenijo bogato izročilo, (am) ...............................umu........................................iniHiiiiiimininniiiniwitiiimimimnimmniiiiumniiimmnin»mniiiminniiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmwiiiTininiiiii ZA »NAGRADO ALBINA BUBNIČA* V počastitev spomina Roze Pe-tronio daruje Silvana Malalan 5.000 lir V počastitev spomina Marije Tav-čer por. Šajna daruje Silvana Malalan 5.000 lir. Janko Likar 4/000 lir. Stanislav Kodrič 10.000 lir, Bjanka in Vilko Batič 10.000 lir. Vlasta in Armidb Ukmar 20.000 lir, Franc Brus 10.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V' NOB V KRIŽU V počastitev spomina Angele Čendak daruje družina Brajkovič-Udovič 20.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA OPČINAH V počastitev spomina Marije Tav-čer por. Šajna in Franca Malalana darujeta Angelca in Zvonko Malalan 10.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V GABROVCU Ob 10. obletnici smrti očeta darujejo Marija in Rihard Rustja s hčerami 10.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL V spomin na pok. Josipa Bukav- Darovi in prispevki ca (Prosek 64) daruje brat Ivan 25.000 lir. V spomin na Josipa Bukavca daruje Vida Mennucc' 3.000 lir. Za POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ROJANU PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH darujejo: Anton Žerjal 10.000 lir. E-milija Kaučič 5.000 lir, družina dr. Starc 10.000 lir, družina Stojan U-Udovič 20.000 lir. družina Ferdinand Cesar 10.000 lir, družina Slokar 3.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V TREBČAH PO PINKU TOMAŽIČU ZŽI - UDI Trebče 50.000 lir, Mice Malalan 10.000 lir. Silvio Čuk 10.000 lir, Tulio in Savica Možina 10.000 lir, Pahor - Pontari 50.000 lir, San-tina Čebron 2.500 lir, Rudi in Nada VVilhelm 10.000 lir, Justina Možina 5.000 lir, Jušta Kralj 5.000 lir, Emil Zucchi 5.000 lir in Renata Možina-Križmančič 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU Armanda Grgič 20.000 lir in Stanko Lupine 20.000 lir. ...........................................................................umi................................ Danes, NEDELJA, 30. julija w . KRILAN 20.37 Vzide °B 5,46 *n r-^one °B 1^ 77 Dolžina dneva 14.51 — Lu- 2|de ob 2.04 in zatone ob 17.03. ulri. PONEDELJEK, 31. julija IGNAC Viw De,.® včeraj: Najvišja dnevna temah ]-iUra 30'9 stopinje, najnižja 21.9, I02o 7 Uri 30’1 stopinje, zračni tlak stot’ mB rahlo pada, vlaga 48-od-hodf8,; n°bo skoraj jasno, veter zaiti;,,,.,* 16 km na uro, morje rahlo »toPinano. temperatura morja 22,6 Včeraj - danes Valentino in delavka Maria Grazia Piscitelli, delavec Giancarlo Rabu-sin in stenotipistka Isolde Teuber, uradnik Livio Negro in uradnica Flavia Favretto. SMRTI IN POROKE Rojstva, toda® g^-^ jLilija 1978 se je v Trstu umrlo pa je 10 oseb. SO SE: Lino Maglione, chei-^? Taddei, Valeria Bozzi, Miter^ a Andrea Coslovich, Lo-Paoii APara' Stefano Rosso, Enrico , U]viRrVstian° Coslovich. Tj SO: 73-letna Maria Redčiš* Viola, 79-letna Apollonia vd. Kaučič, 67-letna Maria lian-. yd- Fisicaro, 66-letni Gal-vd. vBiirian, 71 -letna Nella Faiman Vd, |TZzarj> 81-letna Amalija Milič ha, 8c?n’eR. 83-letni Antonio Cozi-s®. 74 i , na Maria Amoroso vd. Do-Bb,n E lisa Scarpa vd. Chiere- n/, 'letni Antonio Grbac. 'an strugar Luciano Porto- laz?j “D?- pomočnica Marinella Pre-'sPod’i „• ai Sergio Nordio in go-Uvio Aa Lidia Tamaro, uradnik ta RafjUssetti in fizioterapistka Do-c° iri e*’ uradnik Gianfranco Stoi-itadnjj^adnica Patrizia Castellan, dioia iT Mauro Toscano in gospo-hero. ttiacrida Sam, pismonoša Ro-Cr>stin o?m° 1° uradnica Maria-U it, .a Silizio, delavec Roberto Poleti Pomočnica Germana Del- ttg ’ rednik Massimo Camocino in PriŠK^toočmca Nerina Giugovaz, iti g.. tUski delavec Guido Garbeis ihž|n-Brinja Antonia Sannicandro, ^ratw ,, auro Rinaldi in učiteljica čione ? Valastro, delavec Luigi Piac-Nv . gospodinja Tatiana Špehar, 'ti Un-stlJdent Francesco Pirrotta v- študentka Gloria Amodeo, trgovec Renato Affinito in uradnica Marina Velišček, uradnik Dario Bia-siol in učiteljica Patrizia Giurge-vich, zdravnik Gaetano Panusa in študentka Maria Rosalba Grimaldi, delavec Domenico Vitrani in trg. pomočnica Divna Petaros, inženir Duilio Cosatto in učiteljica Loretta Smaniotto, železniški delavec Wal-ter Ferluga in trg. pomočnica A-lenka Purič, časnikar Claudio Lippi in tajnica Claudia Grandi, finančni stražnik Giuseppe Cianiero in študentka Maria Rasa Chirico, častnik javne varnosti Federico Rustja in zdravstvena asistentka Federica Grendene, delavec Dario Stocca in delavka Majda Vrabec, stražar javne varnosti Luigi Brunizzo in uradnica Alessandra Maria Gasparetto, karabinjer Ugo Figlioli in delavka Aurora Rossi, vulkanizer Ennio Bandelli in gospodinja Maria D’Ales-sandro, trgovec Ruggero De Vito in gospodinja Encarnacion Beneyto Ferrerom, elektrotehnik Luciano An- toni in trgovka Bruna Bajc, trg. pomočnik Fabio Zanon in poklicna bolničarka Mariantonietta Vellar, pristaniški delavec Tullio Ajello in uradnica Elsa Vesnaver, uradnik Fulvio Merlak in uradnica Lucilla Felician, natakar Bernardo Qua-rantotto in uradnica Rina Crevatin, mehanik Alfredo Palmisano in u-radnica Laura Da Riva, glasbenik Umberto Manzetti in gospodinja Virginia Fable - Grudich, trgovec Samdr Achkar in učiteljica lise Tripcic, železniški delavec Renato Prasel in uradnica Fiorella Valente, železniški delavec Pasquale Spe-ra in trg. pomočnica Nadia Emili, mehanik Guido Giacopci in bolničarka Daniela Morgan, delavec Claudio Belgrado in frizerka Edda Starc, mehanik Angelo Neglia in uradnicac Maria Rizzitelli, uradnik Fabio Maitzen in uradnica Adriana Fulvio, uradnik Italo Plet in uradnica E-lena Liggieri, uradnik Bruno Mon-tecalvo in učiteljica Caterina Gag-gero, pristaniški delavec Livio Iaco-pich in trg. pomočnica Rosa Giorgi, uradnik Renzo Delno in bolniška pomočnica Ada Smilovic, bolničar Luciano Palčič in študentka Anna Castoldi, delavec Remigio Cattunar in gospodinja Ida Cacich, pekar Vel-co Debernardi in trg. pomočnica Magda Fortuna, mehanik Marino De Battisti in bolničarka Marina Go-ruppi, zdravnik Roberto Pregazzi in tehnik Ederina Jugovac, reprezentant Mauro Contaldi in uradnica Gianna Carpentieri, socialni o-perater Claudio Misculin in psiholog Lucia Lorenzi, uradnik Nicola Del Monte in šivilja Elisabetta Braidot, delavec Sergio Deste in uradnica Giuliana Donaggio, mehanik Marino FOrza in trg. pomočnica Maria Valentini, uradnik Liborio Ribaudo in trg. pomočnica Rosanna Kranf, agent Giuseppe Tedeschi in trg. pomočnica Francesca Lorusso, u radnik Filippo Fonte in uradnica Silvana Furlan, stražar Fiorentino DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1. Trg Giott (Sv. Fran čiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 736-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel- 225141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137 Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba ža zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. V predprazničnih tn prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje de-pretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni Pa na številki 732-627. LOTERIJA BARI 11 33 24 36 40 CAGLIARI 83 66 55 52 54 FIRENCE 13 81 32 40 60 GENOVA 70 34 30 48 58 MILAN 50 42 48 28 79 NEAPELJ 13 30 66 80 IS PALERMO 69 29 71 32 60 RIM 86 54 37 62 67 TURIN 27 54 71 5 70 BENETKE 53 58 80 75 57 ENALOTTO 12 1 2X1 221 X 1 X KVOTE: 12 točk - 20.663.000; 11 točk - 455.800; 10 točk - 43.100 lir V počastitev spomina matere učiteljice Drage Lupinčeve darujejo kolesce 25.000 lir. 'ZA POIMENOVANJE ŠOLE V GABROVCU PO JOSIPU SREBRNIČU Ob 10. obletnici smrti dragega očeta in nonota se ga spominjajo Marija z možem Rihardom Rustjo ter hčere in darujejo 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Ernesta Antonija darujeta Gabi in Mirko Antoni 5.000 lir. V počastitev spomina dragega očeta Ernesta Antonija daruje hči Silvana 10.000 lir. ZA NOVE OBLEKE PEVSKEGA ZBORA SLAVEC Daruje Karlo« Kjuder (Ricmanje 102) 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob 15. obletnici smrti Jušta Grgiča iz Gropade darujeta žena Tereza z družino Grgič 5.000 lir in družina Ražem 5.000 lir. V spomin na pok. Angelo štranj por. Bandi darujejo sorodniki Bandi 30.000 lir. Ob 15. obletnici smrti Jušta Grgiča iz Gropade daruje družina Grgič (Opčine - Bazoviška 9/2) 5.000 lir. V spomin ob drugi obletnici smrti Avgusta Pahorja darujejo žena in otroci 10.000 lir. Ob 20. obletnici smrti župnika Franca Križmančiča (Bazovica) da ruje Tone Marc 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Ludvika (gostilničarja - Col) daruje Marija Škabar (Bani) 5.000 lir. Ob 7. obletnici smrti Alojza Gorupa daruje žena Zofka (Bani) 10.000 lir. Ob 33. obletnici smrti matere in none Antonije Milkovič (Gropada) darujejo hčeri Zora in Kristina ter vnukinja Sonja 10.000 tir. • * » V spomin na pok. Renata Možino daruje Štefan Kralj 5.000 lir za pevski zbor Primorec. 5.000 lir za ŠD Primorec in 5.000 lir za godbo na pihala Parma. V spomin na pok. Franceta Malalana darujeta Milka in Guido Sosič 5.000 lir za ŠD Polet in 5.000 lir za PD Tabor. V spomin na pok. Josipa Bukavca daruje brat Ivan 25.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Na pikniku sta za ŠD Polet darovala družina Kravos 10 000 Ur in Emil Daneu 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Franca Malalana darujeta družini Purič in Bradetich 5.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Franca Malalana darujeta Pepna in Livija Sosič 3.000 lir za ženski pevski zbor Tabor in 3.000 lir za moški pevski zbor Tabor. Namesto cvetja na grob Franca Malalana (Žilca) daruje Lojzka 5.000 lir za ŠD Polet in 5.000 lir za SPD Tabor. V spomin ob drugi obletnici smrti Avgusta Pahorja daruiejo že na in otroci 10.000 lir za ŠD Polet in 10.000 lir za SPD Tabor. V počastitev spomina Maria Furlanija daruje Mira Fonda 5.000 Ur za Dom Jakoba Ukmarja v Skednju V počastitev spomina Franca Ma lalana daruje družina Silvo Hrova tin 15.000 Ur za SPD Tabor. Namesto cvetja na grob Franca Malalana darujeta Rudi in Valerija Bole 5.000 Ur za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob tov. Roze Purič por. Petromo darujeta Malica in Karel Kokelj 5.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na pok. Franca Malalana daruje družjpa Benš)na 25,000 lir za ženski pevski zbor Tabor in 25.000 lir za moški pevski zbor Tabor z Opčin.,j, ,u, , . Ob 20. obletnici smrti Mariota Čača iz Lonjerja daru(e hči Meri z družino 10.000 lir za PD Lonjer-Katinara. V spomin na Franca Malalana darujejo Marija, Dolfi in Rudi VVilhelm 10.000 lir za SPD Tabor Opčine. Ob 8. obletnici smrti Dragice Ten-ce daruje mama Karla 5.000 lir za kriško glasilo Skdanc. Namesto cvetja na grob Angele Bandi daruje družina Ota (Dolina 58) 10.000 lir za cerkveni pevski zbor iz DoUne. ZA UREDITEV OKOLJA SPOMENIKOV V DOLINI Boris Foraus 10.000. Josip Lovriba 10.000, Vojko Lovriha 10.000, Stojan Prašelj 10.000, Just Žerjal 10.000, Elviro Olenik 5.000. Angel Lovriha 1.000, Marino Pečenik 5.000, Marjan Žerjul 5.000, Stojan Sancin (Pulje št. 187) 5.000. Milan Kuret 5.000, Drago Ota 5.000 Miro Cibic 10.000, Edvin Švab 10.000, Mario Koradin 5.000, Jakob Deponte 2.000, Josip Samec 30.000, Danilo Kocijančič 2.000, Ana Foraus 10.000, Stojan Sancin (Dolina št. 7) 10.000, Lucia no Oblak 1.000, Josip Komar 1 500, Žilko Cunja 10.000. Ivan Štranj 1.000, Zorko Jurjevič 10.000. Elzi Marc 10.000, Egidio Pečar 20.000. Sergij Glavina 10.000 Danilo Lovriha 5.000. Darjo Klahjan 5 M)0. Romano Klabjan 5.000 Silvano Klabjan 15.000, Milan Bevk 10.000, Karel Sancin 20.000. Anton Štranj 10.000, Dragi štranj 3.500. Boris Žerjal 15.000, čincija Sancin 4.000. Srečko Candusio 7.000, Oskar Vodopivec 4.000. Nerina štranj 10.000. Stojan Krmec 10.000. Loredana Pra-šel.j 3.000, Rihard Vodopivec 10.000, Albin Primožič 5.000. Mario Slavec 10.000. Dušan Lovriha 20.000, El vira Slavec 10.000, Zdenko Prašelj 5.000. Bernard Slavec 10.0IK), Dori Slavec 10.000, Milena Slavec 5.000, Milka Jerjan 20.000. Angel Jerjan 50.000. Srečko Vodopivec 5.000, Jo sip Slavec 5.000. Vito Kovač 10.000, Olga Štrajn 20.000. Marija Lovriha 2.000. Rado Lovriha 3.000. Mario Sancin (št. 53) 10.000. Josip Kus 1.000. Guerino štrajn 10.000, Just Hlabjan 2.000, Justina Štrajn 5.000 Pavel Kozina 1.000. Zori Pangerc 5.000. Ignacij Ota 5.000, Milan Lo vriha 5.000. Roman Smotlak 10.IKK) Loredana Smotlak 10.000. Karel San cin 10.000. Josip Kocijančič 10.'00. Ivan Sancin 10.000, Zaravko Ko cijančič 10.000. Dorka Bandi 10.000, Mariia Marc 5.000, Mario Sancin (št. 102) 15.000, Rado Sancin 5 000. Ivan Prašelj 5.000. Ivan Ogrin 2.000 Dimitrij Merlak 5.000, Albin Grmek 10.000. Edi Prašelj 2.500. Sergij Kocjan 5.000. Slavko Slavec 5 ')00. Josip Pangerc 15.000, Trgovina Man zin 20.000, Vojko Kocjančič 20.000 lir POPRAVEK V nedeljski številki se je med Darove in prispevke vrinila neljuba pomota. 10.000 lir za Godbeno dru štvo Prosek daruje Marija Ukmar in ne Majda Ukmar, Kot je bilo pomotoma objavljeno. Na dopustu ali na izletu lahko kupite PRIMORSKI DNEVNIK v sledečih krajih Istre in Slovenije: ISTRA ŠKOFIJE: Kiosk BAROLIN ANKARAN - VALDOLTRA; Kiosk DELO KOPER: Knjigarna PRIMORSKI TISK Kiosk DELO 1 IZOLA: Knjigarna PRIMORSKI TISK Kiosk DELO 3 Kiosk BABIC Ob nedeljah samo v SAMOPOSTREŽNI RESTAVRACIJI «STAVBENIK» PIRAN: Knjigarna PRIMORSKI TISK Kiosk TOBAK 10 Kiosk CVETIC Na AVTOBUSNI POSTAJI PORTOROŽ: Knjigarna PRIMORSKI TISK BERNARDIN: Kiosk DELO/TOBAK UMAG: Kioski BORBA NOVIGRAD: Kioski BORBA POPFČ- Kioski VJESNIK ROVINJ: Kioski BORBA PULJ: Kioski VJESNIK SOŠKA DOLINA, BRDA, VIPAVSKA DOLINA, KRAS BOVEC: Knjigarna MLADINSKA KNJIGA KOBARID: Market ALKOMERC TOLMIN: Knjigarna MLADINSKA KNJIGA Kiosk LEBAN Kiosk TOBAK Lj MOST NA SOČI: Kiosk TOBAK - KUMAR KANAL OB SOČI: Kiosk TOBAK - MARKIČ DESKLE: Kiosk REV DOBROVO: Kiosk DELO - MARINIČ NOVA GORICA: Kiosk DELO Kiosk LAH Kiosk MELNIK Kiosk VELIKONJA Kiosk KAVČIČ Kiosk GROSIST GORICA MARKET PRIMORJE - LEDINE ŠEMPETER: Kiosk DELO - PREMRL Kiosk MAVEC Kiosk BRUMAT G. MARKET OB NEDELJAH samo bife JULKL AJDOVŠČINA: Kiosk DELO Kiosk VIDMAR VIPAVA: Kiosk DELO SEŽANA: Kiosk GORUP Kiosk KRAJINGER Kiosk CUK Kiosk OREL SUPERMARKET KRAS SENOŽEČE, DIVAČA, LOKEV, KOZINA, KRIZ, DUTOVLJE, KOMEN, GORJANSKO. KOSTANJEVICA NA KRASU, BRANIK, DORNBERK, RENČE, MIREN, VRTOJBA, SOLKAN, OZELJAN, SEMPAS BOHINJ: TURISTIČNO DRUŠTVO BLED: Kiosk pri UNION Kiosk pri «CASINČ» POSTOJNA: Kiosk LAUS Knjigarna PRIMORSKI TISK Kiosk DELO 6 ROGAŠKA SLATINA: \ Kiosk DELO - PERNAT Kiosk KRANJC - Hotel «DONAT* Kiosk TT - CZECHER PIVKA: Kiosk DELO 2 ILIRSKA BISTRICA: Knjigarna PRIMORSKI TISK Trafike TOBAK ZAGREB: Kiosk VJESNIK - Trg Republike REKA: Kioski VJESNIK LJUBLJANA: Kioski DELO: Šubičeva, 2elezniška postaja, E-mona, Klinični center Kioski VJESNIK: Supermarket Evropa, kiosk «UNION», na Tromostovju, kiosk PARK na Miklošičevi, kiosk «ZVEZDA» na Trgu Revolucije, Maksimarket, na Razstavišču, Figovec, kiosk NAMA SAMO ((NEDELJSKI PRIMORSKI DNEVNIK« v CELJU. MARIBORU, KRANJU, PTUJU in KRŠKEM GORIŠKI DNEVNIK 30. julija 197« ODGOVOR GORIŠKEGA ŽUPANA SVETOVALCU WALTRITSCHU Slovenska osnovna šola za južni del mesta ostane tudi v prihodnje v UL Vitt. Veneto Odpravljena nevarnost po preselitvi v Ul. Čampi - V to šolo bo letos hodilo 81 otrok ■ Zupan dal zagotovila tudi za dodatno sekcijo slovenskega vrtca v Štandrežu V tem in v prihodnjih šolskih letih bo slovenska osnovna šola za južni predel mesta ostala v stavbi zavoda Lenassi. Odpravljene so torej bojazni, da bi šolo preselili v novo stavbo slovenske osnovne šole v Ul. Čampi, ki bo gotova pred koncem letošnjega leta. Vest je sporočil go-riški župan včeraj socialističnemu občinskemu svetovalcu Marku Wal-tritschu, ki ga je pred petnajstimi dnevi vprašal kako je s stvarjo, ker so z občine prišle vesti in tudi namere, da bi tudi otroke te šole, kot one iz Ulice Croce, v prihodnjem šolskem letu »preselili* v stavbo v Ul. Čampi, v kateri bo kar deset u-čilnic. Omenjeni svetovalec je v tem pismu tudi protestiral ker bi zadali s to preselitvijo hud udarec slovenski šoli in tudi, ker se vsa slovenska narodnostna skupnost bori za ohranitev in razvoj te šole v južnem delu mesta. Odveč bi bilo našim bralcem poudarjati važnost te šole v južnem delu mesta. Nova stanovanja se v zadnjih letih gradijo pretežno v južnem delu mesta, v Naselju sv. Ane in tja se selijo med drugimi tudi Slo venci. Zato je tudi razumljivo, da je tu čedalje več slovenskih otrok. Letos jih bomo samo v prvem razredu te šole imeli 23, kar je pomemben rekord, na vsej šoli pa bo, po sedanjih podatkih, kar 81 otrok. In tako šolo bi bil hotel kak občinski funkcionar ali politik preseliti štiri kilometre vstran? Protest je torej zalegel, posebno še ker je šlo za hiter protest. Sicer bi bili na občini v poletnem času, ko se ljudje za take stvari ne zanimajo, pripravili vse potrebno za preselitev. V svojem pismu socialističnemu svetovalcu župan De Simone daje zagotovilo, da bodo vprašanje nove lokacije za slovensko osnovno šolo podrobno preučili v polnem spoštovanju potreb slovenskega šolskega prebivalstva in v okviru revizije regulacijskega načrta. Kar se tiče začasne namestitve slovenske osnovne šole v stavbi zavoda lenassi bo ta trajala več let. Županstvo želi odpraviti nevšečnosti, ki se pojavljajo v tej stavbi in je o tej želji že obvestila šolski svet in pristojne učitelje. Župan piše tudi, da mora priti v stavbi v Ul. Vittorio Veneto 7 do medsebojnega sporazumevanja, saj tu delujeta dve različni ustanovi. Še ena vest o slovenskem šolstvu. Na petkovi seji občinskega sveta je na vprašanje svetovalca dr. Vladi-mira Nanuta o drugi s'jvenski sekciji slovenskega vrtca v Štandrežu župan De Simone odgovoril, da so bili v zakasnitvi z ustrezno prošnjo ker niso imeli prostorov. Sedaj so odredili dela za preureditev notranjih prostorov vrtca (te je potrdil občinski svet na prejšnji seji) in tudi zaprosili šolsko skrbništvo za novo učno moč. Skrbništvo je obljubilo zanimanje, čeprav je rok za predložitev prošnje že davno potekel in morda bodo dobili do jeseni učno moč, Če državna uprava tega ne bo napravila, je dejal župan, pa bo občina sama poskrbela s primerno o-sebo. Po teh županovih izjavah sodeč bi bila stvar torej rešena. štandreška rajonska konzulta se je za to vprašanje zanimala že lani in brez prestanka tudi letos. Prav PROSVETNO DRUŠTVO «KRAS» DOL - POLJANE in VZPI, SEKCIJA DOL - JAMLJE vabita še danes na TRADICIONALNO ŠAGRO pri DEVETAKIH Spored se bo pričel ob 19. uri z vlečenjem vrvi; sledi tek v vrečah in zvečer ples. Igral bo ansambel »Pomlad*. Delovali bodo dobro založeni kioski s pijačo in jedačo. Vabljeni! s tem v zvezi je predsednik kon-zulte Valter Reščič poslal županu v petek še eno pismo z zahtevo po odprtju vrtca. Sedaj čaka na dodatno sekcijo dvanajst slovenskih otrok. Predsednik konzulte meni, da bi morala občina enkrat za vselej rešiti to vprašanje. Reščič je prejšnji dan obvestil o položaju tudi Teritorialni odbor SK GZ. Predsedik TO SKGZ dr. Mirko Primožič je včeraj poslal goriškemu županu pismo, v kateri poudarja zahtevo naše krovne manjšinske organizacije po odprtju druge slovenske sekcije otroškega vrtca v Štandrežu. Sestanek med TO SKGZ in SSk Prejšnji večer sta se sestali zastopstvi TO SKGZ in pokrajinskega odbora SSk, da bi preučili, na prošnjo slednje, položaj, ki je nastal po upravnih volitvah na Goriškem. Obe strani sta še enkrat poudarili svoja stališča, znana še iz predvolilne dobe in jih potrdili. Po mnenju SKGZ je treba predvsem valorizirati. obstoj slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem in to mora priti do izraza tudi v politiki krajevnih uprav, tako v pokrajinskem merilu kot v občini Gorica. Tu je treba upoštevati, zlasti v sedanji fazi razprave o varianti regulacijskega načrta, vse predloge, ki so jih dale tako občinska konzulta za slovenska vprašanja, sama SKGZ, politične stranke v katerih se aktivno udejstvujejo Slovenci. Prav tako .je treba upoštevati zah teve štandreške skupnosti o premestitvi industrijske cone na desni breg Soče in o premestitvi avto-porta. S strani SSk pa je bilo rečeno, da se ta stranka zavzema za enotno rešitev koalicijskih večin na deželnem, pokrajinskem in občinskem merilu, da bo na goriški pokrajini podprla morebitno večino sredinskih strank le če bo KD menjala svojo politiko v goriški or.