ACROCEPHALUS 24 (117): 6j — JI, 2OO3 Slovensko poimenovanje tipov pti~jih mladi~ev Slovenian terminology of bird nestling types Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@nib.si Al Vrezec Nacionalni in{titut za biologijo, Ve~na pot 111, SI-1001 1. Uvod Osnova znanstvenega in strokovnega dela je urejeno izrazoslovje. To je predpogoj za uspe{no znanstveno komuniciranje in podajanje rezultatov {ir{i strokovni in tudi lai~ni javnosti. Pri izrazoslovju pa je nujno poenotenje, pri ~emer je treba natan~no definirati izraze in odpraviti sinonimiko, ki bi lahko motila jasnost znanstvenega izra`anja. Izrazi se kalijo v ~lankih, pregledna dela pa potem vse skupaj povzamejo in poenotijo. Slovensko ekolo{ko terminologijo je poenotil Tarman (1992), {e vedno pa so ostali nere{eni nekateri izrazi specialnih ved, denimo ornitologije. Osnovna potreba za nedvoumno komunikacijo raziskovalcev znotraj specialnih ved za dolo~eno `ivalsko ali rastlinsko skupino je imenik vrst. Ta je bil v sloven{~