-či ni. Prav tako so bila poudarjena vprašanja Štandreža in druga, ki so v zvezi z revizijo regulacijskega načrta. brovnika jih bo pot popeljala v Bos- no, preko Tjentišta in Foče, v Sa- rajevo. Na povratku proti domu se bodo ustavili v Jajcu, Drvarju in Bihaču. Zadnji dan izleta, 7. septembra, se bodo povzpeli še na legendarno Kozaro ter se preko Zagreba in Ljubljane vrnili domov. Prijave za izlet že sprejemajo predsedniki krajevnih sekcij VZPI -ANPI, kjer interesenti prejmejo tudi vsa ostala pojasnila. Vpisovanje se zaključi 15. avgusta. Velikošmarna zapora frizerskih salonov Pokrajinsko združenje obrtnikov sporoča, da bodo ob velikošmamih praznikih brivski in frizerski saloni v Gorici zaprti od nedelje, 13. avgusta, do vključno četrtka, 17. avgusta. Z rednim obratovanjem bodo zopet pričeli v petek, 18. avgusta. TRENUTEK SKUPNE ZABAVE V POLETNI VROČINI PRAZNIKI ZA VSAK OKUS V NAJRAZLIČNEJŠIH KRAJIH Gane. praznovanja v Štandrežu, Dolu, Pevmi, Gorici in Ronkah Obmorske plaže Sesljana, Grade-ža, Devina, Trbiža in Lignana bodo danes polne Goričanov. Ti se bodo pekli na soncu in iskali trenutno hladno zadoščenje v morju, mnogi pa se bodo odločili preživeti prosti dan pod dreves; v Trnovskem gozdu. Veliko ljudi pa bo ostalo doma in se bo zvečer zgrnilo v kraje kjer So napovedani poietni prazniki. Teh je danes na sporedu kar precej, dovolj je ogledati si kričeče plakate, ki vabijo na dobra vina, pečene piščance, klobase, briškolo, ples ter na zahtevnejše prireditve. Danes so prazniki kar v treh slovenskih vaseh, v Dolu, v Štandrežu in v Pevmi. V Dolu je praznik prosvetnega društva «Kras» in borčevske sekcije. Na sporedu imajo popoldne šaljive tekme, zvečer pa ples. V štandrežu je v teku praznik športnega društva »Juventina* in zvečer imajo seveda ples ter tudi tombolo z bogatimi nagradami. V Pevmi pa imajo zvečer, od 18. ure dalje, koncert pevskih zborov, nato pa ples ob zvoku orkestra iz Brežič. V Gorici so še trije prazniki in sicer oni komunističnega tiska v Ulici Catterini, oni društva «Azzurra» v Stražicah in farni praznik v naselju Sv. Ane. Okrog po vaseh so tudi drugi prazniki, v Ronkah je v teku petnajstdnevni praznik «Agosto ron-chese* na katerem bo prihodnjo soboto in nedeljo prijateljsko srečanje med občinami Ronke, Metlika in Wagna. V Gradišču razstava slik P. P. Pasolinija V galeriji Lojzeta Špacapana v palači Torriani v Gradišču so v petek zvečer odprli azstavo grafik umrlega umetnika Pier Paola Pa-solinija. Razstava bo odprta do konca septembra, razstavljena so tako Pasolinijeva grafična dela kot bogata dokumentacija o življenju in delu tega furlanskega umetnika, ki se je vsestransko udejstvoval na kulturnem polju. Razstavo je priredila letoviščar-ska ustanova v Gradišču. Na otvoritvi je bilo prisotnih zelo veliko kritikov, umetnikov, Pasolinijevih prijateljev in častilcev ter drugih ljubiteljev umetnosti. Spregovorili so predsednik letoviščarske ustanove Zuttion, župan iz Gradišča Tre-visan, deželni odbornik Comelli, zatem pa slikar Giuseppe Zigaina, ..................................................................................iiIi„i>„„„ S PETKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI BO PRED KONCEM LETA DELOVAL OBČINSKI DA VČNISVET Imel bo nalogo ugotavljati davčne utaje - Slovo odv. Nerea Battella od občinskega sveta . Dražja metan in služba za odnašanje smeti Bivši borci na enotedenskem izletu po Jugoslaviji ■itioiftiVi v tJk fih i*i in Pokrajinski odbor VZPI - ANPI bo v začetku septembra priredil šestdnevni izlet po Jugoslaviji za bivše borce in njihove družinske člane. Na pot bodo odšli 2. septembra v jutranjih urah iz Nove Gorice. Popeljali se bodo skf-i Reko, Karlo-bag, Obrovac do Knina, kjer bodo prenočili. Drugi dan si bodo ogledali Split ter "reko Imotska dosegli Mostar. 4. septembra bodo namenili ogledu krajev vzdolž južne dalmatinske obale do Dubrovnika. Iz Du- Komunistični občinski svetovalec odv. Nereo Battello, ki je bil izvoljen za deželnega svetovalca, je na petkovi seji občinskega sveta podal ostavko. Na tem mestu je bil 21 let in 7 mesecev, saj je bil prvič izvoljen decembra 1956. V svojih besedah se je Battello spomnil tako dolge osebne prisotnosti v občinskem svetu, svojih tovarišev, županov in drugih svetovalcev, ki so, iz različnih zornih kotov, sodelovali pr; upravljanju goriške občine in pripomogli, da imamo danes strpno vzdušje med strankami, ki je precej različno od, onega pred dvajsetimi leti. Obljubil je, da se bo tudi v deželnem svetu še vnaprej zanimal za to, da se rešijo goriška vprašanja. , w Battellova prizadevanja je orisal župan De Simone, ,kL je bil izvoljen v občinski svet istega,leta in poudaril, da so bili Battellovi posegi v diskusijo, čeprav večkrat polemični, dragocen prispevek k upravljanju goriške občine. Županovim besedam so se pridružili Tuzzi, VValtritsch, Pirellova, Fomasir, Bran-cati, Drufuca. Na Battellovo mesto pride Ace Mermolja, ki je bil na zadnjih volitvah prvi med neizvoljenimi na listi KPI. Na petkovi seji so svetovalci o-dobrili cel kup važnih sklepov. Najprej pravilnik o ustanovitvi in delovanju davčnega sveta. Poročal je NA RAZNIH TEKMOVANJIH Tudi kotalkarji pečanskega PD «Vipava» se uveljavljajo V avgustu bo v okviru tradicionalnega vaškega praznika kotalkarska prireditev V drugi polovici avgusta bodo na Peči domači prosvetni delavci priredili tradicionalni poletni praznik, na katerem bo imela levji delež v prireditvenem programu domača kotalkarska skupina. Zaradi raznih težav doslej niso imeli dosti vaj, sedaj pa so z njimi pričeli, tako da bodo za praznik nared. Sicer pa so kotal- ■ "j..................................... ...............' Igor Kovic in Na. Devetak sta med najboljšimi kotalkarji PD (Vipava* karji prosvetnega društva «Vipava» s Peči že nastopili nekajkrat tako doma kot v drugih krajih s svojimi revijami in povsod dosegli precejšnje uspehe. V zadnjem času so se v glavnem ukvarjali s tekmovanji v občinskem, pokrajinskem in deželnem okviru. Prejšnjo nedeljo sta Igor Kovic in Nada Devetak nastopila na kdtal-karski reviji v Štandrežu. Skupno sta pričela vaditi šele pred nekaj meseci in dosegla tudi precejšen u-speh, saj sta bila na nedavnih deželnih igrah v Trstu tretja. Morda je prav da povemo še nekaj besed o dosedanjem delu kotalkarjev društva »Vipava*. Pisali smo sicer o raznih tekmovanjih. Najboljši na pokrajinskih igrah, ki so bile tako aprila (mladinske) kot junija (splošne) so bili Walter Gulin, Mau-ro Gulin, Franko Pahor, Barbara Kovic, Vera Tomšič in še bi lahko nadaljevali. Tudi kotalkarjem s Peči in iz Rupe ter iz drugih bližnjih krajev želimo, da bi še vztrajno vadili, dosegali uspehe na tekmovanjih in tudi tako opravičili trud, ki so ga odrasli člani PD »Vipava* vložili v gradnjo kotalkališča na Peči. Včeraj je praznoval 80 let FRANC NANUT Ob visokem jubileju mu čestitajo hčere, sinova in drugo sorodstvo. Danes je dopolnila 50 let naša draga žena in mama CVETKA HUMAR Iz srca ji voščijo mož Bruno, otroci, zet Silvan, sorodniki ter prijatelji in znanci, ki ji kličejo še na mnoga zdrava in srečno, leta. odbornik Ciuffarin. V svetu bo 21 članov, ki jih bodo razdelili v tri podkomisije; 10 jih bodo izvolili rajonski sveti, 11 pa občinski svet. Davčni svet bodo sestavili po poletnih počitnicah in 1 > pričel delovati še pred koncem leta. V razpravo so posegli zastopniki vseh strank. Svetovalci so odobrili tudi lanski obračun mestne lekarne v Štandrežu. Poročal je predsednik upravnega odbora Saracino, za obračun so glasovali zastopniki vseh strank razen liberalca in misovcev, vzdržal se je demokristjan Moruzzi. Razen desničarjev so vsi poudarili važnost te lekarne na tem področju in ugotovili, da se je deficit zmanjšal v primerjavi s prejšnjimi leti. Prav tako so z večino glasov V Ul. Vittorio Veneto, nedaleč od križišča z Ul. Terza Armata, se je v petek zvečer pripetila lažja prometna nesreča. Okoli 19. ure se je o____ 22-letni Klavdij Terpin iz Valerišča svetovalci odobrili ' lanski obračlih '6, z avtomobilom vo*U, v stneri mej- mestnega podjetja za plin, vodo, e-lektriko in avtobuse (vzdržali sd' se misovci). Poročal je predsednik^ upravnega odbora, svetovalci so poudarili važnost tega podjetja, ki nudi hitre usluge Goričanom, če prav te usluge precej stanejo celotno občinsko skupnost. Uporaba metana bo dražja. Tudi o tem so sklepali svetovalci v petek. Vendarle bo podražitev manjša kot jo je zahteval medministrski svet za cene in cena bo še vedno nižja kot v drugih mestih naše dežele. Doslej smo plačevali kubični meter metana 84,65 lire (tej ceni je treba dodati 6-odstotni davek IVA in 30 lir termične doklade), odslej pa bo cena za kubični meter 98 lir, kar pomeni za poprečno družino, brez ogrevanja stanovanj, manj kot 200 lir več mesečno. Iz Rima so zahtevali ceno 106,70 Ure. Za primerjavo lahko povemo, da plačujejo v Vidmu 128 lir, v Trstu 136 v Pordenonu pa 121,20 lire. Na predlog odbornika Ciuffarina so povečali za prihodnje leto tudi takso za odnašanje smeti. O tem se je razvila živahna diskusija, zlasti o delovanju te službe, ki je zelo pomanjkljiva. Navedimo samo podatek, da plačujemo za kvadratni meter stanovanjske površine sedaj 240 lir, drugo leto pa bomo plačali 300 lir. O tem vprašanju bomo sicer podrobneje poročali v naslednjih dneh. nega prehoda v Šempetru, ko ga je obšla nenadna slabost in je zavozil Tia levo stran cestišča. Pri tem je trčil v avto 23-letne Lorene Donda iz Ul. Baiamonti 6, ki je prihajala iz nasprotne smeri. Obema so v bolnišnici dali le prvo pomoč in ju odlovih s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Do 5. avgusta prošnje za finančne olajšave kmetom V soboto, 5. avgusta, poteče rok za predložitev prošenj za finančne olajšave kmetom, ki jih je prizadelo neurje 8. in 10. julija lani ter 10. in 11. avgusta lani. Prošnje je treba vložiti na Kmetijskem nadzorništvu v Gorici, za izpolnitev in podrobnejše informacije pa se prizadeti lahko obrnejo do urada Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2, Za olajšave lahko zaprosijo kmetje, ki imajo zemljišča na področju naslednjih občin; DOBERDOB - Vižintini, Devetaki, Poljane in del Doberdoba ob Goriški cesti; SOVODNJE - Vrh; KRMIN - Cave, Povia, Granvia, Chiarin, Marzul, Boatina in Pradeš; GORICA - Prati Grandi, Bratinis, Trebeš, čolnič. Kalvarija, Podgora, Pevma, Oslavje, Štmaver, Ul. Scogli, U Etna, Scartizia. Obvezno cepljenje proti pasji steklini Pokrajinski živinozdravniški urad obvešča vse lastnike psov v goriški občini, da morajo od 2. avgusta dalje cepiti pse proti steklini. Cepljenje bo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 17. do 19. ure, v občinski klavnici v Ul. del Carso in se bo zaključilo 31, avgusta. Ker je cepljenje obvezno naproša pristojni u-rad vse lastnike psov, naj ga čim- prej opravijo, sicer jih bodo prizadele denarne kazni. Pokrajinski živinozdravnik nadalje priporoča, naj bodo psi vedno privezani oz. opremljeni z nagobčnikom, tako da se omeji preteča nevarnost pasje stekline. Trčenje zaradi nenadne slabosti Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da ni več razpoložljivih mest za izlet v San Marino, 13. avgusta. Društvo tudi obvešča da bo avtobus odpeljal po sledečem voznem redu: ob 4. uri s Travnika, ob 4.05 iz Štandreža in ob 4.10 iz Sovodenj. Priporoča se točnost. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi 13. avgusta celodnevni izlet v Dobravo, kjer bo srečanje slovenskih primorskih upokojencev. Pred srečanjem bomo obiskali Vrsno, rojstno hišo pesnika S. Gregorčiča s postankom v Kobaridu, kjer bomo imeli kosilo. Nato nadaljujemo pot v Dobravo — po možnosti še v Medano, rojstno hišo A. Gradnika. Za goriške člane, vpisovanje od torka, 1. avgusta, do petka, 4. avgusta, od 10. do 12. ure v Ul. Malta 2. Kino Gorica CORSO 15.30—22.00 »Le colline blu». J. Nicholson in M. Perkins. Barvni film. MODERNISSIMO Zaprto. VITTORIA 15.30-22.00 «Spermula». D. Haddon in U. Kier. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18 letom. VERDI Zaprto. Tržič PRINCIPE 15.30—22.00 «11 tocco della medusa*. EXCELSIOR 16.00-22.00 »Una squillo per 1’assessore Blute*. J\om Gorica in okolica SOČA «Za prgišče diamantov*, ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Globina*, ameriški film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Večni alibi Vicka Dakina* ameriški film ob 17.00 in ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italia 89, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72341. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA V Gorici, Sovodnjah in števerjanu: dr. Michele Campione, Ul. Faiti 7, tel. 54-60. V Doberdobu in Ronkah: dr. Ver-bano Jr., Ronke, Ul. Manzoni 8, tel. 77-449. TEŽAVE GORIŠKE BOLNIŠNICE V oddelku za hemodializo manjka specializtino osebje Pojasnila v zvezi s trditvami, da je oddelek zaprt zaradi dopustov - Neki bolnik je moral v Bočen na zdravljenje Do precejšnjih polemik je prišlo na petkovi seji občinskega sveta o-krog oddelka za hemodializo v goriški splošni bolnišnici med demokri-stjanskima svetovalcema Polmona-rijem in Tuzzijem in tudi med županom De Simonejem. Polmonari je trdil, da so zaradi dopusta osebja zaprli omenjeni oddelek in da je moral 16-letni Paolo Brotto iz Loč-nika, ki je že pred časom uspešno opravil operacijo v Belgiji, na zdravljenje v Bočen. Tuzzi, ki je tudi predsednik zdravstvenega konzorcija, mu je odgovoril, da je pokrajinski zdravnik dr. Gregorig že poskrbel, da bodo stvari pravilno tekle. Župan De Simone je tudi oporekal trditvam Polmonari ja in trdil, da gre za izreden primer. Na hodnikih so zatem drugi svetovalci obtoževali zdravstveni konzorcij, da odvzema bolnišnici specializirano osebje in da ga je zato v bolnišnici premalo. Z zdravstvenim ravnateljem bolnišnice dr. Saitto smo se včeraj pogovorili o tem vprašanju. Oddelek za hemodializ > so ustanovili pred leti v goriški bolnišnici, ker so ugotovili, da je na Goriškem več takih primerov. Seveda je bil strošek za o-premo tega oddelka precejšen, treba pa je bilo tudi usposobiti osebje, ker zahtevajo naprave veliko specializacijo. Trenutno imajo na zdravljenju v goriški bolnišnici 25 bolnikov, ki prihajajo, upoštevajoč svoje potrebe, enkrat, dvakrat ali trikrat tedensko v ta oddelek. Deluje šest aparatov za hemodializo, na razpo- lago imajo še enega, nimajo pa specializiranega osebja. Dr. Saita je nekemu svetovalcu včeraj dejal, da mu je uspelo dobiti dve poklicni bolničarki, ki se bosta usposobili in najkasneje v septembru bo tudi ta naprava delovala .Ker pa so trenutno vse naprave v bližnjih bolnišnicah zasedene, je moral mladi Brotto v daljni Bočen. V septembru pa bo imel možnost zdraviti se v Gorici. Dr. Saitta pa se je tudi potožil, ker nima na razpolago dovolj osebja. Specializirano o-sebje gre večkrat na boljše plačana mesta. Na zdravstveni konzorcij, v bolniško blagajno in na druga lažja in včasih bolje plačana mesta je odšlo 12 poklicnih bolničark. Zaman je zaprosil zdravstveni konzorcij naj mu vsaj za nekaj časa «posodi» dve bolničarki. Poleg tega pa v goriški bolnišnici manjka zelo veliko bolničarjev. To pomanjkanje zdravstvenega o-sebja opažamo v vsej državi, saj beremo vsak dan v časopisih oglase o potrebah tega osebja. Kaj pa mladi brezposelni? Zakaj se ne oprimejo teh del? NA POBUDO PD'« KI GRIČ* Števerjanci naltetu po Štajerski Včeraj je na pobudo prosvetnega društva «Briški grič* odšla na dvodnevni avtobusni izlet na Štajersko, večja skupina Števerjancev. V programu imajo obisk znane tovarne Gorenje v Velenju, obisk vinske kleti v Gornji Radgoni, na povratku pa se bodo ustavili tudi v Ptuju, kjer si bodo ogledali tamkajšnje kulturne in arheološke znamenitosti. Domov se bodo vrnili danes, v večernih urah. Včeraj-danes lz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Manuel Feri, Greta Sulli, Arianna Moratti, Marco Flo-renin, Patrick Ballarin, Andrea Bon-nes, Flavio Settimo, Enrico Cupo, Christian Serra, Elisa Petean, Christian Russian, Stefano Calligaris, Cristian Gialuz, Mauro Petruz. SMRTI: 87-letna gospodinja Cate-rina Badalig vd. Volz; 71-letni upokojenec Lufgi Macor; 80-letna gospodinja Luigia Podbršček vd. Ceschel. POROKE: trgovec Raffaele De Palo in kmetica Aurora Alipo Tam-borra; bolničar Carmelo Cagliari in prodajalka Lucia Riva; študent Wal-ter Škorjanc in študentka Patrizia Vezil; uslužbenec Luciano Bregant in bolničarka Manuela Vetrih; delavec Andrea Mastromatteo in frizerka Loreta De Mari. OKLICI: orožnik Gino Dario in bolničarka Maria Grazia Marchiori; trgovec Renzo Zamar in uslužbenka Elisabetta Cappella; financar Angelo Gazzillo in delavka Gilda D’Ange-lo; policijski častnik Federico Ru-stja in zdravstvena asistentka Fede-rica Grendene; tehnik Arduino Pao-letti in gospodinja Silvana Crisci; obrtnik I^oris Barbieri in estetistka Claudia Okroglič; delavec Luigi Cic-coni in prodajalka Franca Fugž; bančni uslužbenec Maurizio Tantillo in vrtnarica Marilena Šanson; trgovec Roberto Rizzoli in frizerka Lui-sa Sfiligoj. POKLICNI FOTO STUDIO ASSIRELLI GORICA Ul. S. Giovanni 9 — Tel. 29® (med Ul. Carducci in Korzom Verdi) POSEBNA PONUDBA: KODAK 24 posnetkov KODACHROME 40 Super 8 DIA EKTACHROME 64 lir 1.9» lir 4.999 lir 4.300 Razvijamo barvne filme O1 prodajamo fotografske aparate. AUTO SACCHETTI servis za VOLKSWAGEN PORSCHS GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnica — Opremo In potrebščin* URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure TVRDKA LESTAN NIC0L0 GORICA — Ul. Garzarolli 105 — Tel. 81-801 Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MF.NDE, LOEVVE OPTA. V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd. Specializirana trgovina za HI F1 naprave: YAMAHA, AKAl SANYO, MAKANTZ, AR. ADC, 4UGUSTA, CORAL, KOSS NAD. THORKNS, W INTEL, REV AL. Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah In po najkonkurenč-nejših cenah j * 5 A Ivi Cesto GORICA - TRST tel. 83-873 (nasproti letališča) Sovodnje - Gorica SOCIETA ABREDAMENTI METALUCI . fi/\I (u ret rti iin 08ebnost vašega dela v šte-kn ansbi občini bo torej v poudar-Problemih kmetijstva? tj Je- To smo hoteli izrazi- la v samem naslovu raziskave, slje ® as': »Analiza socio-gospodar-titie br°blematike števerjanske ob-: b|ems P°sebnim poudarkom na prost,^/ kmetijstva*. Z gospodarsko I Pa j® povezanih veliko Hfa.'ifVanje: v dvajsetih letih, med ^j^mi štetji leta 1951 in 1971, w' število prebivalcev občine , •'•ur’-1 lato ort.:,:- Problemov. Eden od teh je Pti štetji leta žrban - ^ in , JSalo skoraj za celo četrtino ut Nat’ ie delno ublažilo gornji v nasprotju s tem skoraj statičnim pojavom pa je dej-ob^:’ itn® Števerjan med vsemi ,C« na Goriškem največji od-zaposlenih v kmetijstvu Ni *5^u*3 Precejšnjemu priselje- n., * ki ie Hplnn nhlnriln ffnmii trwt!?Vanie’ Na vasi še kar solidna? To je pravzaprav vprašanje ..katero bo morala odgovoriti laS - a' Mislim pa, da na pod »a SS. ■■ pr^vi^jšnjih študij in doslej o-v2ro,Janega dela lahko nakažemo sNi 6 p°iava- Cre namreč ža po-trij c® razkroja fevdalnega siste-v bi i je v Števerjanu ohranil Še tvu do zadnje svetovne vojne. Na l nedavnim je bil razširjen Z ra kinelov najemnikov - kolonov. krr^T^dom fevdalnih razmerij so f>r(1Je Pridobili zase velik del s« Pjih veleposestev. Pri tem pa l]e okoristili vsi: največ zem-Pridobili kmetje, ki so bili lastniki vsaj manjšega zemlje in so sedaj lahko S te^ l Pove^al' sv0Je kmetije, med- so se koloni in ostali polj-elavci morali večinoma odse- kati gospodarska struktura Ni „■ bejp.ai nudila nobene alternativne 'Nnosti. V*roke današnjo posebnost Nio Kc za današnjo p V(‘ri!! če ; i je gospodarska' slabcpovežJtVe^r GorfCo^šaj je št '&■ verjan kljub majhni kilometrski razdalji precej zaprt in oddaljen od mesta, pač pa predvsem odsotnost večjih zunanjih posegov, ki bi ogrožali socialno in narodno sestavo občine. Pred seboj imamo torej popolnoma nasproten pojav kot v Štandrežu, vasi, kjer smo že opravili podobno študijo in kjer so bili glavna tema raziskave prav zunanji posegi, ki jo ogrožajo — Želel bi, da bi za zaključek povedala še kaj o poteku raziskave in o delu, ki ga v tej fazi opravljate v Števerjanu. — Raziskovalno delo poteka v treh ločenih fazah. Najprej je treba analizirati uradno statistično gradivo, iz katerega črpamo prve podatke o kraju, ki ga nameravamo raziskati. Sledita nato kartiranje in anketa med prebivalci. Sedaj smo zaključili kartiranje, ali točneje del kartiranja, ker smo zaradi nepredvidenih težav morali za sedaj izpustiti pas, ki teče v neposredni bližini državne meje. Kartiranje obstaja v tem, da na katastrske mape obč;ne označimo stopnjo kultiviranosti posameznih parcel in raz- lične kulture na njih. Tako dobljene podatke bomo nato primerjali s prejšnjim gradivom in dobili toč-nejšo sliko o dosedanjem razvoju ter o tendencah gospodarstva. Kot primer, ki sam na sebi nima velikega pomena, je pa značilen za proučeno področje, bi navedla tale dogodek: skupina mladincev je med kartiranjem opazila, da pot, ki so jo imeli označeno na zemljevidu kar naenkrat izgine, in da je namesto nje v resnici vinograd. Ker so bili zemljevidi stari komaj dobri dve leti, jih je stvar spravila v precejšnjo zadrego, dokler jim niso domačini povedali, da je do pred kratkim res šla tam mimo pot, ki pa so jo zasuli in izravnali ter nasadili namesto nje trte. Primerov novih vinogradov, ki nadomeščajo goščo in druge neizkoriščene površine, je v Števerjanu še in še. Tretja in zaključna faza raziskovalnega dela pa bo anketiranje prebivalcev, ki bi nam moralo dati sli ko strukture prebivalstva. Zapisal MARKO MARINČIČ «Vrata», Rudi Pavšič (Skupina 75) SONCE - NEUSAHLJIVI VIR ŽIVLJENJA Ekonomska roču niča ■ ključ za izkoriščanje sončne energije Raziskave na tem področju so v glavnem domena nekaterih zasebnikov - Kaj pravi Bogdan Butkovič, ki je uspešno preizkusil že nekaj sončnih zbiralnikov Dobrih dvesto let je, odkar so se začeli znanstveniki resno ukvarjati s preučevanjem možnosti za izkoriščanje sončne energije. Francoski kemik Lavodsier je leta 1774 izdelal ogromni stekleni leči za lokaliziranje sončne svetlobe. Pred sto leti so na pariški razstavi prikazali stroj, ki ga je poganjala sončna e-nergija. Poskusi so se bolj ali manj uspešno hadaljevali do današnjih dni, vendar v glavnem brez možnosti praktične uporabe. Hitro naraščanje porabe znanih Bogdan Butkovič virov energije in nič kaj rožnate napovedi, da bi se človeštvo v kratkem utegnilo naenkrat znajti brez nafte, premoga, plina, elektrike, je povzročilo mrzlično iskanje alternativnih virov. Izkoriščanje jedrske energije je v sedanjem trenutku sorazmerno omejeno, kajti še zmeraj niso rešena nekatera vprašanja predvsem v zvezi z odstranjevanjem radioaktivnih odpadkov. Po drugi strani pa so tudi znane zaloge uranove rude omejene. To pomeni, da bi bilo vprašanje, če bi se člove- štvo usmerilo predvsem na jedrsko energijo, rešeno le začasno. Največ si zato znanstveniki obetajo od izkoriščanja ogromne energije, ki jo sproža sonce in ki je, vsaj za človeška merila, praktično neomejena. «Raziskave so na tem področju, vsaj v nekaterih deželah, zelo napredovale*, pravi Bogdan Butkovič, ki tudi sam že nekaj let dela na izpopolnjevanju zbiralne plošče za ogrevanje vode. »V Italiji smo v dokajšnjem zaostanku, saj je raziskava prepuščena v glavnem posameznikom, podjetja in ustanove pa kažejo še vse premalo zanimanji* za tovrstno raziskovalno delo* Pred kratkim je bila v Vidmu zanimiva razstava različnih naprav za izkoriščanje sončne energije. Podobno razstavo so priredili tudi v Ljubljani. Obe prireditvi sta bili nekakšna vzpodbuda za obisk pri domačem raziskovalcu - samouku, Bogdanu Butkoviču, v Sovodnjah. Medtem ko mi je na dvorišču pojasnjeval princip delovanja nove naprave, v kateri je drago stekleno lečo nadomestila voda v polkrožni prozorni posodi, mi je mimogrede nanizal vrsto podatkov, kako daleč so že v nekaterih državah. «Na Japonskem je že 2 do 3 milijone stanovanj, ki jih deloma ali v celoti greje sonce. V Franciji so za lastnike hiš, ki nameravajo vgradi ti naprave za segrevanje vode s pomočjo sončne energije, predvidene precejšnje olajšave. Država krije del stroškov za investicijo. Najbolj pa so napredovali v Združenih državah, kjer je mogoče že dobiti priročnike (po načelu napravi si sam) v katerih je enostavno zabeleženo, kako si za majhen denar lahko izdelaš takole stvarco.* — Torej je izdelava zbiralne plošče enostavna? «Dejal bi naravnost otroško lahka. Znano je, da črna barva odbija svetlobo, medtem ko jo svetle povr šine vpijajo. Če žarkom, ki se odbijajo od temne ploskve preprečiš izhod, recimo z eno ali več steklenimi ploščami, ti je uspelo ujeti del sončne energije. To lahko potem preneseš na drugo telo. V našem primeru je to voda. Do tu je stvar zelo enostavna. Zaplete se pri izbiri najbolj primernega in najbolj poceni materiala za izolacijo, za cevi, itd.* — Je to tako pomembno? «Nedvomno, saj je ključ prav v ekonomski računici. Lahko si lastnik ne vem kolikih patentov, ki pa nič ne veljajo, če niso ekonomsko z4pijpivi, Konkretno to pomeni, da bi naprava za ogrevanje 100 litrov vode (poraba tople vode za štiri .člansko družino) danes ne smela stati preko 500 tisoč lir. To je maksimum. Prav glede na tako omejitev pa je zelo težko najti cenene in odporne materiale. Ni namreč vseeno, če ima naprava za ogrevanje življenisko dobo pet, deset alj petnajst let.* — Govorila sva o Japonski, Ameriki, Franciji. Kaj pa na Goriškem, ki je znana kot dežela sonca? «Kolikor mi je znano je takale zbiralna plošča vgrajena v nekem kampingu v Gradežu. V Gradišču je zasebnik namestil na streho hiše poskusne panele. Nekai več imajo v Vidmu in Pordenonu, kier se s temi stvarmi ukvarjajo pri Zanussiju. Sicer pa že nastajajo manjša specializirana podjetja. Pri nas, zlasti v obmorskih letoviščih, imamo naravnost idealne pogoje za preizkušanje takih naprav. Uporaba tople vode je omejena v glavnem na poletne mesece, ko je rentabilnost zbiralnikov največja.* — Pred nekaj meseci je bila v časopisju objavljena vest, da bo zavod za ljudske hiše IACP eno od stanovanjskih zgradb v Gradežu VLADO KLEMŠE (Nadaljevanje na 7. strani) POGOVOR Z 92-LETNIM UPOKOJENIM RAVNATEUEM ANTONOM PAVŠIČEM Sprehod skozi spomine na življenje in ljudi Samo štirje slovenski profesorji so dosegli «ruolo»: Nemec, Pavšič, Rožič in Bekar - Celotne pokojnine Pavšiču niso hoteli dati, zato pa jo vleče že 22 let - Kako se je izmotal iz avstrijskega vojaškega zapora Vsako jutro pred dvanajsto, brez pardona, v kavami De Rocco, sta tako Primorski dnevnik kot Piccolo monopol našega dobrega znanca, u-pokojenega ravnatelja Antona Pav šiča. Skrbno prebere vse, najbolj ga zanima goriška kronika, dobro pa je seznanjen z vsem kar se dogaja na Tržaškem, v Sloveniji in v širnem svetu. Bister je kljub 92 letom (praznoval jih bo letos 7. avgusta), zanima ga naše manjšinsko in kulturno dogajanje. Na naših prireditvah, pa naj gre za predavanje ali Primorska poje, Prešernovo proslavo ali nastop gledališča, ga vedno zagledamo v prvi vrsti. S ponosom mi je dejal, da je za zamejskega intelektualca prisotnost na kulturni prireditvi osebna, narodnostna in kulturna dolžnost; zato mi je tudi s ponosom povedal, da ima gledališki abonma, pride pa, v spremstvu hčerke ali kakega prijatelja, tudi v hladnih zimskih večerih na prireditev v Gorico iz nekoliko oddaljene Podgo-re, kjer živi že dolgo vrsto let. Ko se pogovarjaš z ravnateljem Antonom Pavšičem se ti prikaže pred očmi, v spominu, razvejano I slovensko šolsko in kulturno ter družabno življenje v povojnih tridesetih letih. Ko so se po osvoboditvi slovenske šole v Gorici obnovile, je prof. Anton Pavšič takoj vedel kak šna je njegova dolžnost. Najprej je poučeval na učiteljišču, kasneje na takratni nižji strokovni šoli. kjer je tudi opravljal posle ravnatelja do leta 1956, ko so ga upokojili. Da, v pokoju je že celih 22 let in še vedno je čil in zdrav. «Ker so mi odtegovali pravično pokojnino in ker mi niso hoteli upoštevati vseh let službe, sem jim že pokazal, da mj morajo izplačati kar mi gre. Zaradi tega grem trmasto vsak mesec po pokojnino in država mi bo morala dati še dolgo let veliko denarja,* nam pove ravnatelj Pav šič in o tem se zelo rad pohvali i tudi drugim. Na obnovljenih slovenskih šolah je po vojni poučevalo veliko profesorjev in mnogi so morali čakati dolgo vrsto let, da so jim nevoščljivi in počasni birokrati uredili stalež profesure. Samo štirje med njimi so imeli status stalnega profesorja: to so bilj ravnatelj Josip Nemec, takrat profesor in kasneje ravnatelj Mihael Rožič, profesor Milan Be kar in profesor ter kasneje ravnatelj Anton Pavšič. »Vse sem pokopal*, nam pove Anton Pavšič, »čeprav so bili mlajši od mene.* In z njimi tudi druge -kolerre, nazadnje še prof. Rada Bednarika. Tako je pač življenje.* <>4; Nekateri med’ navedenimi profesorji so v goriškem slovenskem mi-ljeju sestavljali skupino, ki smo jo videvali skoro vedno skupaj, tudi v popoldanskih ali večernih urah, ko so bili daleč od šole. Hodili so in razpravljali o vsem mogočem, morda največ o šolski problematiki, o naših šolah, o mizernih plačah, o okrožnicah proveditorata ali ministrstva, o knjigah, o splošnih pro blernih v Gorici. Videli smo jih tako v Gosposki ulici kot v vialu, po korzu ali na Kornu, v gostilni Figelj na Kornu ali v Bratuževi kavami v šolski ulici, potem v go stilni Pri Pavlinu ali v kavarni Adriatico, včasih tudi na popoldanskem pohajanju na Oslavju, v šent-mavru, v Podgori. Sam od sebe se pogovor zasuka okrog teh profesorjev, ki so pomeni li precej v naši vzgoji, v vzgoji ta kratne dijaške, mladine, in o kate rih takratni dijaki večkrat govorimo, ko se srečamo na prijateljskem pomenku ko proslavljamo dvajsetletnico, petindvajsetletnico mature. Prvo kar mi ravnatelj Pavšič pove o Milanu Bekarju je to, da je umrl nekaj mesecev . pred penzijo, bližal se je namreč sedemdesetim letom. Bekar je bil po značaju demokrat, bil je svojstven profesor, bil je pesnik in pisatelj. Ker je živel v odmaknjenem prostoru, nam pove sogovornik, so se njegove zasluge v slovenski literaturi zanemarile alj prezgodaj pozabile. Kdor je z Bekarjem občeval jih bo v pravem trenutku spoštoval in cenil. Milan Bekar je bil Pavšičev učenec pred tolikimi leti. kasneje pa je postal njegov stanovski kolega in prijatelj. Starejši profesorji, kj so se morali pošteno truditi, da so prišli do stalne službe, in to je veljalo še posebej za slovenske profesorje, imajo vedno pred očmi različico »stalni profesor - suplent*. To velja tudi za ravnatelja Antona Pavšiča, ki je tudi, ko sva v pogovoru omenila profesorja Rada Bednarika, takoj dejal, da je bil vsa leta, ko je poučeval na šoli, samo suplent. Njegova suplentska plača ni bila velika, vzdrževati pa je moral številno družino. Zato je moral veliko delati izven redne profesorske službe. Pisal je za časopise, za tržaški radio, urejeval je knjižne zbirke in koledarje. Prišel je do penzi-je a je ni dolgo užival. Kot Bekar tudi Mihael Rožič ni dosegel penzije. Kap ga je zadela letos, le nekaj mesecev pred upokojitvijo. Rožič, tako nam pove rav natelj Pavšič, si je leta 1945 kupil slovenske knjige, da je začel poučevati latinščino in grščino na slovenskem klasičnem liceju. Bil je zaljubljen v grške in latinske pisce, menil je, da je bila njih kultura središče vsega. Kasneje je zapustil slovensko šolo in postal ravnatelj na italijanskem liceju. Naš pogovor je potekal predvsem o drugih profesorjih, njegovih prijateljih in sovrstnikih, potem pa sem ga kar začel spraševati kako je bilo z njegovo profesorsko kariero. Njegovo rojstvo sega tja v konec druge polovice prejšnjega stoletja, v leto 1886, ko so v Evropi vladali kralji in cesarji, ki jih že dolgo časa ni več na tem svetu. Bil je zadnji izmed osmih otrok v družini malega kmeta Andreja in žene Uršule Trušnovec, doma je bil v Lokah pri Kromberku. Ker so bila zemljišča tam okrog last grofov Coro-nini - Cronberg, so mu ti v kasnejših letih, ko je študiral na Dunaju, večkrat tudi pomagali z denarnimi pošiljkami. Mlad fant je bil za študij zelo nadarjen. Po prvih letih guljenja šolskih klopi na osnovni šoli v Kromberku, je prišel na vadnico v Gorico;, pa^m-j na v gimnazijo. Živel je najprej v Alo.iziievišču, zatem pa v Malemigemetušču, bil je odličen diiak. Veselila ga je mate malika. Po opravljeni srednji šoli je šel na univerzo na Dunaj. Malo pred začetkom prve svetov ne vojne se je zaposlil kot suplent na slovenskem učiteljišču v Gorici, a ta služba je trajala le malo časa. Decembra 1914 so mu nadeli vojaško suknjo. Ker so ga osumili simpatij do Srbov, so ga premestili na italijansko fronto na Južnem Tirolskem. Na bojišču, kjer je nače loval večji patrulji, je bil hudo ranjen, zato ga niso sprejeli v bolnišnico v Trentu in so ga hitro pre mestili v bolnišnico v Inomost (Innsbruck). Tam je dobil odličnega kirurga in pridno ekipo (prvi a sistent je bil Hrvat), ki je izvršil zelo uspelo operacijo, tako da ni moč danes, po tolikih letih niti videti, da je bil ranjen v nogo. Ozdravitev je zelo napredovala, čez mesec dni so "a poslali v Prago, kjer bi bil lahko v miru ostal do konca vojne. Tam pa je ostal le sedem mesecev, potem si je zaželel domačih krajev in po avstrijskem prodoru pri Kobaridu se je kot oficir vrnil na Goriško. Naložili so mu lahko služ bo. Načeloval je oddelku dvajsetih vojakov, ki je stražil ločniški cestni most. Glavna naloga tega oddelka je bila nadzorovati ljudi, ki so ho- dili čez most. V avstrijski kot v italijanski armadi je bilo takrat precej dezerterjev in avstrijski so skušali čez Sečo domov. K.u.K. oficirja Antona Pavšiča pa ti niso zanimali in velikokrat je pozabil na svojo kasnejšo profesorsko strogost in pustil ubežnike čez most, da so lahko zbežali domov. Ta njegova nevojaška popustljivost pa ni prijala, nekateri vestni služabniki cesarstva so ga prijavili, in zato je moral v tržaški vojaški zapor. Sto ljudi je bilo tam zaprtih, jaz sem bil med njimi edini oficir, nam ve povedati Anton Pavšič. Proti njemu je vojaški sodnik zbral sto obremenilnih prič, še pred koncem leta 1918 bj bil moral pred sodni zbor. Tega ni dočakal, ker ga je poveljnik zapora poklical in mu javil, da je prost, ker je Avstrija kapitulirala in je vojne konec. Vojaki - arestanti so šli iz zapora pri jezuitih na svobodo in ljudje so jih sprejemali kot junake. Ker je bil med bivšimi zaporniki edini oficir, so ga nosili na ramenih kot kakega junaka. »Edinikrat v moieTi življenju!* je poudaril prof. Pavšič. Ni pa šlo vse po sreči, kajti ko so ga nekateri Tržačani nosili v triumfu, so mu drugi, prav tako navdušeni Tržačani, odnesli kovček. Že prve dni po koncu vojne se je začela njegova profesorska odiseja, ki jo je le pričel tik pred vojno. V avstrijski uniformi je prišel v Gorico, najprej je šel nekaj časa na italijansko učiteljišče v Gradišče, kmalu potem pa v Idrijo za profesorja na tamkaj premeščeno slovensko realko. Prvi dan šole so bili v šoli trije, mi je povedal ravnatelj Pavšič, on. kot profesor, in dva dijaka, Anton Malnaršič (kasnejši bančni uradnik v Tolminu) in Hinko Waltritsch. Bili smo trije, «tres facent collegium*. zato smo kar pričeli pouk. V Idriji je bi) do zaprtja realke. Na ta kraj ima lepe spomine in hud je, da ne more na vsakoletna srečanja nekadnjih dijakov te slovenske višje srednje šole. Od takratnih profesorjev sta pri življenju še dva, on in še kolega, ki živi v Ljubljani. Sicer pa tudi takratnih dijakov je vedno manj, mi pove prof. Anton Pavšič. Doživljal je zares odisejo slovenskega profesorja. V Rimu je zmagal na profesorskem natečaju, mesta zanj v naših krajih pa ni bilo. Opravil je tudi izpit iz nemščine, vabili so ga, da bi šel v Neapelj poučevati ta jezik, pa se mu ni hotelo živeti tako daleč od doma. Tudi o njem so na prefekturi in kvesturi obstajale kartoteke z etiketo «č di origine e di sentimenti sloveni*, zaradi tega je bil nevaren za državno oblast, imel pa je tudi zapisano «e di carattere rude e faci-le all’ira». Danes se mi posmehne, ko govori o takratnih časih. Poučeval je nekaj časa na strokovni šoli v Gorici, potem je dobil mesto stalnega profesorja v Foljanu. Bil je sicer neka* kilometrov od doma, in zato vsak dan med pri jr tol ji doma. Po osvoboditvi pa ga je srce neslo k svojim,, na slovensko šolo. ki jo je pomagal obnavljati. Anton Pavšič je bil in je še karakteristična osebnost v goriškem šolskem življenju. Dijaki so mu, kot vsem profesorjem, pridno nagajali, mu dajali razna imena, nekateri pravijo, da je večkrat hudo žugal s paličico ali še bolj s prstom. Vsi pa se ga lepo opominjajo, pa čeprav jim je kdaj pa kdaj dal kakšen cvek. V Podgori živi že več let. Ko se od njega poslavljam mi pove še to: »Po smrti učiteljice Klanjščkove sem najbrž najstarojši Pod gore.* še na mnoga leta ravnatelj Pavšič, nasvidenje na naših prihodnjih prireditvah v avditoriju, v Verdijevem gledališču, v Gregorčičevem klubu. In seveda tudi voščila ob Vaši bližnji 92-letnici. MARKC VVALTRITSCH Naše cene vam zagotavljajo poletje KONZERVE MESO SALAMA IN SIR Testenine BARILCA 500 g . . . Riž Gallo RB 1 kg........ Čisto oljčno olje PANTALEO 1 I Oljčno olje SASSO 11. . . . Paradižniki 400 g........ Margarin DELIZIA 200 g . . . Meso CORNEDBEEF netto 340 g Meso SIMMENTHAL 1/3 . . . PivoSPLUGEN 2/3.......... Mineralna voda LAVAREDO 1 I. Sadni sok «pompelmo» 11. . VERY CORA................. JAGERMEISTER.............. Whisky 100 PIPER’S .... Kava za dom 1/2 kg . , , , 270 lir 690 lir 1890 lir 2390 lir 200 lir 150 lir 790 lir 740 lir 240 lir 75 lir 690 lir 1290 lir 3490 lir 3880 lir 2680 lir Puranji «ossobuchi» kg................ 1490 lir Puranje perutnice kg................... 890 lir Piščančeve prsi kg.................... 5280 lir Zrezki junčjega stegna kg............. 3980 lir Junčji zavitki kg..................... 3980 lir SADJE IN ZELENJAVA Melone 1. kakovosti kg............... 390 lir Lepe rumene breskve kg... 390 lir Mlad krompir kg ........ . 130 lir SOLATA kg......... 690 lir Surov pršut 100 g . , s , . B , , 790 lir Danski sir 100 g................. 270 lir Sir «Parmigiano Reggiano» 100 g . . . 890 lir Desert PARMALAT . ....... 110 lir DROGERIJA Šampon EDY 1 kg . , * ............... 390 lir Pralno milo BELLO.....................150 lir «Ceramica bella»..................... 690 lir Toaletno milo ROY VIDAL.............. 260 lir 10 vložkov MINI PALOMA................195 lir 10 svitkov toaletnega papirja OVATTA PALOMA..............* , . 890 lir F.lli GODINA S. N. C. SUPERMERCATO DE5PAR GORICA, Ulica Cappuccini 1 - Tel. 83136 30. {lilija 19,f IZŠEL JE MIKROTOPONOMASTIČNI ZEMLJEVID TRŽAŠKEGA OZEMLJA Bogastvo naših krajevnih imen Ekipa tržaških znanstvenikov pod okriljem Narodne in študijske knjižnice je zbrala in zapisala nad 5000 krajevnih in ledinskih imen, od katerih jih 3449 obsega seznam - Pobudnik in začetnik je bil pokojni Zorko Jelinčič - Razgovor z enim od avtorjev imenskega dela - prof. Robertom Petarosom Slovenska literatura o topono-mastiki se je v teh dneh pomembno obogatila z izidom zemljevida Tržaškega ozemlja in ustreznega seznama imen. Zemljevid in publikacijo sta izdali založništvo Slovenske matice v Ljubljani in Založništvo tržaškega tiska v Trstu, pripravil pa ju je odsek za slovenski jezik pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu po zasnovah pokojnega Zorka Jelinčiča. Avtor imenskega dela je prof. dr. Robert Petaros s sodelovanjem prof. dr. Ksenije Levak in prof dr. Gojmira Budala, avtorja kartografske zasnove sta univ. prof. dr. Jakob Medved in prof. dr. Borut Ingolič z oddelka za geografijo univerze v Ljubljani, končno fazo zemljevida je redigiral prof. dr. Vili Kos, podrobnostni karti Banov je pripravil prof. dr. Samo Pahor, z nasveti pri zapisovanju imen sta v začetku sodelovala univ. prof. dr. Anton Bajc in sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jakob Rigler. Redakcijski odbor so sestavljali: Drago Pahor — načelnik odseka za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice v Trstu tkot pobudnik), prof. dr. Same Pahor načelnik oddelka za slovenski jezik pri NŠK. prof. Miroslav Košuta — predsednik odbora za kulturo pri SKGZ, Živa Gruden — načelnik odseka za etnografijo pri NŠK, prof. Marko Kravos — urednik knjižnih izdaj ZTT ter prof. dr. Ksenija Levak in prof. dr. Gojmir Budal ter prof. dr Robert Petaros. Opremo izdaje je oskrbel Graficenter ZTT v Trstu pod vodstvom prof. Klavdija Palčiča, zemljevid je tiskala tiskarna ČGP Delo, publikacijo z imenskim delom pa tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Založnika sta v uvodu publikacije z naslovom «Tržaško ozemlje* zapisala med drugim: «Zemljevid Tržaškega ozemlja z mikrotoponomastiko je prva tovrstna obdelava slovenskih tal. Izdaja zemljevida je toliko bolj dragocena, ker nudi krajepisno imensko sliko področja, ki ga od ostale Slovenije ločuje državna meja*. «.. . Opravljeno delo priča o prizadevanjih zamejskih Slovencev, da svojo kulturno, zgodovinsko, socialno in politično stvarnost obdelajo po sodobnih znanstvenih metodah. Strokovna pomoč, ki so je bili deležni pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in ha filozof-slci fakulteti v Ljubljani, 'pa potrjuje svobodno pretakanje znanstvenih izkušenj v slovenskem prostoru. Zemljevid ima prvenstveno m poudarjeno študijski pomen, prišel bo prav kot orientacija in gra-divsko oporišče tako jezikoslovcem in geografom kot zgodovinar em in etnografom. Podrobna obdelava krajevnih in ledinskih imen nudi seveda več kot običajni zemljevidi, čeprav je jasno, da bo zemljevid služil tudi naj-bo'i običajnemu interesu. Delo ima poleg znanstvenega in praktičnega lurli kulturni, narodnostni in politični pomen: izpričuje voljo Slovencev v Italiji, da na osnovi izročil in zgodovinske dediščine ohranjajo in razvijajo svojo etnično fiziognomijo, saj se morejo le s tako zavedajočo se iti ustvarjalno identiteto vključevati v tokove sodelovanja ob meji, ki postaja zaradi dobrih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo prizorišče novih pobud in razvoja. Zemljevid je v času naglih prostorskih in socialnih sprememb d/zument o antropološki iti kulturni podobi Tržaškega ozemlja, hkrati še opozorilo, naj bi se posegi vanj smotrno vključevali v stoletno tkivo, to je tako, da bi ne porušili vezi in ravnotežnega odnosa med ljudmi in kraji.* Prof. Roberta Petarosa, avtorja imenskega dela (ob sodelovanju prof. Levakove in prof. Budala) pa smo ob izidu tega dragocenega dela zaprosili za razgovor, da bi .iaše bralce nekoliko bolj podrobno seznanili z nastajanjem zemljevida in njegovega imenskega dela ter na splošno z nadrobno toponomastiko pri Slovencih. VPR.: Zemljevid Tržaškega o-zemlja s seznami krajevnih in ledinskih imen označujeta založnika za prvo tovrstno obdelavo slovenskih tal. Kakše.i je bil dosedanji slovenski toponomastični fond? ODG.: Strokovna bibliografija o slovenskem imenoslovju je razmeroma bogata, sistematičnega raziskovalnega dela pa je bilo doslej opravljenega malo. Po-membujše zbirke krajevnih i-tnen so: Svetličičevo Kazalo krajev k zemljevidu Slovenske matice: Rokopisna zbirka slovenskih ledinskih imen pri Slovenski matici: Tumovo Imenoslovje Julijskih Alp: Badjurova Ljudska geografi ja in Bezlajeva Slovenska vodna imena. Morda obstaja še kakšno tovrstno delo, ki smo ga nehote prezrli. VPR.: Kako pa je z dosedanjo toponomastično obdelavo Tržaškega ozemlja? ODG.: Tudi o toponomastiki Tržaškega ozemlja je bilo doslej bolj malo napisanega. Ledinska imena Trsta, njegove neposredne okoli' ce in bližnjih kraških vasi je sicer zbiralo več navdušenih ljubiteljev. Naj omenim samo sveto-ivansko sodelavko vašega dnevni- ka Pavlo Kolaričevo ah' pa bor-štanskega zapisovalca Miloša Marca v Jadranskem koledarju. Dela teh in drugih ljubiteljev nikakor ne smemo podcenjevati, saj so o-pravili koristno delo, toda res je, da se strokovno in sistematično ni lotil zbiranja nihče. O Krajnih imenih v Tržaški okolici je leta 1876 v Edinosti pisal Jožef Križman. Leta 1882 je Matija Sila objavil v Edinosti zgodovinsko delo Trst iti okolica, iz kasnejšega časa je treba omeniti predvsem razpravo Henrika Tume Krajevno imenoslovje, ki je izšla v Jadranskem almanahu za leto 1923. Dr. Lavo Čermelj pa je v knjigah Julijska krajina, Beneška Slovenija in zadrska pokrajina in Tržaško ozemlje ter Goriška in Videmska pokrajina zbral krajevna imena slovenskega narodnostnega ozemlja, k{ je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji, a se pri tem ni spuščal v nadrobno toponomastiko. Prof. Robert Petaros VPR.: Kaj pa v novejšem času? ODG.: Tudi iz novejšega časa imamo nekaj del s področja topo-nomastike. Poleg tega, kar sem že omenil v zvezi s prizadevanji ljubiteljev, naj omenim razpravo Lina Legiše Kos kraškega narečja, ki je bila objavljena v Razgledih leta 1951, dalje topografsko karto Trsta in njegove okolice, ki je izšla kot priloga Jadranskemu koledarju za leto 1952 in za katero je največ dela opravil Zorko Jelinčič. Pri Mladinski knjigi v Ljubljani je leta 1974 izšel «Zemljevid z italijanskimi in slovenskimi krnit, jevnimi imeni v Furlaniji Julijski krajini in Benečiji*, ki nima mikrotoponomastičnega značaja in pri katerem so sodelovali tudi mnogi ustvarjalci pravkar izsišlega zemljevida Tržaškega ozemlja. Končno imamo še knjigo o zgodovini Opčin z naslovom tVas, ljudje, čas*, ki jo je izdalo ZTT leta 1975, v kateri so avtorji (Sosič, Vremec in drugi) zbrali bogato gradivo z mnogimi ledinskimi imeni. ki jih prinaša pregledna topo-nomastična karta. VPR.: Povrniva se zdaj k zemljevidu Tržaškega ozemlja, ki ga imava pred seboj. Kdaj ste se ga lotili in kako? ODG.: Kot je omenjeno že, v uvodu in tudi na ovojnici seznama imen, je zemljevid Tržaškega o-zemlja, vključno s seznamom imen, končni rezultat pobude in zasnove prof. Zorka Jelinčiča iz let 1950-60. Prof. Jelinčič se je skoraj vse do svoje smrti leta 1965 ukvarjal z imenoslovjem, vneto zbiral in si zapisoval ledinska imena, o njih pisal in jih tudi razlagal. Prizadeval si je dokazati svetu — v tistih razburkanih letih, ko so za zeleno mizo odločali o usodi teh krajev — da je obalno področje od Trsta do Štivana slovensko. Kasneje je začel zapisovati imena tudi za druge kraje na Tržaškem. Po njegovi smrti je delo skoraj povsem zastalo in šele leta 1966 smo že zbrano gradivo začeli u-rejati in dopolnjevati na pobudo novega načelnika odseka za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici Draga Pahorja, Ustanovili smo pripravljalni in kasneje redakcijski odbor in se za strokovno in tehnično pomoč obrnili na ustrezne ustanove in organizacije v Sloveniji. VPR.: V nadrobnejšo razlago strokovnega oziroma znanstvenega pristopa k Vašemu delu se na tem mestu ne bi spuščala, zanimivo pa bo za naše bralce kateri so bili moralni vzgibi, ki so Vas vodili pri delu? ODG.: Moj prvotni namen je bil čisto praktične narave. Nameravali smo sestaviti le seznam slovenskih krajevnih in ledinskih imen na Tržaškem ozemlju zaradi njih pogostega nepravilnega, pomanjkljivega ali celo napačnega pisanja v dnevnem in periodičnem slovenskem tisku. To pisanje je včasih enostavno prevajanje uradnih in marsikdaj nam tujih in nepravilnih oblik, na primer: Repnič Rupin Piccolo — Mali Repen. Počasi pa je dozorevala zamisel v tako dokončno obliko, kakršna je zdaj pred nami. ob jasni zavesti, da se bogastvo naših krajevnih imen. ki je plod tisočletnega življenja in dela ter duhovnega bogastva in ustvarjanja našega človeka ob najzahod nejšem robu slovenskega narodnostnega ozemlja, sicer počasi, a nezadržno izgublja. Drobna ledin- pisu nismo upoštevali diftongizaci-je in vokalne redukcije, sicer pa smo se skušali čimbolj približati izgovoru domačinov. Težav pa kljub temu ni manjkalo, saj smo večkrat dobili različna imena ali celo več imen za isto področje. Odločiti se je bilo treba pač za tisto, ki je pogosteje rabljeno in ki je tudi zdaj v rabi, saj je bilo to naše vodilno načelo. Ob pogledu na to množico krajevnih in ledinskih imen bo vsakomur postalo jasno, da je to bogato imenoslovje čisto slovensko in da je le nekaj prav redkih imen nejasnega izvora. Prav tako so redka imena iz romanskega jezikovnega območja, večinoma s področja pomorskega življenja, ribištva in brodarstva. To so v glav-Razgovor zapisal JOŽE KOREN ■Ja Sul l,: jtr— Ograda Parti 'S Čukova stana C Sil Čička stana . * PA R T |J ry OovSceV 8 a f ” e '\\Kržipqvec. \ pJeplenca- frnjfa Jezero %eEobj£ enmf . \tl/MPNirA . Aa' \ 2ejen Krenca KjrtecV vskaoot T « V°',ska 001 mda 'stena k> alič P fanta s,j V .kuhiI C' \GOLI VRi Nadbrdn ,*'isie /(Slatnre ikvice Zahudnik Mii "U 001 N\ \* žlebOiE SkrivnicaODi-Nim oni INKA /čelo 8 f ---_*i. iU3'-- , ftjM • ''"po«0'0* Grfrnj* , V* //vi * rjR irfjevec i 77MS4 Jj tr* rije ver ->*5> (Nadaljevanje na 7. strani) IZID ZBORNIKA »NAŠI ŠPANCI* V ZALOŽBI BOREC JUGOSLOVANI V ŠPANSKI VOJNI Zahvalne besede legendarne Dolores Ibarruri in uvodne besede dr. Aleša Beblerja - Na strani republikancev se je borilo od 1500 do 1600 Jugoslovanov, od teh okrog 500 Slovencev Zbornik »Naši Španci*, ki ga je te dni izdala založba Borec v Ljubljani, zagotovo predstavlja zanimivo pričevanje in dokument, o udeležbi slovenskih antifašistov in revolucionarjev v španski državljanski vojni, ki .jo danes,, po štiridesetih letih, lahko mirno označimo za predpremiero druge svetovne vojne ih boja preti' fašizrnui Zbornik, ki ga je uredil in Zbral Anton Bebler, prinaša na uvodnem mestu «Zahvalo» legendarne Dolores Ibarruri, ki je med drugim zapisala posebej za ta zbornik: »Ob spominu, na vojno v Špani ji, Hi. jo je povzročila vstaja-najbolj nazadnjaških sil naše države s podporo fašističnih sil tistega obdobja, se ganjeni ipgminjaim sodelovanja skupin, protifašhiev najrazličnejših narodnosti nit strani republike, med njimi jugoslovanskih bojnih tovarišev, ki so jih'naši vojaki globoko spoštovali zaradi njihove borbenosti ter jih resnično smatrali za del sebe... ... Vsem preživelim jugoslovanskim bojnim tovarišem velikega španskega boja m vsemu jugoslovanskemu ljudstvu pod Vodstvom tovariša Tila. pa se .želim ponovne/ glajbbkd zahvaliti'.za udeležbo v naši borbi ter izražam upanje, da se snidemo z' njimi v prihodnosti. ki v ngši dežel, že dobiva obrise resničnosti, zatik da jim še enkrat. izrazimo svojo globoko in. bratsko hvaležnost za njihovo pomoč in junaštvo.'* . Daljšo uvodno besedno v zbornik pock naslovom «Bralcem na pot» je napisal, predsednik Združenja biVših jugoslovanskih prostovoljcev španske republikanske vojske Aleš Bebler in.v njej k gr se' da strnjeno 'iffSiZČfbrio orisal vse zgodovinske! politične in druge silnice, ki so privedle do španske državljanske vojne na predvečer velikega drugega evropskega in ' svetovnega klanja. Med ska imena se pozabljajo prav tako, kot se sušijo kraški kali in vodnjaki, st- zasipajo jame, pečine in kraške doline - vrtače, se rušijo lepe kraške hiše, stare in umetniško izdelane kraške kalone pod vedno večjim pritiskom industrializacije in urbanizacije, ki prodirata z najsilovitejšo gradbeno dejavnostjo prav do zadnjega kotička Tržaškega ozemlja. VPR.: Koliko krajevnih in ledinskih imen Vam .je uspelo zbrati in kdo Vam je pri tem pomagal? ODG.: Vseh imen smo zbrali nekaj nad 5000, v naš seznam pa smo jih vključili le 3449. Seveda na zemljevidu niso napisana prav vsa imena, ker karta v tem obsegu ni prenesla večje gostote, saj je že zdaj poprečno na enem kvadratnem centimetru po eno ime. Pri zapisovanju imen na terenu smo se opirali na izpovedi sodobnikov, domačinov, največkrat lastnikov kraških gmajn, ledin, gozdov in pečin, ljudi torej, ki poznajo vsak košček naše zemlje, ker smo težili za tem, da ustvarimo dokument sedanjega dejanskega stanja in ne kako obdelavo na podlagi zgodovinskih virov, ki obravnavajo bolj ali manj preživelo - mrtvo - že zgodovinsko dobo in čas. Obračali smo se na preproste ljudi in na izobražence. Razumljivo je, da so nam bili v največjo pomoč starejši ljudje. Mladina povečini nc pozna več drobnih ledinskih imen, ker jih ne uporablja zato, ker opušča obdelovanje zemlje. Sicer pa je iz objavljenega seznama razvidno, da nam je pomagalo pri našem delu okrog 240 ljudi na terenu, poleg seveda ustreznih strokovnih in specializiranih ustanov ter strokovnjakov iz matične Slovenije, na katere smo se obrnili. VPR.: Ali nam lahko navedete vsaj nekaj osnovnih principov, ki so Vas vodili pri delu oziroma pri zapisovanju imen? ODG.: V redakcijskem odboru so bili seveda različni pogledi na zapisovanje imen. Nekateri so se zavzemali za dialektalno obliko, drugi za zapis sedanjega stanja, drugi zopet za upoštevanje zgodovinskih podatkov, etnografskih značilnosti ali tudi stroge knjižne ' 6WiM.* S/it ti 'iiofeledi so se izkristalizirali v enotno stališče ob {frV?tMvenhM *dd6Stevanju intere-4bv' •Hovensafe* “ezJktcvne enotnosti. 'lako smo občna imena zapisali v knjižni obliki, vsa druga imena pa smo le delno prilagodili pravilom knjižnega jezika. Pri za- ■lllllIllllllIlllimnililllllllllllitmilMMlimiinillilllllltlllimHlIllIlIHlIlimUllIlllHlIlilIHmllllimMll.... OB RAZSTAVI V LJUBLJANSKI MODERNI GALERIJI SVEŽE IDEJE GRUPE JUNIJ/ Na razstavi sodeluje 136 umetnikov iz več držav * Umetniška svoboda, raziskovalna strast, kozmopoiitizem, prijateljstvo med narodi V ljubljanski «Moderni galeriji* je od 7. julija pa do 8. avgusta letos odprta velika likovna razstava, ki jo je priredila grupa »Junij*. Na razstavi sodeluje 136 likovnikov iz več držav. Po zaključku v Ljubljani bodo razstavo preselili v Sarajevo. Najprej bi bilo potrebno spregovoriti nekaj besed o grupi <;Junij*. Zamisel zanjo se je rodila leta 1969, ustanovili pa so jo 1970. leta, od takrat so njeni člana priredili več pomembnih razstav v Jugoslaviji in tujini. V katalogu, ki je izšel ob zadnji razstavi v Modemi galeriji, so v izjavi grupe strnjeni njeni umetniški in širše kulturni nameni, mi jih povzemamo, ker nam bodo najbolje označili likovno skupino. Grupa «Junij» manifestira umetniško svobodo, raziskovalno strast do življenja in sveta, žlahtno kulturno tekmovalnost, lastni postopni razvoj' in prehajanje v enotnejšo li-kovno-duhovno povezanost, kozmopoiitizem v smislu umetniškega izražanja, humanost, prijateljstvo med narodi, narodnimi in vsemi drugimi manjšinami.* Grupa »Junij* se poleg tega zavzema za raziskovanje novih izraznih medijev in skuša podirati meje med različnimi likovnimi tehnikami. Programske izjave uresničuje grupa »Junij* tudi na razstavi v Moderni galeriji. Tu so namreč razstavljena dela avtorjev iz različnih držav, gre predvsem za mlajše umetnike, ki z različnimi likovnimi tehnikami oblikujejo svoj odnos do vprašanj človeka, prostora, narave in sveta na sploh. Sredstva, ki st' jih umetniki poslužujejo, so satirične risbe, fotografija, kiparstvo, grafika in seveda kombinacije med različnimi tehnikami. Na razstavi po/.ečcni Marcelu Duchampu, se srečujejo iskanja, ki gredo od računalniške grafike Edvarda Zajca pa do risanih karikatur. Odprtost razstave in same grupe lahko posreduje marsikak zanimiv predlog in širi meje umetniškega iskanja. k - VvSv "K/oif*y _ ___ ___ ^ “ojSloni . *- Vr 4pV' XRakn,k\ V" ilM ...- : ■ ^o^Gobovice 'Hiibni Vc!Sl$:Z"C^$ Ogradap? } *"*" / , ti-vijelca % \ ** • “ OLJUNE 'A ; V" . % , Go/obnica Po"^Hj -MALI VRH ■ J/. 'K-: - ■'/•■<«# 'janska* - jama DORINA Izsek iz nadrobnega zemljevida Tržaškega ozemlja, ki je najbolj bogat s slovenskimi krajevnimi in ledinskimi imeni Zvest Apollonio - slikal', grafik j Skupni imenovalec različnih sme-, ri je angažiranost do aktualnih vprašanj (ekologija, ■ človekova svoboda itd.) in iskanje človeških dimenzij v svetu in naravi (vred notenje golega telesa,, narave,, no , vi posegi v prostoru itd.). V slovenskem prostoru imajo pobude grupe «Junij» svojo težo saj prinaša, in to organizirano, v naš prestar vrsto svežih idej. Estetska ocena umetnin, ki jih posre duje občinstvu razstava v Moderni galeriji, zahteva od pisca odprtost, saj je veliko del, ki jih ne moremo označiti z pridevnikom lep, ampak moramo poleg rezultatov ovrednotiti še postopke in razumeti njihovo eksperimentalno hotenje. Umetnine zahtevajo od gledalca .zelo. gibljiva estetska merila. karikature ne moremo vka-lupiti z istimi merili kot na primer pejsaža ali portreta. Zanimivost je v delu večkrat pomembnejša od skladnosti, dovršenosti, skratka od lepotnih učinkov. Presenetljiva domislica zamenja ubranost barv, meje estetskega se odpirajo novim izkušnjam. A. M. / drugim je Aleš Bebler v svojem uvodu pravilno ugotovil c.Pri nas v Jugoslaviji so bili bivši španski borci. — *naši Španci*, kot so jim rekli ljudje — med prvimi organizatorji oboroženega boja ■ proti fašističnim okupatorjem, med. prvimi diverzanti in med prvimi komandirji in komisarji partizanskih čet, med najpopularnejšimi .heroji. Mnogi so padli že v začetku vojne: žikica Jovanovič - Španac, Milan Blago-jevič, Branko Krsmanovič, Marko Oreškovič, Franjo Oguiinac - Se-Ija, Slobodan Mii.rov - Danko, Jože Gregorčič, Miha Pintar. Naši Španci sfi bili med najbolj vidnimi organizatorji regularne narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, med komandanfi, komisarji in načelniki glavnih StabtitnTn največjih operativnih enmmKSi so bile pomladi t94~> za končne operacije formirane štiri, armade, so vsem štirim pbveljavali bivši španski borci: Koča Popovič, Peko Dup-čevič, Kosta Nad j in Petar Drap-šin. V primerjavi s špansko vojno sta se narodnoosvobodilna vojna in revolucija v Jugoslaviji razvijali v bistveno drugačnih okoliščinah... Zato gre, kadar govorimo o španskih izkušnjah, pogosto za splošne vojaške izkušnje na tedanji ravni tehnike in vojaške izvedenosti in nekatere vojaško-polt-tične izkušnje. Te izkušnje so bile posebno dobrodošle na samem začetku našega oboroženega ‘ boja, saj je partija tedaj imela le zelo malo kadrov z vojaškimi, še manj pa z vojnimi izkušnjami: vojaške izkušnje španskiji boi cev so se prepletale z domačimi izkušnjami tisočih• borcev in se hitro vraščale v celotno Zakladnico narodnoosvobodilnega boja. Vendar lahko pri nekaterih primerih vse do leta 1943 zasledimo odmeve Španije ne samo na taktični, temveč tudi na operativni ravni V Sloveniji sta imela posebno vlogo dva zadnja komandanta glavnega štaba NOV in PO Slovenije Franc Rozman - Slane in Dušan Kveder - Tomaž.* Tako Aleš Bebler v svojem u-vodu, pri čemer pa v svoji skromnosti pozablja, da je bil tudi on sam eden izmed pomembnih vojaških organizatorjev in voditeljev našega narodnoosvobodilnega boja. Zbornik je smiselno razdeljen na šest razdelkov. V prven razdelku pod skupnim naslovom »Poti v Španijo* objavljajo svoje prispevke, spomine in pričevanja Stane Bobnar (Prvi poskus je spodletel), Franc Prevc (Kljub temu sem prispel), Jože Bajt (Težavna pot v Španijo), Otmar Krea-čič (S pomočjo slovenskih tovarišev), Stanko Salomon (Pot iz Belgije), Leopold Caharija (Čez A-tlantik), Ivan Kokal (Življenjepis), Silvo Furlan (Iz Sibirije v republikansko Španijo) in Aleš Bebler (Listi iz dnevnika, ki ga ni ve(j). V drugem razdelku pod naslovom «Na španskih bojiščih* pa najdemo naslednje prispevke: Albin Marvin (Prvi korald), Alojz Tacar (Slovo na madridskih utrdbah), Albin Marvin (V bitki za Madrid), Jože Kopinič (Podmornica C-6), Jože Repinc (Bil sem tolmač in inštruktor), Ivan Zajc (V Aragoniji), Aleš Bebler (Napad na Quinto), Jurij Malešič (Cankarjeva četa v boju). Miha Počrvina (Mednarodna brigada na Malagi), Viktor Jeriha (Obramba Monnegi'e), Ivan Kokal (V vojnem vrtincu), Albin Marvin (V štabu internacionalne brigade), Dušan Kveder (Kako sem se vrnil na fronto), Silvo Furlan (Posvečam tankistom, padlim za republiko), Slane Vilhar (Zadnji boji interna-• ci,analnih brigad) in Vicko Antič (Jugoslovani v španskem, letalstvu: Petrovič, Križaj, Jazbinšek). V tretjem razdelku pod naslovom «Pot domov* pa so objavljeni prispevki naslednjih avtorjev: Ivan Kokal (Umik iz taborišča), Slavko Krnc (Beg iz francoskega taborišča), Kosta Nadj (Španski borci v Franciji), Vladimir Popovič (Vrnitev naših tovarišev »Špancev* iz Nemčije v domovino) in Alojz Mikenauer (Španski 1 revije MLADIKA 6-7 Izšla je nova dvojna (toda ri! po obsegu) številka tržaške rev, je Mladika. V uvodniku se vrac k zadnjim volitvam in pod nas^ vom «Ža zvestobo gre* piše, da 5 «pošten odnos (Slovenske skupa“ sti) do slovenske stvari nagradi j rezultati volitev* s tem, da je ^! dobila potrdilo za deželo, no prišla v goriški pokrajin*01 svet, izvolila novega moža žaški občinski svet in sedem Prel! stavnikov v mestne sosvete. | ničar pove tudi, da so bili na stah raznih drugih strank izvoij ni «še drugi Slovenci* (zakaj n, pove koliko?) a obenem P0®,0!, svoje znano nasprotovanje v™v [ oevanju slovenskih volivcev J »neslovenske stranke*. Kljub tem pozdravlja tudi njihovo izvoli® | in jim polaga na srce naj «skrD jo prvenstveno za slovensko : To pa je tudi edini politični » nek v številki, ostalo gradivo J > delno leposlovno, delno so ob'1j ne rubrike in nadaljevanja a pregledi. Martin Jevnikar nadaljuje s SK, • jim predstavljanjem slovenj^ povojnih revij v Italiji. ToV predstavlja revije Jadran, in Sidro. Vse tri so imele krab življenje, prvi dve sta izšli le ^ krat, tretja pa dvakrat. Ivo •>/ nikar nadaljuje z zapisovanje : «drobcev iz manjšinskega sv®®' Prav tako nadaljuje isti av®J; svoj prikaz zamejske in zdorrri) i literature. Tokrat predstavlja ; ko črtic »Blesk* tržaške pisa^ii ce Marije Mislej. S kar tt*1*,! recenzijami o novi Kocbekovi knJ ; gi pesmi v nemščini, o spom^ monsignorja Janeza Hladnika « ~ i« ničnih ^ o knjigi o Avstriji in njenih vencih, je v številki zastopan ** TVfp,] p Precej obsežna je tokrat rubri^ j pisem. Karel Bajc se huduje nečisto slovenščino v rabi v Sl® I » vojn), I§n, narodnoosvobodilnem boju* pa o-bjavtjajo svoje prispevke Stane Serrifč .''(Iz francoskih taborišč v partizane), Lado Ambrožič (0 Daki ju), Aleš Bebler (Začetek naše borbe), Lado Ambrožič (O Primožu), Peter Stante (Prvi Stanetov pohod na Štajersko) Zdravko Klanjšček (Komandant Stane), Du San Kveder (Sodnija), Zdravko Klanjšček (Komandant Tomaž), Anton Dežman (Pod poveljstvom Jožeta Gregorčiča na Gorenjskem}, Janez Lušiha (Smrt narodnega heroja Jožeta Gregorčiča), Milan ževart (Narodni heroj Mi-1 ha Pintar - Toledo), Jože Kopinič (Radijska postaja Kominterne), Anton Ukmar (Pisana pot), l.eo-pold Caharija (Rešeni zaklad), Anton Cetin (Ena izmed akcij v Franciji), Stane Bobnar (Domov s prekomorskimi brigadami) in France Hočevar (Ppd poveljstvom Petra Drapšina). Predzadnji, peti razdelek pod naslovom «Epilog», je napisal A-leš Bebler in mu dal simboličen naslov «Potovanje, ki spominja na romanje*, v katerem popisuje o-bisk kakih štiridesetih jugoslovanskih prostovoljcev v Španiji pred nedavnim, ko so znova obiskali kraje, kjer so se nekoč borili in umirali, medtem ko so v šestem razdelku objavljene priloge in sicer seznam prostovoljcev španske republikanske vojske s slovenskega ozemlja, dodatni seznam, urednikovih nekaj besed o zborniku in številne dokumentarne fotografije. Zbornik je nastal na pobudo slovenske sekcije Zdužen ja bivših jugoslovanskih prostovoljcev španske republikanske vojske, s katerim naj bi tudi obeležili štiridesetletnico španske državljanske vojne (1936-1939). Popolnoma prav je, da je ta zbornik izšel, saj so v tem boju neposredno sodelovali številni Jugoslovani, bita jih je od 1600 do 1700 in med njimi okrog 500 Slovencev. Naj ob' koncu še zapišemo, da je bilo med španskimi prostovoljci tudi veliko primorskiii ljudi, ki so prav tako našli svoje mesto v tem zborniku, ki ni samo dragoceno zgodovinsko pričevanje in dokument, temveč tudi in hkrati izredno zanimivo branje in opozorilo tudi današnjemu času na Vse hevdrnosti fašizma in njegove obnovitve, na kar moramo biti še posebej pozorni in se nenehno budno bojevati proti vsem njegovim pojavom in oblikam povsod po svetu. Knjiga o naših Špancih je dovolj tehtno in nazorno opozorilo v lem smislu. DUŠAN ŽELJEZNOV veniji in navaja več primerov^, so — tako ugotavlja —■ v na®Pjo 1 ju z jugoslovansko zakonodajo “j. , slovenščine. Anonimnemu «ka j. čanu» očitno ni všeč, da je ni mariborski škof Vekoslav GJ®", na nekem predavanju v Zah. Nenv či.ji «zavrnil trditve, da Cerkev Jugoslaviji ni svobodna ter s ta datki podkrepil svoje stališče, položaj Cerkve pri nas nj v nl.fr ! mer slabši kot v družbah, ™ cerkvene oblasti razpolagajo * v.f likanskimi sredstvi*. Očitno Wu L ljubši zagrebški nadškof Fra. Kuharič, ki je na švedski teleV/ ji (!) trdil nasprotno. AnonirtOf se zavzema za to, da bi se jug0*’ vanski škofje dogovorili za en®L. stališče v smislu »kristjanske niče*. »Od enega obeh škofov vsekakor ni vzgled resnicoljub1^ sti*, pravi, a se previdno ne lZL če do kraja kateri naj bi b» Jože Prešeren pa piše o «slota,. skih pastoralnih središčih v . stu», o problemu torej, o kater si tržaški slovenski katoliki 1” ti kler niso enotni, (jk) > i f! MOST 2 Jedro 2. številke revije predstavljata članka »Kljuboval.^ vztrajanje v osvečevalnih vetr° usode* Leva Detele in «0 in domačem golobu* Tarasa K maunerja. leposlovni del obSW pesmi Iva Svetine, Kajetana F viča ter Srečka Kosovela. VseP: srni je v italijanščino preveta Jolka Milič. Pesmi objavlja tl1 italijanski avtor Gino Brazzodta® V članku »Kljubovalno vztrtJ I nje v osvečevalnih vetrovih usta analizira Lev Detela roman Al ’ za Rebule »V sibilinem vetrtaj Vsebinsko jedro romana ozta. Detela kot »iskanje duhovnega sla v času naravnih padcev in blastni.ških nesmislov*. Glavni J nak Nemezian doživlja v svf »relativizma in grozljivosti* ‘taj. hrepenenje in upanje v konshta. ranje človeško in družbeno nusa no boljšega in naprednejšega*- ta nakovo pozitivno akcijo »rojevanje krščanstva kot bistvi osveščevalne in humanitarne gočnosti*. Detela analizira tud' blikovno plat romana, kjer slCL ugotavlja določene stereotipe, vta, dar priznava Rebuli močno uri niško raznolikost in pa »večdiri® zaonalno mogočost, ki razblini ta blono enosmerne pridige*. Dc j-ocenjuje Rebulov roman kot ' žno novost v mednarodnem ^ rilu. Taras Kermauner piše v .j, seju «0 divjem in domačem tata, bu» o romanu Alojza Rebule ji golob*. Kermaunerjev Pr’ vek pomeni v bistvu soočanje svetovnih nazorov, roman je P0/. za to. Kermauner zoperstavlja , t-bulovi eshatologiji in jasni veri božjo prisotnost svojo navezali na smrtno življenje. «VstaJet~J mrtvih in večno življenje* / Kermaunerja alibi, svojo človta dimenzijo najde le v umrlji^ svetu. Njegova eksistenca se y smisli v veri »v veliki svet. življenje velikih strasti, v vejta darove* kot so ljubezen, s(t* življenje. . g. Vrsto literarnih ocen objavil3 # Br. Naj omenimo njegovo tae pesmi Biagia Marina in roria* «Boljše življenje* Fulvia Tomi^ta Slavist Peter Kersche prinaša r govor s pisateljem Levom Detel® Revija Mast prinaša poleg *’ j, zofskih, literarnih in literarno1* tičnih prispevkov še pismo /ta relie Gruber Benco. V pismu «*L cova zagotavlja Slovencem in ^ vanom svojo najtoplejšo ljubek Bencovi odgovarja Jolka Milič. P" nuja ji besede kot so balkarita cija, poslovanjanje, libanonizajta, j in druge ter sprašuj Gruber m covo, če mori' ne prodaja «san ; stare krilatice po znižani ceni*-A.**' Prunorifci^inevnifc 30. julija 1978 UPRAVIČENO NEGODOVANJE UPRAVIČENCEV ZAVAROVALNEGA STATUSA Kdaj dokončna rešitev vprašanja delovne dobe v bivši coni B STO Zdaj vse kaže, da bi morala mešana italijansko-jugoslovanska komisija zadevo rešiti vsaj do konca letošnjega leta jej nev' in meseci neusmiljeno te-n i°' toliko pričakovanega dokonč-neg dogovora o ureditvi zavarovalci: statusa tistih delavcev, ki so B B ZaPosleni na ozemlju bivše cone iem ,'t'čnem obdobju med 1. mano* i ® 'n 5. oktobrom 1956, pa e *n noče biti. Zainteresirani za koi°Vanc'’ ki so večidel že upo-, Jem (vendar brez «nevtralne» de-;Bine dobe v bivši coni B), postajo Vse bolj nestrpni in nezaupljivi Saj ne vidijo izhoda iz tega kri-nos^a položaja, za katerega ne „ ,1Jo nobene krivde, temveč le pre-v aJ° Posledice moralnega in pred-j oi ekonomskega značaja. Skoraj v uflncv!a. da se ne bi kdo oglasil s. radih tržaškega patronata Knieč-venaVeze in povprašal, če je v aar|e prišlo do kakega premika d ZVez‘ z njihovimi nerešenimi za-,ahii. Pri tem dajejo duška svo-Sadt ma*°dušju 'n nezadovoljstvu čin a^° dolgim zavlačevanjem, ve-c/ Se loteva obup in postajajo vse prepričani, da se stvar sploh o^l ,° uredila oziroma, da tolikšno jitičtig la vprašanja ra eprav je nezadovoljstvo človeško •"Njivo in v veliki meri tudi po-na m upravičeno, pa nikakor ni več niestu pretirano malodušje prav f,, aJ. ko se zadeva bliža dokončne-ijub ra.zdiščenju. Sicer so bile ob jv,: ® in pričakovanja precej in kot"3’ StV3ri qj. . ^cuna uziruina, ua u/imnuu liti^anje dokazuje pomanjkanje po volje za dokončno ureditev smo opti- pa so se zavlekle izvedeli iz zanesljivih ja®V' je italijanska stran tista, ki no v^e> čeprav posredno, dokonč-„ re,šitev tega vprašanja. V glavni* je dogovor med obema država-u. Ze izdelan, manjkajo le še neka J? »Pičice na i». Oj a ho jasnejša celotna slika ome-čam6 zadeve, ne bo napak, če po v z1® sintetičen zgodovinski pregled, sks h ”i fazi so trenutna dvostran-Oj dogovarjanja in kakšni so izgle-oe Za, dokončno ureditev v dogled-ne, ^asu- Precedens, da je še da-bj|S nerešeno omenjeno vprašanje, je ti ustvarjen pred dobrimi dvajse-l^1 jeti, ko so 14. novembra 1957 .Pisali konvencijo o socialni var-3 med SFRJ in Italijo. Tedaj š Poučili in rešili vsa sporna vpra-io Ja na področju vzajemnih pravic ^obveznosti socialnega zavarovali Odprto je ostalo edinole vpra-delovne dobe na območju nek- jj »Jih okrajev Koper in Buje v biv- sS?" " ^®ni B Svobodnega tržaškega o-v razdobju 1. maj <1845,— 5. v0 './er 1956 ,in to na izrecno zahte-Kj.^lijanske delegacije, ki je pod - šovinističnih in nacionali-krogov postavljala neuteme- Prih” Za^^eve v zvezi s teritorialno pitnostjo omenjenega ozemlja, če- %b, je Londonski memorandum 5. Dq “ra 1954 dodelil Jugoslaviji civil-upravo na tem območju. Vpra-oJ* zavarovalne dobe v kritičnem ,Cobju 19454956 sta obe državi za-ssrio Ce prevzela pravice v svoje bre- območje nekdanje cone A oziroma na ozemlje Italije (politični begunci oziroma »ezuli«), je omogočila ugoden odkup delovne dobe po zelo u-godnih pogojih z zakonom 226/65. Nerešen je ostal zavarovalni status na ših zamejskih Slovencev in delavcev italijanske narodnosti, ki so bili v obdobju 1945-1956 v delovnem razmerju na območju bivše cone B. Nekateri so tedaj sploh bivali v Kopru, kjer so ostali po aktivni udeležbi v NOB in so se pozneje ponovno vrnili v rojstni kraj tostran meje, drugi so se tedaj trenutno preselili v Koper, kjer so bili boljši pogoji za delo, nekateri pa so se dnevno vozili iz Trsta v Koper, kjer so lažje našli zaposlitev. Veliko je takih, ki imajo pet ali več let za poslitve, namesto upoštevanja omenjene zavarovalne dobe ob upokojitvi oa so ostali z dolgim nosom, kot da sploh ne bi delali. Marsikdo bi lahko tudi pred dopolnitvijo 60. leta starosti dosegel starostno pokojnino na osnovi vsaj 35-letne pokojninske dobe, seveda če bi bila priznana o-menjena delovna doba. Izhod iz slepe ulice nudi meddržavni osimski sporazum o dokončni razmejitvi in ureditvi nerešenih vprašanj z dne 10. novembra 1975, ki je bil ratificiran 3. aprila 1977. Ta sporazum urejuje tudi pereča vprašanja pravic in obveznosti iz socialnega zavarovanja na območju bivše cone B STO v razdobju 1. maj 1945 — 5. oktober 1956, torej tudi tista vpra sanja, ki jih konvencija o socialni varnosti leta 1957 ni obravnavala. Pravzaprav je bil za podrobno rešitev vseh odtenkov podeljen mandat mešani italijansko - jugoslovanski komisiji, ki se je lani sestala julija in decembra. Brez večjih težav so izdelali skupni dokument, ki načelno rešuje vprašanje tako, da se meddržavna konvencija o socialni varnosti razširi tudi na omenjeno obdobje. Vsaka država naj bi prevzela vse obveznosti do svojih državljanov tudi za kritično obdooje 1945-1956 v bivši coni B. Italijanski državljani bodo torej lahko uveljavili pri INPS omenjeno zavarovalno dobo. Na zadnjem zasedanju komisije decembra lani v Rimu so se do govorili, da bosta obe strani do marca letos * poglobili in prinesli svoje predloge v zvezi z nekaterimi ne bistvenimi konkretnimi vprašanji. Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v SR Sloveniji je bila zaupana naloga, da koordinira nadaljnje delo te komisije. Pri tem pa je prišlo do nepričakovanega zastoja, ker je marca letos o-srednje vodstvo INPS javilo, da italijanska stran ni še pripravila svojih predlogov in kljub še poznejšemu urgiranju s strani SPIZ niso še iz Rima javili svoje pripravljenosti na sestanek. Ta pa še dodatno o- težkoča celotno zadevo, predvsem pa je vredno vsake kritike tako neodgovorno zavlačevanje. Upravičenci morajo še naprej potrpežljivo ča kati, da bo vendarle odpravljena krivica, katero morajo pokorno prena šati, ne da bi bili pri tem kaj kri vi. Preostaja le upanje, da se bo zadeva dokončno uredila in zaključila pred koncem tega leta, ker, kot sem že prej omenil, bistvena vpra sanja so bila že soglasno razčiščena in z malo dobre volje bi morala komisija v sorazmerno kratkem času dokončno urediti celotno zadevo. Kar zadeva vprašanje, od katerega datuma dalje bodo upravičencem priznali omenjeno zavarovalno dobo, v dobro obveščenih krogih prevla duje mnenje, da bo mejnik ratifika cija osimskega sporazuma, se pra vi 3. april 1977. Če bo obveljala ta rešitev, ki vsekakor ni najbolj ugodna za tiste bivše zavarovance, ki so stopili v pokoj pred tem datumom, bo to določilo imelo retroaktivno veliavo za vse upokojence, katerim bodo na novo likvidirali pokojnino in izplačali dozorele zaostanke. Upajmo torej, da ne bo novih zapletov in zavlačevanj pri delu mešane jugoslovansko - italijanske komisije, vsem zainteresiranim zavarovancem pa svetujemo, da si kolikor tega niso še storili, uredijo vso zadevno dokumentacijo. BORIS SIMONETA SKRB ZA RAZVOJ KMETIJSTVA NA VIPAVSKEM Polkmetje so steber kmetijstva in živinoreje v Vipavski dolini Pogovor z odgovornim za zadružni sektor pri kmetijskem kombinatu Vipava Francem Magajno - Kombinat sestavlja pet temeljnih organizacij j— T " *'r 5' ........... ' L I......, _ , ....>...% vsalT Ure(hh z notranjimi predpisi, vij*® za svoje državljane. Jugosla-HiT Je prevzela pravice v svoje bre gMZa vse osebe, ki so postale ju-Pqp °vanski državljani po mirovni s0T“hi z itaiij0 leta 1947 oziroma dtjjhe izenačene z jugoslovanskimi dutr, ,ani P° londonskem memoran-f6j u iz leta 1954. Dejansko so to-J Vsem jugoslovanskim državlja-šteli v pokojninsko dobo zapo- J*iu. ŠE VEDNO AKTUALNO VPRAŠANJE Zmerna in pravilno sestavljena hrana je važen pogoj zdravja v omenjenem kritičnem ob „g Italija pa je ubrala drugač-bitj, t in je ustvarila, kar ne more ci'a slučaj, makroskopsko diferen-rnj 'J° med posameznimi kategorija-ijv.|prizadetih zavarovancev, ki so njenem ozemlju in bili njeni 0m?vliam. Edinole osebam, ki so rale za Italijo in se preselile na Bogastvo nai krajevnih imen Franc Magajna ^Nadaljevanje s 5. strani) kj . strokovni pomorski izrazi, VjjJl .v enaki meri zasledimo po di h jugoslovanskih in deloma tu-»i a*'Ugih sredozemskih obalah; it,)rej le učinek neposrednega ninv Va- Značilno in hkrati žabo j 0 ^e’ ha je cerkveno in uprav-ške Zrazoslovje pretežno iz nem- v ®a kulturnega kroga, kot po Itair ^talem slovenskem ozemlju, je ..lJfnska poimenovanja — teh težrf 0 majhen odstotek — so pre-Prii um°tna tvorba, enostavni p,.j|V°hi slovenskih imen, fonetične vi . plitve italijanski izgovarja-čja , čiste skovanke, katerih ve-tjij. Je nastala in se začela upo-iu,i‘Jali po prvi svetovni vojni; le i^atera So tv0rbe bližnjih itali- Vpih sred'šč- ti,Hj v karto sta vključena da n ranska nadrobna zemljevi-tn« p °v- Oskrbel ju je prof. Sa- oAn*lt>r' kateri je njun namen? stav': Hiun namen je prikazati I974)e med letom 1834 in letom h j.!’ I? je med historičnim sta-siw . 'n današnji.*! z vmesnim bl^Jnjanjem. Bani pa so bili tv aP,‘ zato, ker so tam najzani-n,i ,Sa imena in se jih je tudi k0J ač ohranilo do danes, medtem čina na drugih področjih ve-baitLilrnen še izgubila, kot nam nazorno dokazuje področje š(> -*1!1 iškega pristanišča. Moram Jpči, da sta ta dva stranska ^ ’idaaiz.KdeTopln>f sT- VpPahorja. 61av da sva vsaj v in J11” Pote/ah označila obseg V, ‘‘"men dela, ki ste ga opravili C vs| os,a,i In rad bi poudaril, *° ‘a zemljevid tudi nam čas- nikarjem v izredno korist, saj smo pogosto deležni bolj ali manj u-pravičenih liritik, da rabimo napačne oblike naših krajevnih in ledinskih imen. Zdaj se bomo lahko posluževali Vašega dragocenega dela. Pa ne samo mi... ODG.: Mislim, da bosta zemljevid in seznam krajevnih in ledinskih imen koristna za vso našo narodnostno skupnost in predvsem za tiste, ki se poklicno ah študijsko ukvarjajo z našim področjem. Lahko že zdaj povem, da bo zemljevid izšel tudi v stenski obliki plastificiran, tako da ga bodo s pridom lahko uporabljali tudi na naših šolah. Dovolite mi pa, da ob koncu najinega pogovora povem še nekaj: zemljevid bo lahko med domačini deležen kakšne pripombe tako glede zapisov imen kot njihove lokacije. Zavedamo se, da nobeno delo, zlasti ne take vrste, ne more biti popolno. Zato nam bo vsak predlog in vsako dopolnilo dobrodošlo in ga bo treba upoštevati pri morebitnih ponovnih izdajah. Hvalevredno pa bi bilo, da bi društva in organizacije, ki delujejo na posameznih področji.i ali v posameznih vaseh, na podlagi že pripravljenih osnov, ki se dajo s sedanio tehniko ustrezno povečati, izdale karte v večjem merilu za svoja področja ali vasi, v katere bi vnesli tudi tista imena, ki so bila v našem zemljevidu iz tehničnih razlogov opuščena saj bi tako naši ljudje pomagali zbrati po možnosti vsa domača imena in tudi morebitne podatke za njih razlago. Taaa dopolnila bi bila nadvse dragocena. Pred dnevi smo obiskali Franca Magajno, ki je odgovoren za zadružni sektor pri kmetijskem kombinatu Vipava. Z njim smo se pogovarjali o kombinatu, katerega korenine segajo v daljno leto 1948, ko je bila ustanovljena Vinarska zadruga Vipava. Po osvoboditvi je tudi na tem področju dobilo zadružništvo nov polet. Kmetje so se združili v precejšnje število zadrug, ki so se leta 1964 povezale v dve zadrugi, Kmetijsko -vinarsko zadrugo Vipava in Kmetijsko zadrugo Nova Gorica. Leta 1971 sta se obe organizaciji povezali in ustanovili Kmetijski kombinat Vipava, ki ima sedež v Novi Gorici. Ta sklep je bil sprejet, da bi racionalizirali predelavo in postavili nove temelje kmetijstvu na Vipavskem. Danes sodeluje v kombinatu 1470 polnopravnih članov. Poleg teh sodeluje z zadrugo še približno 4.500 kmetov, ki oddajajo svoje viške. Komhinat poseduje skoraj 3.534 ha lastne zemlje, na katerih pridela približno 250 vagonov grozdja, 150 vagonov breskev, 300 vagonov hrušk in 2 milijona litrov mleka. Iz privatnega sektorja pride še 500 vagonov grozdja, nad 2.000 ton govejega mesa letno, približno 6 milijonov in pol litrov mleka in približno 1.600 ton vrtnin. «Pri nas je 90 odst. kmetijstva odvisno od delavcev, ki so zaposleni v drugih sektorjih, predvsem v industriji in trgovini. Prav na teh delavcih sloni torej največji del našega kmetijstva,* nam je povedal France Magajna. «Skoraj vsaka kmetja ima svoj traktor, tako da jih je na celotnem Goriškem izven Brd nad 1.500.» Naš pogovor smo nadaljevali z notranjo ureditvijo kombinata. Kombinat je praktično razdeljen na dva dela, eden je v Vipavi drugi v Novi Gorici. Sestavljen je iz 5 temeljnih organizacij združenega dela, med katerimi je najpomembnejša e- nota, ki povezuje kooperante. Ta or ganizacija nadaljuje delo prejšnjih zadrug. V njenem okviru poslujejo štiri enote. Drugi TOZD - Kmetijska in družbena proizvodnja se ukvarja s proizvodnjo na družbeni zemlji. Med njena najpomembnejša posestva spadajo vinogradi, v Biljenskih gričih. Krombergu in Ložah, nasadi breskev v Biljah in Renčah, hlevi v Vipavi in Ajševici ter vrtnarija Lada v šem- Tretji TOZD - Predelava ima dve delovni enoti, klet in mlekarno. Sodobna klet ima prostera za 1.100 vagonov vina. Tehnološko dobro je o-premljena tudi mlekarna, ki odkupi dnevno 25.000 litrov mleka. Četrti TOZD - Sadje ima svoj center v Šempetru, kjer so zgradili centralna skladišča in hladilnike. Odkupljeno sadje in zelenjavo iz lastne in kooperacijske proizvodnje posreduje potrošnikom preko razpredene prodajne mreže. Peti TOZD - Strojni park ima nalogo, da s svojim strojnim parkom opremlja razne usluge ostalim temeljnim organizacijam. »Strukture teh temeljnih organizacij*, je povedal Magajna, »bomo reorganizirali v zadrugo, ki naj bi uokvirjala več temeljnih zadružnih enot, ki bi imele svoj samostojen proračun. S temi spremembami skušamo približati samoupravljanje kmetom.* Povprašali smo ga, če nam lahko v preprostih besedah pojasni, kako sodelujejo kmetje pri upravljanju. «Te stvari se precei spreminjajo. Do sedaj so ti odnosi sloneli na trgovi ni. V bodoče bo kmet dobil izplačano, ko bo trgovec realiziral. To ne bo teklo tako naglo, ker ima vsaka sfera svoje interese. Na primer, mi smo prodali svoje hruške v Branik za 910 din. Ta cena bo dopolnjena, ko bo trgovec prodal in ko bodo napravljeni obračuni. Takrat bo prišlo do dopolnitve te osnovne cene. Isto se dogaja z grozdjetp, ko dobijo kmetje poleg osnovne cene še dve do tri doplačila.» «Na Goriškem je bilo vedno pre cej razvito vrtnarstvo, kako pa je sedaj?* »Pod Avstro - Ogrsko je bilo vrtnarstvo v naših krajih zelo razvito in urejeno. Tedaj je imela Gorica najzmernejšo klimo v državi, zato je lahko izvažala na sever in v večje centre. Sedaj nimamo v bližini nobenega večjega centra in Dalmacija je prehuda konkurenca za nas. V zadnjih letih so napravili velike korake na tem področju, Tam imajo povrtnino tri tedne pred nami. Zato če hočemo uspeti se moramo u-smeriti na tiste povrtnine, ki dosežejo pri nas visoko kvaliteto. Med temi je nedvomno radič za zimo in podobno.* »V zadnjem času vaš kombinat posveča veliko pozornosti povečanju obdelovalne zemlje.* »V Dornbergu sedaj pripravljamo 30 hektarjev zemlje, 'na katerih bo mo posadili hruške. Za ta nasad smo se že domenili s Fructalom. Poleg tega imamo še šest delovišč, po 10 do 20 hektarjev. V najštevilnejših primerih gre za ureditev vodnega režima in podobno.* «Komu pa o-stane ta zemlja?* »Mi melioriramo zemljo, nato jim prepustimo. Odnose med sabo sami urejajo, po uvidevnosti. Nanje tudi prenesemo vse kredite tako, da sami razpolagajo s to zemljo.* KARLO DEVETAK Medtem ko gre dobra polovica človeštva k večernemu počitku lačna ali vsaj nenasičena, je prehrana v naših krajih na splošno preobilna. Statistike govorijo, da je okrog 30 odstotkov ljudi pri nas predebelih, kar vsekakor predstavlja hudo estetično hibo za posameznika, obenem pa mu tudi krajša življenje, saj ni pretirana trditev, da nam vsak odvečni kilogram telesne teže skrajša življenje najmanj za eno leto. Zato je potrebno, da se najprej pozanimamo za idealno težo, ki naj jo posameznik ima, nato pa se moramo navaditi pravilne prehrane, ki naj bo kalorično uravnovešena s fizičnim delom in gibanjem organizma. Glede idealne teže so si mnenja deljena, ker se pojem lepe postave spreminja s časom in ima pri tem važno vlogo tudi moda. Na splošno je še zmeraj v modi bolj vitka postava, vendar pa ne presuha, kot pred nekaj leti (vrsta Tviggy). V literaturi obstaja več obrazcev, s katerimi lahko izračunamo idealno težo, vendar se mi zdi še najboljša in objektivno na najbolj trdnih nogah naslednja formula: Višina x prsni obseg Idealna teža = ----------------- 240 Po tem pravilu lahko pridemo do idealne teže tako, da pomnožimo višino v centimetrih s prsnim obsegom pod pazduho (tudi v centimetrih in sicer vzamemo v poštev srednji obseg med vdihanjem in izdihanjem), zmnožek pa delimo z 240. Tako naj bi oseba srednje postave (175 cm) in normalnega prsnega obsega (100 cm) tehtala 72,9 kg(175x100:240). Na tak način lahko vsakdo izračuna svojo idealno težo, katero naj ohrani ali ponovno pridobi. Če je teža večja od idealne, bo treba nekaj ukreniti pri prehrani ali pri načinu življenja, v nasprotnem primeru si sami krajšamo življenje in obtežujemo prebavni sistem, krvni obtok in srce ter se izpostavljamo srčnim boleznim in boleznim presnavljanja, pa tudi povišanemu krvnemu pritisku in nevarnosti možganske kapi in mrtvouda. Znižanje telesne teže lahko dosežemo v glavnem na tri načine: z zmanjšanjem kalorične vrednosti prehrane, s povečanim telesnim delom in s shujševalnimi zdravili. Ker je zadnja oblika shujšanja lahko tudi nevarna in zahteva natančno zdravniško kontrolo, ostaneta na razpolago prva dva sistema, ki sta tudi najbolj naravna. Najbolje pa je, da se poslužimo istočasno obeh oblik, torej naj bi se veliko gibali in se zmerno hranili. Da bomo imeli kak uspeh z urejanjem prehrane, moramo nekaj vedeti tudi o kalorični vrednosti prehrane. Hrana, ki jo uživamo, je kemično sestavljena iz vode, sladkorjev (ogljikovih hidratov), proteinov (med temi so beljakovine), maščob, mineralnih snovi in vitaminov. Dobro sestavljena in raznovrstna hrana obsega vse te snovi. Drugačna pa je kalorična vrednost vsakega od teh prehrambnih elementov. Tako nima čista voda nikake katorične vrednosti, mineralne snovi so potrebne le za nadomeščanje izgubljenih mineralov in za pravilno raščo, nimajo pa kalorične vrednosti. Podobno je tudi z vitamini, ki pomagajo pri presnavljanju hrane in pri poznejših kemičnih reakcijah, ki so potrebne za pravilno delovanje organizma. Pravo kalorično vrednost torej i-majo le tri bistvene sestavine prehrane: ogljikovi hidrati, proteini in maščobe. Na splošno lahko rečemo, da obsega vsak gram čistega ogljikovega hidrata, torej brez vode, 4 kalorije. Tako nam da 100 gramov sladkorja, testenin, riža ali suhega kruha približno 400 kalorij. Podobno je tudi s proteini, ki jih dobimo v glavnem v mesu, jajcih in v nekaterih stročnicah. Tudi gram čistega proteina nam da štiri kalorije. Nekateri dietologi pa ne štejejo proteinov med energetske snovi, ampak jih imajo za plastične snovi, ki nadomeščajo dnevno izgubljene proteinske snovi in nam torej ne služijo v energetske namene. To seveda povsem drži, če je uživanje proteinov zmerno in če telesno delo ni prehudo. V teh dveh primerih organizem poseže po. proteinih, da jih presnovi in uporabi potem tako doseženo energijo pri fizičnem delu. I Ekonomska računica (Nadaljevanje s 5. strani) Najbogatejše pa so pri proizvaja nju kalorij maščobe, saj nam nudi gram čiste maščobe kar 9 kalorij, torej več kot dva grama sladkorje/ ali proteinov. Pri shujševalni negi se moramo torej najbolj otepati maščob, ker so kalorično najbolj bogate. Maščobe so tudi težko prebavne in mobilizirajo pri presnavlja nju veliko zahtevnih in kompleksnih mehanizmov. V primeru pa, da je kalorična vrednost hrane večja od porabljenih kalorij, organizem od večne maščobe, seveda po ustrezni presnovitvi, uskladišči kot rezervo, tako da pride do debelosti. Organizem ima tudi možnost, da po potre bi presnovi tudi ogljikove hidrate in proteine v maščobe, ki jih potem uskladišči. Koliko kalorij porabi normalno človeško telo? To je odvisno predvsem od fizičnih naporov, katerim je izpostavljeno. V glavnem pa se sučejo dnevne energetske potrebe človeka med 1.000 in 3.500 kalorijami. Tako potrebuje uradnik, ki opravlja le sedežno delo, samo 1.000 kalorij dnevno, kar je danes bolj težko doseči s prehrano, ki nam nudi poprečno 2.000 — 3.000 kalorij dnevno. Kot primer navajamo dnevni menil, ki obsega 1.000 kalorij: 300 gramov solate, 100 gramov teletine, 100 gramov integralnega kruha, 300 gramov kuhane zelenjave, dve jajci, 30 gramov zabele, povrhu pa še zajtrk z mlekom, sadjem in jogurtom. Pri shujševalni negi bomo skušali polagoma zmanjšati kalorično vrednost hrane, a bomo počasneje manjšali količino hrane. Tako nam da prav zelenjava občutek nasičenosti, a malo kalorij. Dobro bi bilo razdrobiti hrano v pet obrokov, ta ko da organizem ne trpi preveč ob paznem želodcu. Obstaja še drugi sistem za uteši-tev lakote in zmanjšanje apetita: pol ure pred obedom zaužijemo žličko ali dve medu, pa se bo lakota pomirila in ne bomo tako hlastali po hrani. Pri obroku bomo seveda pazili s prehrano, ki vsekakor ne sme biti preskromna, ker bi kvarno vplivala na raščo, pa tudi ne preobilna, ker otežkoča prebavila in prinaša dolo čeno umsko otopelost, o kateri radi govorijo tudi učitelji. Razen tega pa ustvarja preobilna hrana pri o-troku osnovo za poznejšo debelost, preveliko uživanje sladkorja pa ra do pripelje do zobne gnilobe. Ker skrbijo za prehrano v družini v glavnem gospodinje, bi bilo prav, da bi se le-te dobro seznanile s kalorično vrednostjo glavnih živil, tako da bodo primerno sestavljale dnevne menuje. V ta namen objavljamo tabelo z živili in s sorazmernimi kalorijami na 100 gramov živila. KOLIČINA KALORIJ V ŽIVILIH: 100 gramov Sladkor Med Čokolada Teletina Goveja pečenka Svinjska pečenka kalorije 387 319 550 231 194 291 Surova gnjat Kokoš Jegulja Sardine v olju Salama Jajce (komad) Kravje mleko Smetana Sir ementalec Maslo Slanina Majoneza Bel kruh Črn kruh Prepečenec Riž Testenine Fižol Grah (posušen) Krompir Solata Radič Jabolka Banane Hruške Rozine Orehi Lešniki Pivo Žganje Whisky Vino Limonada Coca-cola 340 111 325 331 427 80 69 336 404 716 816 720 250 252 422 356 361 350 354 85 15 20 58 95 61 298 702 671 50 250 301 53 48 45 Tako je lahko opaziti, da imajo razmeroma nizko kalorično vrednost solata, radič, jajca, hruške in jabolka, med kalorično najbolj bogata živila pa nrište varno maslo, slanino, majonezo, orehe, lešnike in čokolado. Dr. SREČKO SIMONETA IZREDNA PONUDBA NA KRASU IN OKOLICI SLEDEČE TRGOVINE DANIELI BERNARDO Prosek 124 REBULA SILVIO PONTARI & PAHOR PAHOR KARM) JE&IVINE KUKANJA ' C0SSUTTA FEDERICO VID ALI ALBERTO opremil s sončnimi paneli za gretje vode. Je ostalo samo pri načrtu? »Menda so načrt spremenili, ker proizvajalec naprav ne more dati zadovoljivega jamstva, da bodo naprave proizvajale vsaj 30 odstotkov tople vode. Po mojem bi kazalo vztrajati, napravo dopolnjevati, izboljšati.* — Katere so glavne prednosti sončne energije? »Nedvomno gre za čisto energijo, ki ne zastruplja ozračja in ki je tako rekoč zastonj in na razpolago vsem, tudi v tistih krajih, kjer že zdaj primanjkuje drugih virov. Nekateri sicer opozarjajo na določene posledice, ki bi jih utegnila povzročiti prevelika koncentracija zbiralnikov na omejenem prostoru. Zaradi vsrkavanja toplote, ki se drugače odbija spet v ozračje, bi se najbrž (vsaj teoretično) malenkostno znižala temperatura. Mislim pa da je vseeno boljše, če imamo kako sto pinjo manj, pa bolj čist zrak!* Ker je izdelava zbiralnika sotič ne energije preprosta zadeva, sem se pozanima) še za skrivnost, kako mora biti postavljen, da ujame kar največ sončnih žarkov. «Obrnjen proti jugu, z naklonom 45 do 35 stopinj*. GRUDEN JOSIP MARUSSI ANGELA SINIG0I LUCIAN0 KOS ANGELA ŽERJAL BORIS ŽERJAL RADO GUŠTIN BRANKO Vižo vij e 10 (Sesljanj Ul. Nazionale 63/1 - Opčine Trebče 111 Nabrežina 106/B Križ 133 Bani 72 Devin 50 Salež 20 L.goS. Tommaso 15-Opčine Mačkolje Dolina Boljunec Veliki Repen 85 NUDIJO od 31. julija dalje do izčrpanja zalog Moka 00 Despar 1 kg 3i0 lir Milo «Lux» 285 lir Semensko olje «Pilastro» 1 1 780 lir Sodček «Dixan» 5.400 lir Mineralna voda «Lavaredo» 1 1 85 lir Pivo 2/3 295 lir Kava «Lavazza» 200 g 1.450 lir Mineralna voda «S. Gemini» 395 lir Riž «Maratelli» 1 kg Olivno olje «Dante» 11 Kis beli/rdeči Toaletni papir «Paloma» 4 sv. 680 lir 2.090 lir 290 lir 390 lir DESPARfO Primorski Tlnoviiit 8 30. julija 197» P SVETOVNA ORGANIZACIJA ZA BOJ PROTI SLEPOTI BO ZAČELA NOVO AKCIJO KOLIKOR SE ČLOVEŠTVO V KRATKEM NE ZGANE BO VSAKO LETO OSLEPELO NAD 250.000 OTROK V Bangladešu so lani imeli «samo» 25 tisoč slepih - Glavni vzrok: lakota in avitaminoza utopija, posebno v današnjih časih politične razcepljenosti. V Oxfordu pa je še nekdo drug, ki se temeljiteje in z zavzetostjo ukvarja s tem vprašanjem. Je to dr. Antoinette Pirie, biologinja z ustanove «Nuffield Laboratory of Ophtalmology». Ta znanstvenica že dolgo let odhaja leto za letom v Indijo, kjer se posveča zdravljenju podhranjenih otrok, ki jih sprejemajo v centrih za rehabilitacijo. Nedavno je na zasedanju ustanove za pomoč slepim in za borbo proti slepoti, opisala svojo dejavnost na tem področju in med drugim pribila: «Zelo pogosto nam prinesejo v center otroke, ki so že obsojeni na slepoto, saj so že v stanju, da bodo v tednu dni povsem oslepeli. Pa ne le dejstvo da oslepijo, o stanju teh otrok lahko še bolj zgovorno priča naslednje: navajena sem že, da mi prinesejo otroke, ki prj treh letih tehtajo — 6 kg.» Dr. Antoinette Pirie, ki soglaša s kolegom sir Johnom Wilso-nom glede vitaminskega boja proti slepoti, pa pravi, da «program vitaminskih pilul bi mogel zajeti od 80 do 90 odstotkov otrok*. Prj tem dodaja še izkušnjo, ki žal ni le v Aziji doma, izkušnjo, ki se kaže v naslednjem: «V deželah v razvoju je poleg gospodarske zaostalosti doma tudi kulturna zaostalost, ki se kaže tudi v tem, da mati, kadar ji otrok zboli, ga skriva, kot bi šlo za posledico njene napake ali celo greha.* Otroke bi bilo treba zdraviti, vendar sredstev ni. In v slabo razvitih predelih sveta je bolezni več, neprimerno več kot v razvitem svetu. In če bi se morali lotiti zdravljenja otroka, bi se morali lotiti hkrati tudi zdravljenja matere. V centrih, kamor v Indiji prinašajo podhranjeno deco, pogosto — pravi dr. Antoinette Pirie — «pregledamo tudi mater in ugotovimo, da živi v razmerah, ki že niso več človeka dostojne*. In tedaj žensko podučijo, kako naj se obnaša. «Mi jo poučimo, kako zdrava je zelenjava, posebno tista zelenjava, ki ima močno zelene liste. Nadalje jo poučimo o koristnosti korenja in papaje, torej o koristnosti zelenjave, ki je razmeroma cenena. Toda v Indiji, ki je znana po bedi in lakoti, veljata korenje in papaya kot hrana siromakov, ki je ne marajo več niti siromaki.* In vendar samih 30 ali 40 gramov korenja na dan in ni se nam bati kseroftalmije, ni se nam bati slepote. Za konec še najbolj žalostna u-gotovltev sir Johna Wilsona, ki nravi: iki°V/k0t 'ank Vseeno s° predstaviti Premagali vse nasprotnike finalu še Švede s 5:2. goslmranskj mladinci se niso kazali, saj smo od njih Ve^~.0Vaii mnogo več. Moramo po-taJi ’ da j™ Je prekrižala račune UljJ?6® odlična reprezentanca Ro- ^fia Ep ^ Prav0 o^knifje j^odardno postavo jugoslovanske vezentance so v Barceloni sestav- Ik-.'Vijačno slovenski igralci: Ljub-:an Jože Urh, letošnji mladin- ijanči ski Pnvak Jugoslavije Štefan Ko- *Pfadin ^urs^e Sobote ter evropski MJriCa. podprvak Iztok Frank iz zentantka Ružiča Pavlov pa nd preveč navdušila, tako da bi jo lahko v marsikateri priliki bolje zamenjala Ljubljančanka Minam Čadež. Italijanske predstavnice so pa potrdile, da še vedno dokaj zaostaja jo za najboljšimi, saj so se uvrstile med zadnjimi. Včeraj so se začela posamezna tekmovanja, ki se bodo zaključila v nedeljo s finalnimi srečanji. Med glavnimi favoriti so pri moških Jugoslovana Frank in Kovač ter bivši evropski pionirski prvak Giovan-ni Bisi iz Modene, pri mladinkah pa ima velike možnosti za končno zmago Perkučinova. IZIDI Mladinci ekipno: 1. SZ, 2. Švedska, 3. Čehoslovaška, 4. Romunija, 5. ZRN, 6. Avstrija, 7. Anglija. 8. Poljska, 9. Jugoslavija, 10. Madžarska. Mladinke ekipno: 1. SZ, 2. Švedska, 3. Jugoslavija, 4. Romunija, 5. Nizozemska 6. Čehoslovaška, 7. Madžarska, 8. ZRN, 9. Anglija, 10. Francija. «Mundia!ita» ne bo MONTEVIDEO — Urugvajska nogometna zveza ne bo organizirala «mundialila», t.j. nogometnega turnirja med zmagovalci na svetovnem prvenstvu, . ker vlada in televizija ne bosta tega tekmovanja finančno podpirali. Veliko zanimanje Zainteresenti za la izlet naj se takoj vpišejo, tako da bo organizator poskrbel še za drugi avtobus Osrednja proslava 200-letnice prvega vzpona na Triglav, ki bo v nedeljo, 27. avgusta, se bliža, z njo pa tudi enotedenski štafetni pohod, ki ga prirejata Slovensko planinsko društvo iz Trsta in Smučarski klub Devin s sodelovanjem planinskega društva iz Gorice in Beneškega planinskega društva iz Čedada. Pohod se bo pričel v soboto, 19. avgusta, zbirališče planincev pa bo ob 8. ,uri pri spominski plošči trem plezalcem padlim v NOB v Glinščici, zaključil pa se bo teden pozneje na proslavi v Ribičevem lazu ob Bohinjskem jezeru. Vpisovanje je odprto na sedežu ZSŠDI ali pri odbornikih društva. Prav tako je na lii§l§l lili joj..pralci so nastopili v vseh važ-jgS“ srečanjih, proti Italiji pa so *mj’ rezervni pingpongaši. ki so l^ot’n s 5:1. In prav z zmagami . Lanom. Madžarom in FTan-je Jugoslaviji na koncu lije ;? jjsvojiti 9. mesto, medtem ko ]a pijanska reprezentanca zgubi iti te ^ teke01 le iz neizkušenosti 14 * °btičala na vsekakor dobrem Pwestu- b mladinkah je šlo nekoliko bolj-O so «plave» bile 3., čeprav in-1 Polfinalnem srečanju proti SZ e odlično priložnost za uspeh. tias.avn° zaslugo za osvojitev bro-6 * kolajne ima vsekakor bivša djni^ks pionirska prvakinja Gor-j® Perkučin, ki je doslej še ne-mžena. Druga standardna repre- .............................................................................h......................,",,m.......... PO LESTVICAH V NAJMLAJŠIH KATEGORIJAH ATLETIKA Borovi dečki na odličnem tretjem mestu Tudi lonjerska Adria je izboljšala svojo uvrstitev ■ Med deklicami Levstik na 7. mestu sedešu ZSŠDI v teku vpisovanje za avtobusni izlet za tiste, ki bi se radi udeležili samo osrednje proslave v Ribčevem lazu dne 27. avgusta. Povpraševanje za ta izlet je veliko, zato naprošamo zainteresirane, naj se takoj vpišejo, tako da lahko organizatorji takoj naročijo še drugi avtobus. Kakšen je pomen tega pohoda? Prireditelji verjamejo, da se bo tega pohoda ali vsaj posameznih odsekov udeležilo tudi mnogo takih, ki doslej niso še sploh hodili v naravo in v gore, ' zelo važno pa je tudi to, da bodo mnogi tokrat prvič dodobra spoznali Beneško Slovenijo. Tretji dan pohoda bodo namreč planinci v svoji turi zapustili Gorico ter dospeli do Jazbin in Subida, se povzpeli na Krminsko goro, se nato spet spustili v dolino Idrije ter zaključili svoj dan na Stari gori. Tu bodo planinci po deseturni hoji prespali pri zasebnikih. Naslednjega dne pa bodo udeleženci pohoda nadaljevali po odseku vertikale imenovanem po po kaplanu Martinu Čedermacu. Z vrha Stare gore se bodo spustili v Sovodnje in Trčmun, nato pa šli na Matajur, kjer bodo v dobro opremljeni koči prespali. Poleg štafetnega pohoda prirejajo zamejski planinci ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav še fotografski natečaj na poljudno planinsko tematiko. šahovskega dvoboja v Baguiu med Karpovom (stoje) In Korčnojem •iiiiiiiiiiiiiiiKiiuuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiMiiHmiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiii« Kamniku „ sedmo tekmo za trofejo •- ■v kategoriji dečkov in deklic «Po- Sj j v Kategoriji dečkov m aekiic Kilai- ®on^EJ Prvi del sezone za naj-^ ,JSe tekmovalce. Kot vsako leto skun ‘ *etos at4etska zveza objavila v i*®0 lestvico tistih atletov, ki so ^edanjjh tekmah dosegli mini ka? rezultate za dosego,,^j epe v. posebni tabeli za oajmlajšp. varijo. Po rezultatih' in točko-. ;jV(!u Posameznih atletov je bila ob-ujgla tudi lestvica za društva. V »d \ konkurenci je Bor še vedno ekj®ših treh društev najmočnješa Sv,™- ki je letos znatno izboljšal ob? lanskoletno uvrstitev, ko je Ob ®»iieu sezone zasedel 4. mesto. Oaha- 0vici letošnje se namreč že i bo/®.na tretjem mestu in to tudi is'm Seštevkom točk od lanske- je pokrajinski prvak, ko je tudi premagal prvouvrščenega Degrassija. Disk (1,5 kg): 1. Gorazd Pučnik (Bor) 28,04 m; 6. Guido Cibic (Bor) 14,76 m. Tudi tu je na 1. mestu borovec Pučnik, ki ima nad drugouvrščenim kar 6 metrov prednosti. Krogla (4 'li^Tffisin^ ■Ib <• • ------- ------- uvrstitev, saj ša|a U(li lonjerska Adria je izbolj-Svojo uvrstitev, saj je od lan-sto j 13. prišla na letošnje 7. me-(Wn ie tako naše drugo najboljše tvj .v°- Medtem, ko sta ti dve druš-tie ^atno izboljšali svoje uvrstitve, ki predlo tega trditi za Levstik, doslej na zadnjem mestu le- konkurenci je letos Bor spe]J1 8- mesto. Levstik pa ni u-Prekoračiti 7. mesta. ?a°Krajinska LESTVICA DRUšTVA do DEČKI ividin 8164 I. ŠZ Bor 1. Levstik l DEKLICE 31. 7.1978 razen pokrajinskega pr-fatv, v®> ki je že bilo in na kate- - Cividin 8164; 2. S. Gia-Adn S494 ! 3- ŠZ Bor 4393 ; 7. ŠD ® ®18; 10. Levstik 258. l DEKLICE LeVt,.BT 15064 ; 2. Edera 14530 ; 7. (,,wk 1326; 8. Bor 1062. tajj e lestvice posameznikov so stu at;leti petkrat na prvem me-4ruViu° e® so še na številnih tla j . ^r tretjih mestih. To seve-VfstiP dokai upanja za dobre u-ko Su® tudi v drugem delu sezone, tv,,?0'1.0 na vrsti vsa važnejša tek- !?*»?'________________________________ s^p naši najmlajši atleti zasedli L*} . t prvo mesto. ti»2niltVlCa Prvega dela sezone v h disciplinah. 94lii. ^®CKI (kategorija A) Hoi„ a- 1. Rubessa (CSI) 2,50 m rn,1Akm: 1. Chiarelli (S. Giaco- 22’33"6 l4-,0°virc: 1. Peter Zupančič (Bor) 3 David Poljšak (Bor) 15”0; škerlavaj (Bor) 15”1; 4. V ,s4° Bonanno (Adria) 15”3. tlou^l disciplini so slovenski atleti ^-ašF1’ da so dulru najboljši v Pt-vjL * Pokrajini, saj so trenutno na le mestih. Najboljši od vseh t>il I? 0vec Zupančič, ki je že lani •?rvem mestu deželne lestvice ^0|)®nnoSk* prvak pa ie d*an i4dr4e A?,'.. 1- Gorazd Pučnik (Bor) in BoA ante (CSI) 10”4; 10. Fausta lCnno (Adria) 11”3; 11. Igor n (B°r) in Alojz Langan (Bor) bt'V!f0vec Pučnik deli v tej panogi '■.Mesto 'lobfj‘ne®(° z Aquilantejem z zanj is časom, če upoštevamo, da '0 je j nadarjen predvsem za mete vt^el malo možnosti za nastop L Han (Chiarbola) 43”3; 6. ŽOOo ?,"t Soave (Levstik) 48”0. m: L Giorgi (CSI) 6’34”7; t So; _ la: 1- Degrassi (CUS) 5,32 m up ulji'''"' Soave (Levstik) 6’49”5. 2 ?®: L Degrassi (CUS) 5,32 6 ^avid Poljšak (Bor) 5,07 m como) 11,08 m: 3-;Gdrš^.Puč (Bor) 'lo!58 m? T. AlJoiPbašp jj austo Bonanno (Adria) 4,32 m; VJto Meden (Bor) 3,81 m. ®tWs 1 Panogi s i bili lani slovenski 'e Ha j®iUoljši, r.etos pa je Poljšak nrugern mestu, kljub temu da Gia-ičnik ašper- lin (Bor) 9,13 m. V metu krogle lahko Pučnik še izboljša svoj osebni rekord in izboljša tako svoje sedanje tretje mesto, predvsem z izpiljanjem tehnike metanja. Višina: 1. Lassini (3. Giacomo) 1,63 m; 3. Alojz Langan (Bor) 1,50 m; 7. Peter Zupančič (Bor) in David Poljšak (Bor) 1,40 m; 13 Aljoša Gašperlin (Bor) 1,35 m; 14. Edi škerlavaj (Bor) 1,30 m; 17. Sergij Zettin (Bor) in Peter Paoli (Bor) 1,20 m; 22. Marjan Gregori (Bor) 1,10 m; 25. Egon Gornik (Bor) 1,00 m. Višina je letos gotovo najradodar-nejša disciplina glede točkovanja, zato imamo tu dosti naših predstavnikov (kot lani daljina). Najboljši slovenski atlet je Langan, ki je z 1,50 m na tretjem mestu, čeprav je letos v troboju že skočil 155 m, kar bi veljali mesto više. Troboj: 1. Mancini (Fiamma) 858; 2. Gorazd Pučnik (Bor) 786; 5. David Poljašk (Bor) 632; 8. Aljoša Gašperlin (Bor) 520: 10. Alojz Langan (Bor) 502; 12. Igor Meden (Bor) 308; 17. Peter Zupančič (Bor) 194; 18. Fausta Bonanno (Adria) 180; 22. Sergij Zettin (Bor) in Edi Škerlavaj (Bor) 104; 28 Marjan Gregori (Bor) 58. Naš 'najuspešnejši predstavnik je tudi tukaj borovec Pučnik, ki mu s petim mestom sledi Poljšak. Zanesljiv je tudi Gašperlin, ki je za leto mlajši in ima zato dobre možnosti v naslednji sezoni. Kroglica (400 g): 1. Gorazd Pučnik (Bor) 47,26 m; 2. Aljoša Gašperlin (Bor) 46,84 m; 3. Tibor Gordan (Adria) 40.72 m; 4. Igor Meden (Bor) 33,40 m; 5. Igor Kako-nič (Adria) 28,64 m; 7. Marjan Grogori (Bor) 28,34 m; 8. Milan Gojča (Bor) 24,60 m; 10. Sergij Zettin (Bor) 23,40 m; 13. Egon Gornik (Bor) 16,00 m. Ta panoga nam je dala letos gotovo največ zadoščenj, saj so naši atleti vedno zmagovali in so zato tudi na skupni lestvici zasedli vseh prvih pet mest, na kateri vodi spet borovec Pučnik, čeprav je pokrajinski prvak član Adrie Gordan Štafeta 4x100 m: 1. CSI 52”4; Bor A (Škerlavaj, Poljšak, Gaš perlin, Pučnik) 53”7; 4. Bor B ........... DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 'i':. julija 1978 KOLESARSTVO VETERANI 15.00 v Sacilu Nastopa tudi Adria » • • AMATERJI 14.30 v Treppo Grande Nastopa tudi Adria * « » MLADINCI 14.30 v Krminu Nastopa tudi Adria (Zettin, Meden, Gregori, Langan) 59”7. V štafeti je ekipa Bora nadoknadila lanskoletno pomanjkljivost in tako je ekipa A na drugem mestu, čeprav je ekipa dosegla društveni rekord, ima z večjo složnostjo možnost, da čas še popravi. V eni od nšSfc prihodnjih številk bomo objavili'Šč izide v ostalih kategorijah. 1-' 1 F. Ruzzier NOGOMET nerja Radiceja. Torino bo tudi v letošnjem prvenstvu igral z nespremenjeno postavo, le novi nakup Ono-fri bo zamenjal «čistilca» Caporale-ja. Trener Radiče meni, da bo tudi letos njegova ekipa lahko uspešno nasprotovala Juventusu v boju za prvo mesto: «Naša igra bo tudi letos nespremenjena; pressing in taktika off-side.ja bosta še vedno poglavitni značilnosti mloje ekipe, saj 6e je tak način igre uveljavil tudi na svetovnem prvenstvu v Argentini*. VARESE - Italijanski košarkarski prvak Mobilgirgi iz Vareseja je prodal milanskemu Xeroxu bivšega kapetana državne reprezentance Zanatto in dal Perugini Jeans iz Rima Salvaneschija v solastništvo. Klub iz Vareseja si je nato tudi sposodil od Gabettija iz Cantuja odličnega Gergatija. KOLESARSTVO DIRKA V UMBRIJI Velik uspeh veterana Adrie Tonija Cerasarija Adriin kolesar Toni Cerasari je osvojil prvo mesto na kolesarski dirki veteranov v Umbriji. Cerasari je zbežal iz glavnine približno na polovici dirke, malo pred koncem pa sta ga ujela dva kolesarja. Predstavniku Adrie je pa vseeno uspelo zmagati v sprintu. Dirke se je udeležilo 84 tekmovalcev, poprečna hitrost. zmagovalca pa je bila nad 40 km na uro. Cerasarijeva zmaga je obenem tretja zmaga Adrie letos na cestnih dirkah. MADRID — Zmagovalec letošnjega «Tour de France*, mladi Francoz Bernard Hinault, je za prestop k španski ekipi KAS zahteval približno pol milijarde lir. ‘LIZBONA — Portugalski minister zfe šolstvo je podelil 3a-letnemu kolesarju Agostinhu priznanje za športne zasluge. Agostinho je kljub sta rosti pred kratkim osvojil tretje mesto na letošnjem «Tour de France*. TENIS KITZBOHBL — Na mednarodnem turnirju v tem kraju je Chris Lewis (Nova Zelandija) presenetljivo premagal glavnega favorita Argentinca Vilasa. KARPOV - KORČNOJ Vse prve štiri partije dvoboja za svetovno prvenstvo so se končale z remijem. Ker pa remiji ne štejejo za končni rezultat, se torej dvoboj doslej «še sploh ni začel*. Povrh so bile vse partije, razen tretje, zanimive samo za ozek krog izvedencev, predvsem zaradi psiholoških prijemov, ki se jih poslužujeta igralca. Najbolj presenetljivo je, da Karpov z belimi figurami v 2. in 4. partiji ni dosegel niti izgledov za igro na zmago. Ker pa igrata tokrat oba pod povsem enakimi pogoji, bi bila zmaga Karpovu ravno tako potrebna kakor Korčnoju. Karpov je obakrat pričel seveda fs kraljevim kmetom. Korčnoj pa ni takoj uporabil svojega glavnega obrambnega orožja, francoske obrambe. Branil se je z odprto varianto španske otvoritve. Za vsakogar, ki se nekoliko zanima za teorijo otvoritev, ni bilo to nič novega, saj je na pr. ravno Korčnoj obdelal to otvoritev v Enciklopediji. Toda v varianti, ki je doslej veljala kot nekoliko ugod nejša za belega, je Korčnoj v 2. partiji (objavljeni v «Panorami» prejšnjo nedeljo) odigral novost 14... d4, s katero je popolnoma izenačil igro, tako da je Karpov sam že po 29. potezi ponudil remi. Vsa varianta se je potem ponovila v 4. partiji. Tu pa je na splošno presenečenje igral Korčnoj zopet drugače, 14... Lh5, potezo, ki jo je svoj čas sam označil kot napako in celo navedel njeno «ovrženje». Ni jasno, če je Korčnoj le našel, da je 14... d4 sumljivo, ali pa je hotel s svojo «slabo» potezo 14... Lh5 samo zavesti Karpova, da poskusi nasilno zaigrati na zmago, pri čemer je imel gotovo pripravljeno ojačenje za črnega. Dejstvo jei-da je na tak načiti Kprčnoj dobil partijo s Planincem (Moskva 1975). Planinc je rislftfreču'šTedll Varianti, ki jo je Korčnoj v Enciklopediji označil kot ugodno za belega in pri tem padel v pripravljeno analizo. Karpov pa v 4. partiji ni tvegal ničesar, temveč je rajši že pri 17. potezi začel ponavljati poteze in remiziral. Dd7 16. Le3 Se6 17. z grožnjami na eo, f3 Edina partija, v kateri je skoraj že padla prva odločitev, je bila tretja, v kateri je Korčnoj vodil bele figure. V Nimcovičevi indijski Na pripravah tudi Roma in Avellino V okviru priprav za bližnje prvenstvo A lige so se v prejšnjih dneh sestala moštva Rome, Avellina in Torina. Rimski prvoligaši, ki so se znatno okrepili s prihodom Pruzza in Spinosija, bodo v letošnjem prvenstvu — vsaj tako sodi trener Giagno-ni — lahko odigrali vidno vlogo in tako po dolgih letih poprečne igre zopet lahko računali na visoko u-vrstdtev. Mnogo skromnejše so ambicije novinca v ligi, ekipe Avellina, ki je bjla ob letošnjem prestopnem roku med najbolj aktivnimi društvi. Avellino je odkupil celo vrsto igral csv, ki so v lanskem prvenstvu sicer nastopali v prvi ligi, niso pa se mogli uveljaviti. Tako sta v Campa-gno prišla Tosetto (Milan) in Massa (Napoli), ki sta bila prejšnja leta protagonista, v zadnji sezoni pa sta krepko razočarala. Roma bo s treningi pričela danes v Norcii, kjer že trenirajo igralci Perugie, Avellino pa bo skupne priprave opravil v Castel del Pianu. Včeraj pa so se sestali tudi nogometaš; Torina pod vodstvom tre- Spored prve jugoslovanske nogometne lige , * . . f Kiti Na nogometnem igrišču pri Dom ju sta se v prijateljski nogometni tekmi pomerili ekipi Atletik iz Boršta ter Real Grataferosa, torej domačini iz Boršte proti delavcem tovarne Grandi Motori. Zmagali so slednji z 9:6 1. KOLO (13.8.) Osijek - OFK Beograd; Velet -B orač; Vojvodina - Radnički; Rije-ka - Dinamo Sarajevo - Željezni-čar; Zagreb • Hajduk; Sloboda - O-limpija; Partizan - Napredak; Cr-vena zvezda - Budučnost. Z. KOLO (20. 8) OFK Beograd - Budučnost; Napredak - Crvena zvezda; Olimpija -Partizan; Hajduk - Sloboda; železničar - Zagreb; Dinamo - Sarajevo; Radnički - Rijeka; Borac -Vojvodina; Osijek ■ Velet. 3. KOLO (23. 8.) Velet - OFK Beograd; Vojvodina - Osijek; Rijeka - Borac; Sarajevo - Radnički; Zagreb - Dinamo; Sloboda - Željezničar; Partizan -Hajduk; Crvena zvezda - Olimpija; Budučnost - Napredak. 4. KOLO (27. 8.) OFK Beograd - Napredak; Olimpija - Budučnost; Hajduk - Crvena zvezda; Željezničar - Partizan; Dinamo , - Sloboda; Radnički - Zagreb; Borac - Sarajevo; Osijek -Rijeka; Velet - Vojvodina. 5. KOLO (3.9.) Vojvodina - OFK Beograd; Rijeka Velet; Sarajevo • Osijek; Zagreb - Borac; Sloboda - Radnički; Partizan = Dinamo; Crvena zvez- da -duk; Željezničar; Napredak - Budučnost Olimpija. - Haj- 6. KOLO (10. 9.) OFK Beograd - Olimpija; Hajduk - Napredak; Željezničar - Budučnost; Dinamo - Crvena zvezda; Radnički - Partizan; Borac - Sloboda; Osijek - Zagreb: Velet - Sarajevo; Vojvodina - Rijeka. 7. KOLO (17.9.) Rijeka - OFK Beograd; Sarajevo - Vojvodina; Zagreb • Velet; Sloboda - Osijek; Partizan - Borac; Crvena zvezda - Radnički; Budučnost - Dinamo; Napredak - Željezničar; Olimpija - Hajduk. 8. KOLO (24. 9.) OFK Beograd - Hajduk; željezničar - Olimpija; Dinamo - Napredak; Radnički - Budučnost; Borac-Crvena zvezda; Osijek - Partizan; Velet - Sloboda; Vojvodina • Zagreb; Rijeka - Sarajevo. 9. KOLO (8. 10.) Sarajevo - OFK Beograd; Zagreb - Rijeka; Sloboda - Vojvodina; Partizan - Velet; Crvena zvezda -Osijek; Budučnost - Borac; Napredak • Radnički; Olimpija - Dinamo; Hajduk - Željezničar. 10. KOLO (15. 10.) OFK Beograd ■ željezničar; Dina- mo - Hajduk; Radnički - Olimpija; Borac - Napredak; Osijek - Budučnost; Velet - Crvena zvezda; Vojvodina - Partizan; Rijeka - Sloboda; Sarajevo = Zagreb. 11. KOLO (29.10.) Zagreb - OFK Beograd; Sloboda - Sarajevo; Partizan - Rijeka; Crvena zvezda - Vojvodina; Budučnost - Velet; Napredak - Osijek; Olimpija - Borac; Hajduk - Radnički; željezničar - Dinamo. 12. KOLO (5.11.) OFK Beograd - Dinamo; Radnički - Željezničar; Borac - Hajduk; Osijek - Olimpija; Velet - Napredak; Vojvodina - Budučnost; Rijeka - Crvena zvezda; Sarajevo .-Partizan; Zagreb - Sloboda. Partj-Crvena zvezda - Sa- 13. KOLO (12. 11.) Sloboda - OFK Beograd; zan - Zagreb; rajevo; Budučnost - Rijeka; Napredak - Vojvodina; Olimpija - Velet; Hajduk - Osijek; Željezničar - Borac; Dinamo Radnički. 14. KOLO (19.11.) OFK Beograd - Radnički; Borac - Dinamo; Osijek - Željezničar; Ve-lei - Hajduk; Vojvodina - Olimpija; Rijeka - Napredak; Sarajevo - Budučnost; Zagreb ■ Crvena zvezda; Sloboda - Partizan. 15. KOLO (26. 11.) Partizan - OFK Beograd; Črve na zvezda - Sloboda; Budučnost -Zagreb; Napredak - Sarajevo; O-limpija - Rijeka; Hajduk - Vojvodina; željezničar - Velet; Dinamo -Osijek; Radnički - Borac. 16. KOLO (29. 11.) OFK Beograd - Borac; Osijek -Radnički; Velet - Dinamo; Vojvodina - Željezničar; Rijeka - Hajduk; Sarajevo - Olimpija;- Zagreb - Napredak; Sloboda - Budučnost; Partizan - Crvena zvezda. 17. KOLO (3.12.) Crvena zvezda - OFK Beograd; Budučnost - Partizan; Napredak -Sloboda; Olimpija - Zagreb; Haj duk - Sarajevo; Željezničar - Rijeka; Dinamo - Vojvodina; Radnički - Velet; Borac - Osijek. obrambi je tu v znani varianti napravil Karpov verjetno eno ali dve napaki (9... a5 in 19... Lc6) ter je bil skoraj gotovo izgubljen. Tokrat sta bila prvič oba igralca tudi v časovni stiski. V programu dvoboja je nastala majhna sprememba: nedelje so določene za igranje prekinjenih partij, ponedeljki pa so prosti. Nimcovičeva indijska obramba Bell: Korčnoj Črni: Karpov (3. partija dvoboja, Baguio 22.7.78) 1. c4 Sf6 2. d4 e6 3. Sc3 Lb4 V 1. partiji dvoboja je Korčnoj preprečil Nimcovičevo indijko, s tem da je igral prve poteze v vrstnem redu 1. c4, 2. Sc3, 3. Sf3. 4. e3 c5 5. Sge2 Korčnoj je od nekdaj znan kot posebno dober poznavalec te, sicer redko igrane variante. 5. ... cd4: 6. ed4: d5 7. c5 Se4 Vse točno po teoriji. Razbremenilni manever, ki ga začenja z igrano potezo črni, je dobro znan. 8. Ld2 Sd2: 9. Dd2 a:>?! To pa je novost, toda šele analize bodo morale pokazati, če .je dobra ali slaba. Za enkrat se mnenja glosatorjev močno razhajajo. Tajmanov navaja v Enciklopediji kot najbolje 9. ... b6 10. a3 Lc3: 11. Sc3: bc5: 12. dc5: a5 13. Lb5+ Ld7 14. Tel a4 15. c6 1x6: z izenačenjem (Averbah - Panno, Portorož 1958). Druge možnosti so še 9. ... e57! in 9. ... Sc6. 10. a3 Lc3: 11. Sc3: Ld7 12. Ld3 a4 13. 0 -0 0-0 14. f4 Črni je sicer blokiral položaj na daminem krilu, toda na kraljevem krilu, ki ga črni ne more najbolje braniti, ima beli nevarno pobudo. 14. ... g6 15. Khl Sefi 16. Lc2 Se7 17. Tael b6 18. Tf3 Te8 19. Tfe3 Lc6(?) Zopet dvomljiva poteza. Bolje je 19. ... bc5: 20. dc5: Dc7. 20. cb6: Db6: 21. g4! Dc7 Ker ne gre 21. ... Db2: 22. Tbl Da3: 23. Sb5 Da2 24. Ta3 Dc4 25. Ld3. 22. f5 Logično nadaljevanje napada. To da kaže. da je še močneje 22. Th3 z grožnjama f5 in Df2 — h4. 22. ... e/5: 23. gf5: Dd6 24. Th3 Kritični trenutek v partiji! Po igrani potezi se črni ubrani. Nekateri so namesto tega priporočali 24. Te5. nakar pa se črni tudi ubrani s 24. ... Kh8 ali Kg7 ter nato Sg8. Toda Najdorf je naknadno opozoril, da črni menda nima obrambe po enostavnem 24. Tg3. Ker grozi 25. Dh6, mora črni odgovoriti 24. Kg7, nakar pa po 25. Tegl ni videti obrambe proti 26. Th3. Šele naknadne analize bodo torej ugotovile vrednost partije! 24. ... Sf5:! 25. L/5: o/5: 26. Tgl-h Kh8 27. Th6 Te6 28. Teč: De6: Sumljivo bi bilo namesto tega 28. ... fe6: 29. Dh6 De7 30. Se2 ter nato Sf4. 29. Dg5 Dg6 Edina obramba. 30. Dh4 De6. Remi. Tokrat na predlog Korčnoja. Iz siljeno je ponavljanje potez. 31. Tel Dg6 32. Tgl (sicer Tg8) De6. Španska otvoritev Beli: Karpov črni: Korčnoj (4. partija dvoboja, Baguio 25.7.78) 1. e4 e5 2. S/3 Sc6 3. Lb5 a6 4. La4 S/S 5. 0-0 Se4: 6 d4 b5 7. Lb3 d5 8. de5: LeS 9. c3 Ostreje je 9. Sbd2 ali 9. De2. Karpovu pa bolj leži mirnejša poteza s kmetom. 9. ... Lc5 10. Sbd2 0-0 11. Lc2 L/5 12. Sb3 Lg4! 13. Sc5: Sc5: 14. Tel Lh5?! 15. h3 Korčnoj navaja v Enciklopedi ji kot «ovrženje» poteze 14. ... Lh5? 15. Lg5! Lf3: 16. Df3: Dg5: 17. Dd5: z dobitkom kmeta in odločilno prednostjo belega (Bronštejn - Flor, SZ 1944). Toda črni lahko igra bolje na pr. 15. .. Lh7: + Kh8! in h7. Če pa bi beli igral 15. Lf4 (namesto 15. h3) bi s spremenjenim vrstnim redom potez nastala pozicija iz parti je Karpov - Smislov (Leningrad 1977), ki se je po zelo živahni igri končala remi. 15. ... Te8 16. L/4 Druga možnost je samo 16. g4 Lg6 17. Lg6: hg6: 18. Lf4 Se6. 16. ... Se6 17. Ld2 Izsiljeno, ker na 17. Lh2 sledi 17, Sg5 18. g4? Sh3: + . Tako pa je beli prisiljen ponavljati poteze. 17. ... Sc5 18. L/4 Se6 19; Ld2. Remi. Na predlog Karpova. Dramatičen potek 5. partije Vse je že kazalo, da to v 5. partiji padla prva odločitev v dvoboju. Karpov je izšel iz otvoritve z nekoliko slabšo, predvsem pa zelo pasivno pozicijo. V težnji, Qa bi položaj zapletel, je napravil dve težji napaki. Toda Korčnoj pr prekinitvi ni znal izkoristiti svoje prednosti in vse kaže, da bo Karpov rešil remi, Nimcovičeva indijska obramba Beli: Korčnoj Črni: Karpov (5. partija dvotoja, Baguio 27. in 28. julija 1978) 1. c4 S16 2. r!4 e6 3. Sc3 Lbl 4. e3 c5 5. Sge2 d5 Karpov torej tudi ni bil zadovoljen z otvoritvijo v 3. partiji in menja obrambni sistem. 6. a3 Lc3:+ 7. Sc3: cd4: 8. ed4: dc4: 9. Lc4: Sc6 10. Le3 0-0 11. 0-0 b6 12. Dd3 Lb7 13. Tadl h6 Vse to je iz teorije dobro znano. Tajmanov ocenjuje v Enciklopediji pozicijo kot neznatno ugodnejšo za belega. 14. /3 To pa je nova. vendar ne posebno pomembna poteza. Ocena pozicije ostaja nespremenjena. 14. ... Se7 črni dobi za svoje lahke figure izvrstno onorišče na d5. 15. L/2 S/d5 16. La2 S/4 17. Dd2 Sjg6 18. Lbl Dd7 19. h4 Tfd8 20 h5 S/8 21. Lh4 f6? Prva težka napaka, ker je odslej točka e6 slaba. Kaže, da se je črni naveličal popolnoma obrambne vloge, ki mu jo .je vsilil nasprotnik. Po enostavnem 21. ... Te8 ali 21. ... Tdc8 ni videti nobene odločilne slabosti v črni poziciji. 22. Se4 Sd5 23. d4 Tac8 24. Lg3 La6 25. T jel Tc6 26. i cl Se7 27. Tc6: Dc6: 28. La2 Dd7 29. Sd6 Lb7 30. Sb7: Db7: 31. De3 F.h8 32. Tel Sd5 33. De4 Dd7 34. Lbl Db5 35. b4 Dd7 36. Dd3 De7 37. Kf? f5? Odpiranje pozicije bi moralo voditi skoraj nujno v poraz. Taktične grožnje, ki jih ima črni odslej na e—liniji in na črnih poljih na kraljevem krilu, so brezpomembne. Beli pa je imel vsekakor že znatno prednost, tudi po boljšem 37. Dd7. 38. p/5: e/5: 39. Tel! Df6 40. Le5 Dh4+ 41. Lg3 D/6 42. ThV. Tu je bila partija 27. t.m. prekinjena. Nadaljevanje partije je potekalo tako: 42. ... Sh7 43. Le5 Do5 44. D/5: Dd245. Kg3 Shf6 46. Tgl Te8 47. Le4 Se7 48. Dh3 Tc8 49. Kh4 Tel 50. Dg3 Tgl: 51. Dgl: Kg8 52. Dg3 K/7 53. Lg6+ Ke6 54. Dh3+ Kd5 55. Le4 + ?? (V 55. potezt bi Korčnoj namesto Le4 lahko igral L/7 + Kc6 56. De6+ Kb5 (Kb7 De7: + ) 57. De4+ Ka4 58. Da6 mat) 55. ... Se4: 56. fe4: Ke4: 57. Dg4+ Kd3 58. D/3+ De3 59. Kg4 D/3: 60. Kf3: g6 itd. Sahista sto nato igrala še do 92. poteze, kjer sta partijo ponovno prekinila v remi poziciji. Vasja Pirc Vse partije prenašata še isti večer (»koli 23. ure TV Beograd I. in Zagreb L, TV Ljubljana I. pa ponavlja prenos šele 24 ur pozneje, ker istočasni prenos baje iz tehničnih vzrokov ni možen. KOŠARKA RIM — Košarkarska ekipa Mestre bo v prihodnji sezoni nastopila v A - 2 ligi. Tako je namreč določil žreb, potem ko se je Novatese iz A-lessandrie odrekla igranju v tej ligi. 12., 13., 14. in 15. avgusta 1978 v BAZOVICI ŠPORTNI PRAZNIK Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, UL Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnico Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotno 29.000 lir. Letna naročnina zo inozemstvo 44.000 lir, zo naročnike brezplačno revl|a «DAN». V SFRJ številko 3,00 din, ob nedeljah 3.50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije In podjetja mesečno 55,00, letno 550.00 din PRIMORSKI DNEVNIK DZS • 61000 Ljubilo"4 Oglasi Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «AD!T» Gradišče 10/>! nad . telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modni (Sir 1 st., vlš 43 '"J 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sori 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bese Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlanlje-Julil5. krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi I? vseh drualh v Italiji pri SPI. i Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10 30. julija 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H Član italijanske J zveza časopisnih! Trs* založnikov FIEG VČERAJ ZJUTRAJ NEDALEČ OD NJENEGA DOMA PORT ŠPORT ŠPORT Ugrabitelji izpustili Grazio Mazzocchi hčer lastnika založništva «Domus» Njeno zdravstveno stanje je zadovoljivo, saj so kriminalci z njo lepo ravnali - Svojci so za izpustitev plačali skoraj milijardo lir odkupnine MILAN — Ugrabitelji so včeraj nekaj minut pred peto uro zjutraj izpustili nedaleč od doma 33-letno hčer lastnika in ustanovitelja založništva »Domus* Mario Grazio Mazzocchi. Mazzocchijevo so neznanci ugrabili v noči s 24. na 25. maj izpred garaže, kjer je malo prej parkirala svoj avto. Svojci niso prvi trenutek pomislili r i ugrabitev, saj je ženska večkrat izostala z doma dalj časa. Sestra je celo pospremila otroke v šolo in le x) c.iem drcvu se jim je zdela odsotnost sumljiva, ko -a so jim ugrabitelji telefonirali z zahtevo treh milijard lir za ispustitev u-grabljenke, ni bilo več nobenega dvoma. 1 Žensko je takoj po izpustitvi pregledal družinski zdravnik in ji predpisal 48-urni poč’t:k zaradi psihofi-z.čnega šoka, drugače pa je njeno zdravstveno stanje zadovoljivo. Načelnik letečega oddelka milanske kvesture Antonio Pagnozzi jo je kljub temu zaslišal, vsaj za najnujnejše podatke, ki bi policiji omogočili izsleditev ugrabiteljev. Prav tako je ženska privolila v kratko srečanje s časnikarji, da se jim oddolži za njihovo zadržanje med u-grabitv' i. Samo po sebi umevno niso smeli časnikarji zastaviti takih vprašanj, ki bi škodila policijski preiskavi. Mazzocchijeva je opisala trenutke svoje ugrabitve, ko jo je nenadoma obkolila skupinica oseb, točnega števila ne ve povedati, eden ji je pritisnil s kloroformom napit kosmič vate, nato so ji z injekcijo vbrizgnili : spavalno sredstvo. Medlo se spominja, da so jo pczneje spravili v neki zaboj in potem se je znašla v ječi, kjer je bila zaprta z zavezanimi očmi in zamašenimi ušesi. Po dogovoru s policijo ni opisala svoje ječe, pristavila pa je, da so ugrabitelji lepo ravnali z njo, bili 6o vljudni, nudili so ji toplo hrano, da ni bila nikoli lačna. V prvih dneh jetništva so ji dali še druga pomirjevalna sredstva, prav tako pred osvoboditvijo. Ko je stopila iz avta in si snela krinko z oči, je ugotovila, da so jo izpustili nedaleč od doma. Po intervjuju se je Mazzocchijeva vrnila v posteljo, časnikarji pa so skušali izvleči kaj več iz svojcev in družinskega odvetnika Rimi-niia, ki jim je potrdil, da so ta teden plačali odkupnino, znesek pa ni bu tak. kot so ga ugrabitelji zahtevali prvi trenutek, saj je bil no odvetnikovih izjavah nižji od milijarde lir. (voc) DVOBOJ ZA SP ZOPET REMI! Karpov je izzivalcu Korčnoju predlagal remi že po 23. potezi - Danes nadaljevanje pete partije Današnja, šesta partija za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Karpovom in njegovim izzivalcem Korčnojem se je zaključila z remijem. To je bila mirna, popolnoma neborbena partija, v kateri nista nasprotnika niti skušala organizirati kakega napada ali taktičnega zapleta. Šahista sta bila očitno po včerajšnji peti partiji psihološko in fizično utrujena in sploh nista hotela tvegati. Bele figure je imel Karpov, ki pa je kljub vsemu pripravil nasprotniku majhno presenečenje, saj ni odprl kot po navadi z dvojnim skokom kraljevegf kmeta, temveč je za dve polji povlekel c kmeta ter tako ustvaril vse pogoje za angleško partijo, katero sta nasprotnika tudi odigrala. Partija se je trudno vlekla do 23. poteze, ko je do komaj dveh urah in pol borbe Karpov, že četrtič v tem dvoboiu predlagal remi, katerega .je izzivalec takoj sprejel. Danes se bo nadaljevala že dvakrat prekinjena peta partija, v kateri je Korčnoj neverjetno spregledal mat v štirih potezah. Pozicija je po drugi prekinitvi v 92. potezi remi. D. J. nutno pilota na lotusih daleč najboljša in seveda glavna favorita na današnji dirki. Vrstni red poskusnih voženj 1. Andretti (lotus) 2. Peterson (lotus) 3. Lauda (brabham) 4. Scheckter (wolf) 5. Watson (brabham) 12. Reutemann (ferrari) 15. Villeneuve (ferrari) 1’51”90 1’51”99 1’52”29 1’52”68 1’52”84 1’54”17 1’54”48 BOKS Martinese ostal prvak SENIGALLIA — Giuseppe Martinese je v petek zvečer ohranil italijanski naslov v super lahki boksarski kategoriji. Njegov izzivalec Efisio Pinna je namreč odstopil v 8. krogu. CARACAS — Danes bo v tem mestu izredno zanimivo boksarsko srečanje med Tajcem Ladgnorkom in 42-letnim domačinom Estabo, ki bo pri svojih letih skušal še enkrat osvojiti svetovni naslov v mini muš-ji kategoriji. Corro — Harris TENIS NA MP NIZOZEMSKE niMAiiiiiniiiiiiiiiituiiii min umi mili 11111111 ii ii m in mn ii m n m 1*1111(1111111111 iii(iiiiihiiiiii umi ulili mn im KLJUB VOLITVAM Perujska vojska obdrži oblast Demokratične stranke pa hočejo čimprejšnjo sestavo nove civilne vlade Na sliki (telefoto ANSA) Mazzoc-chijevl ponngajo, da se dvigne s stolice po končani tiskovni konferenci. Ponovno spopadi A«cd Vietnamom in Kampučijo HANCI — Vietnamski radio je včeraj sporočil, da so se prejšnji teden ponovno začeli hudi spopadi med vietnamsko in kampučijsko vojsko, in to predvsem v pokrajini Ben Kua v tako imenovanem »rač-jem kljunu*. Hanojska vlada pa je ponovno obtožila Kampučijo, da neprestano krši vietnamsko ozemlje, Phnom Penh pa te obtožbe o-stro zavrača. Po mnenju tujih o-pazovalcev, naj bi v zadnjih oboroženih spopadih med državama izgubilo življenje nad tisoč ljudi. LIMA — Že ob prvem zasedanju nove perujske ustavodajne skupščine, ki je bila izvoljena na volitvah 18. junija, je prišlo do spora med njenim predsednikom Raulom De La Torrem in predsednikom republike generalom Moralesom Bermu-dezom. Državni poglavar je namreč ob priliki praznika neodvisnosti Peruja še enkrat poudaril nenadomestljivo vlogo vojske pri vodenju države, kar bo gotovo zelo omejevalo možnost odločanja ustavodajne skupščine, ki bo imela nalogo v bistvu samo sestaviti osnutek nove ustave. Bermudezov govor je sprožil val polemik v sami skupščini, saj ga je njen predsednik De La Torre označil za napadalnega in v nasprotju z obljubami vojaškega režima, ki se je, kot je znano, pred volitvami izrekel za postopno predajo oblasti civilni vladi. Kot kaže, je torej general Morales Bermudez trdno odločen obdržati o-blast v svojih rokah, medtem ko so vse politične stranke, od desničarskih do levičarskih, izrazile željo, da bi v bližnji prihodnosti civilna vlada zopet prevzela oblast. Vojaška hunta pa je že pred časom odločila, da bo mogoče šele leta 1980 skupina civilistov stopila v vlado, IHIIIIHIIIHIIHIIIIIII lil lili lili HIHIIHI IH IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIHHIHIIIIIIIII lili III llllllll IIIIIIIIIIIIHI Hilli SIRCI OBSTRELJEVALI KRISTJANSKO ČETRT PONOVNA PREKINITEV PREMIRJA V BEJRUTU Intervju sirskega zunanjega ministra pariškemu tedniku BEJRUT — Dejansko premirje med konzervativnimi silami in sirskimi »zelenimi čeladami*, ki je trajalo v Bejrutu približno dva tedna, je sinoči klavrno propadlo, ko so Sirci začeli obstreljevati kristjansko četrt. Obstreljevanje se je začelo popoldne in je trajalo pozno v noč ter je povzročilo več ranjenih in ogromno gmotno škodo. Nekateri libanonski časopisi povezujejo včerajšnje streljanje z oddajo radia Damask, ki naj bi napovedal, da je treba »likvidirati falangiste in liberalce, da bi zagotovili libanonsko enotnost*. Oborožene sile tako falangistov kot liberalcev, pravijo Sirci, morajo zapustiti prizorišče političnega življenja v Libanonu, saj samo škodijo državi. Oddaja radia Damask je posredno potrdila bojazen v številnih libanonskih krogih, še zlasti potem ko je ameriško veleposlaništvo po zvalo svoje državljanje, naj zapu stijo Libanon, češ da obstaja nevarnost državljanske vojne. Ameriška odločitev je povzročila dokajšnje negodovanje in falangistlčni voditelj Pierre Gemavel se sprašuje ali je sploh v skladu z vlogo ki bi jo Američani hoteli odigrati na Bližnjem vzhodu in v Libanonu. Z druge strani pa Gemayel priznava, da je vzdušje, ki trenutno vlada v Libanonu zelo podobno državljanski vojni. Sirski zunanji minister Abdel Ha-lim Kadam je medtem v svojem intervjuju pariškemu tedniku »Le nouvel observateur* ponovno pou- »saj kljub temu, da vojaki trdno verjamejo v demokracijo, Peru ni še popolnoma zrel zanjo*. Položaj je torej še precej nejasen, saj vojaki tudi v sami državi, ne uživajo več tistega ugleda, ki ga je užival general Velasco Alvarado, ki je veljal za naprednega državnega voditelja. Bermudez, ki je prevzel oblast leta 1975 po smrti Alvarada, pa velja za zmernega generala, ki trdno veruje v vodilne sposobnosti perujske vojske. Z druge strani pa so demokratične stranke, ki se sklicujejo na prejšnjega predsednika republike Alvarada in na delavske množice v državi, precej deljene v ključnih ekonomskih vprašanjih Peruja. (st) Otvoritev «FestivaIa mlados(i» v Havani Barazzutti izločen HOLVERSUM (Nizozemska) — Madžar Taroczy in Nizozemec Ok-ker sta finalista mednarodnega prvenstva Nizozemske. Taroczy je v polfinalnem spopadu odpravil Italijana Corrada Barazzut-tija s 6:3, 6:2, 6:0, domačin Okker pa zahodnega Nemca Elferja s 6:4, 6:2, 6:0. AVTOMOBILIZEM DANES NA VN ZRN Mario Andretti v prvi vrsti HOCKENHEIM - Mario Andretti na lotusu je na včerajšnjih poskusnih vožnjah za nadašnjo Veliko nagrado ZRN dosegel najboljši čas. Lotusov pilot je en krog dirkališča prevozil v 1’51"90 s poprečno hitrostjo 220,010 km na uro. Drugi najboljši čas je dosegel Ran-nie Peterson, kar kaže, da sta tre- BUENOS AIRES — V tem mestu bo 5. septembra srečanje za svetovni boksarski naslov v srednji kategoriji med Argentincem Corrom in izzivalcem Harrisom (ZDA). Corro bo prvič branil naslov, ki ga je o-svojil letos spomladi proti Kolumbijcu Valdesu. NOGOMET Cosmos Cruyff v NEW YORK — Po neuradnih vesteh naj bi sloviti nogometaš Johan Cruyff podpisal za prihodnjo sezono pogodbo z ekipo Cosmosa. Cruyff naj bi letno dobil en mi lijon dolarjev. BARCELONA — Arabski klub It-tihad iz Gedde je ponudil Barceloni 280 milijonov lir za Johana Neesken-sa. Nizozemski nogometaš pa je že izjavil, da se ne želi preseliti v Saudsko Arabijo. Argentinci prezaposleni LONDON — 29. novembra letos bi morala biti n stadionu Wembley. prijateljska tekma med Anglijo in novim svetovnim prvakom Argentino. Tega srečanja pa ne bodo odigrali, ker so Argentinci po zmagi na »mundialu* prezaposleni. . ........................IHIIIIMIIIIllltlMIIIMirl,,1,1111111.....• r •*> III ■ l> M11 ■ I ■ ■ 11 ■ ■ 111 lil ■ > ■ I • ■•■•■I MI. PLAVANJE MLADINSKO EP ITALIJA If OSPREDJU HAVANA - Na Kubi se .je začel 11. festival mladosti, ki se bo zaključil petega avgusta. Na festivalu je prisotnih 20.000 delegatov iz 100 držav, navzoče pa so tudi številne osebnosti in predstavniki raznih osvobodilnih gibanj. Tako so trenutno v Havani vodja palestinske or ganizacije Jaser Arafat, Jošua Nkomo eden od voditeljev osvobodilnega gibanja Zimbabveja, vodja fronte Polisario Mahfud Lalosi, A-meričanka Angela Davis in drugi. Na dnevnem redu festivala so razprave na temo »protiimperialistična solidarnost za mir*, oblikovali pa so tudi posebno mladinsko sodišče »mladina obtožuje imperializem*. Medtem je bila kubanska vlada ponovno deležna ostrega kitajskega napada, ki sovpada tako s konferenco neuvrščenih v Beogradu, kot z mladinskim festivalom v Havani. »Nova Kitajska*, uradna pekinška tiskovna agencija obtožuje Kubo, da je postala sovjetska kolonija in da ni znala ohraniti svoje neodvisnosti. Odvisnost od Sovjetske zveze je videti še zlasti na posledicah za kubansko gospodarstvo, saj so gospodarski sporazumi med Moskvo in Havano obsodili slednjo na to, da prideluje samo sladkor. daril, da bo Sirija umaknila svoje čete iz Libanona, ko bo gotovo, da se državljanska vojna ne bo spet vnela. Kadam tudi pravi, da bistvo libanonske krize ni več verskega značaja, kot je bilo v začetku, temveč je politično. Zelo ostro je obtožil tudi libanonskega predsednika Sarkisa, ki da je »nezmožen* in se izogiba lastnim odgovornostim. Sarkis ne zna sprejeti tistih radikalnih odločitev, ki bi lahko zagotovile mir v Libanonu. Samo pet od slo Libanoncev, je dejal Kadam, je proti mirni rešitvi spora in libanonski predsednik se ne zna z njimi učinkovito spopasti. Včeraj zjutraj je odpotoval iz Bejruta v Rim in v nekatera dru- ga evropska mesta maronitski patriarh Koreiche, ki bo skušal ogreti tamkajšnjo javnost za stališča li banonskih kristjanov, (if) Domačini so doslej osvojili že pet zlatih kolajn - Dokaj poprečni izidi Jugoslovanov danes ob obali KINO ob 18.00 in 20.30 ameriški KOPER: POTRES IZOLA: ob 18.00 in 20.30 ameriški MAHOGANY PIRAN: ob 18.00 in 20.30 ameriški TRIJE KONDORJEVI DNEVI Kinopredstavi v Šmarjah in v Portorožu odpadeta. FIRENCE — Tudi tretji dan evropskega mladinskega prvenstva v plavanju je potekal v znaku premoči vzhodnih p’"valcev, med nje pa so se uspešno vrinili Italijani, prava senzacija letošnjega prvenstva. Domačini so danes pobrali kar tri zlate kolajne rj Sc:1, razpoložljivih. Italija je torej skupno osvojila že pet zlatih odličij, medtem ko so jih Sovjeti in vzhodni Nemci osvojili po štiri. Šesto zlato kolajno za domačine pa bo bržkone dosegel Piero Italiani, ki vodi po prvem dnevu skokov s stolpa z veliko prednostjo pred Andreom Steinom (NDR). Poleg odličnih zmag so Italijani dosegli tudi zelo uspešne časovne rezultate, pri čemer so se najbolj odlikovala dekleta. Tako sta Cinzia Savi - Scarponi (100 m metuljček) in Roberta Fe-lotti (800 m prosto) dosegli tudi nova absolutna državna rekorda. Med posamezniki se je danes proslavil še Madžar Sandor Wladar, ki je z veliko prednostjo zmagal na razdalji 200 m hrbtno in je tako dosegel drugo zlato kolajno na tem prvenstvu (prvo je dosegel na polovični razdalji v istem slogu). Jugoslovanski plavaleci se niso najbolje izkazali, saj se ni nihče uvrstil v finale. Najboljša je bila Vesna Separovič, ki je s časom 9’29”79 postavila nov državni rekord na razdalji 800 m prosto. VČERAJŠNJI IZIDI MOŠKI KM) m prosto: 200 m prsno: ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana v zdravstvenih ustanovah obalnih mest dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako Pa bodo dežurale tudi lekarne. PRIREDITVE KOPER: v okviru Koprske noči ob 6. uri tekmovanje ribičev-tmkarjev, ob 20. uri na Titovem trgu nastop Zdravka Cotiča. 1. Matsan (3Z) 54”49 2. Johansson (Šve.) 54”52 3. Lebherz (ZRN) 54”53 200 m hrbtno: 1. S. Wladar (Madž.) 2'07”56 2. Molnar XMadž.) 2'I1"22 3. Delcourt (Fr.) 2’12”99 200 m metuljček: 1. Rampazzo (It.) 2’08”09 2. Rzeczkmvski (Pol.) 2’10”36 3. Paschke (ZRN) 2’10”53 4. Dartorio (It.) 2’12”33 ŽENSKE 800 m prosto: L Felotti (It.) 8'52”02 2. Donath (NDR) 8’52”67 3. Ocik (NDR) 9'00”64 5. Cinque (It.) 9’07”89 1. Varganova (SZ) 2’38”96 2. Thran (ZRN) 2’40”40 3. Foirot (Fr.) , 2’40”87 5. Seminatore (It.) 2’43”39 100 m metuljček: l,- Savi - ScarDoni (It.) 1'02”00 2. Ocik (NDR) 1'04”19 3. Neumann (NDR) 1’05”03 Med prijateljskim srečanjem V Kolini 15 ranjenih K5LN — Med prijateljskim nogometnim srečanjem Koln - Manchester United se je med navijači obeh taborov razvnel pravi boj. Ranjenih je bilo vsaj 15 oseb, po licija pa je priprla vrsto angleških navijačev, katerim so zaplenili nože in jeklene verige, s katerimi so se napotili v ZRN, očitno ne z miroljub nimi nameni. ATLETIKA BONN — Atletska zveza ZRN je sporočila imena dveh atletov, ki sta bila začasno izključena zaradi za užitja mamil; to sta metalec diska Derek Neu in krogle Joachim Krug. DUNAJ — Na mednarodnem atletskem tekmovanju v tem kraju je A-meričan Bob Poullard skočil s palico 5,50 m visoko. POHIŠTVO RENAR OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255 Lastna obrtniška delavnica in prodajalna Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEV NE SOBE, SEDEŽNE G ARNI TURE, POSTELJICE IN PO H1ŠTVO ZA OTROKE, OTRO ŠKE VOZIČKE IN STAJTCE Obiščite nas! 26. JUBILEJNE MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE Danes, 30. julija, malo dvorišče ob 20.30, SLOVENSKI OKTET, (razprodano) (raz- 20.00, Jutri, 31. julija, ob 20.30, malo dvorišče SLOVENSKI OKTET, prodano) V torek, 1. avgusta, ob poletno gledališče SLOVENSKI OKTET V sredo, 2. avgusta, ob 20.00, poletno gledališče INDIJSKI KLASIČNI LJUDSKI PI.JSSI Natya Ballet Centre V četrtek, 3. avgusta, ob 20.00, poletno gledališče PACO PENA, flamenko kitara, Španija V petek, 4. avgusta, ob 20.00, preddverje ATELIER MUSIQUE, Pariš V soboto, 5. avgusta, ob 20.00, viteška dvorana HOVANŠČINA, opera - film Vstopnice v prodaji vsak dan, razen sobote in nedelje, od 11. do 13. ure in od 18. do 19. ure pri blagajni Festivala. AVDITORIJ PORTOROŽ Tel. 73571 — 73090 POLETNE PRIREDITVE ’78 Predstava ob 20.30 po krajevnem času DANES, 30. julija Folklorni ansambel »Kolo* iz Beograda v Avditoriju Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel. (066) 73571 in 73090. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE FRANCO kreator italijanske mode damski frizer Ul. Canalpiccolo 2 (za Borznim trgom) SPLOŠNA OPREMA TJ i%/ Jiom — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 NUDIMO MOŽNOST NAKUPA V DINARJIH Mali oglasi LAKU VTUGIUO sporuca vsem P1’ jateljem m znancem, da je ^ novo prodajalno vseh vrst stari« novih avtomobilov. Na zalogi ... 68 72. 850 68. A 112 72, NSU 72. mercedes 200 D 70, 124 c011 1600 74, AR 1300 75, 1500 C 66. t»' nus 1300 73, 128 71, 124 68 i» ' druge na izbiro. Obiščite nov Ion v Ulici Brigata Casale & tel 826084. »CITROEN. - _________ mehanična dclaV"j^ Cavalli. tudi drugih avtomobilov Rittmayer 4/a. POTUJETE V RIM? V sloveni*** hotelu Bled imate na razpolago 1 telske usluge po različnih cenah- ^ stavracijo z jedili po naročilo, prt parkirni prostor, ugodno n,env) vo dinarjev. Vsaki vaši prošnji •* volje ustrežemo. Obrnite se M pravo hotela Bled. Via 5. Croč* Gerusalemme 40. 00185 Rim acije * 06/777102. ŽELITE se poročiti? lnformac-gencija »Conoscersi*. Ul. Pellico* 6, Videm — odprto ob sredah, botah popoldan in ob nedeljah poldan. Tel. 295923. SLOVENSKA DRUŽINA nujno hišo z vrtom ali zazidljivo P81^ na območju Grete, Barkovelj. tovela. Tel. 748556 ali 748456. ag*1’' ŠVAB KORADo — zavarovalni — sporoča vsem svojim prijatelj , in klientom iz Trsta, da je °“j. nov urad v Trstu, Ul. Genova tel. 61034/5. GOSTILNA PRI STUDENCU - lina, obvešča, da bo zaprta ***-letnega dopusta d0 16. avgusta V OKOLICI GORICE psica Simba, bel setter, 0481/44538. “ * 'S? RIBIŠKO BARKO, 7 m, motor list*" 13 KS, letnik 1971 v'odličnem sU' nju prodam. Tel. 225304. pam železnina |V| STROJI - TEHNIČNI »R,II<1 import-expoi't za Industrijo, kmetijstvo In zo dom TRST (Indmtrljika con«) D O M J O, 13? - T«l M4 979 NUJNO iščemo voziček za dvoj^ tudi na posodo. Tel. 228382. KUPIM hišico z vrtom, tudi s** Takojšnje plačilo. Tel. 816952. IŠČEMO čistilke za poslopja. E Al4 J Ul. sv. Frančiška 4/1. Tel. 83013 16. do 19. ure. Zmrzovalne skrinj« IGNIS *VTJ s O od 70 do 610 litrov ♦ V vaši kuhinji vedno na ra*-polago sveža hrana ♦ Prihranek na času in denarju 7,a pojasnila in cene odrnite »• na tvrdko KOSMINA SERGIJ Nabrežina center 156 • tel. ZOO-123 podjetje FURLANI TRST — Ul. Milano 25 tel. (040) 62200 V TRSTU NAJVECJA IZBIRA kmetijskih strojev in nadomestnih delov za: !?t§i m rk,..... FERRARI BENASSI GOLDONI PINZA LOMBARDINI idr. J*" VSE ZA: POLJEDELSTVO — KMETIJSTVO — VINOGRADNIŠTVO — VRTNARSTVO VELIKI SALON POHIŠTVA SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE VHODI SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO IZBRANI ARTIKLI-ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah IZREDNA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE Posebno ugodni pogoji za prodajo v Jugoslavijo /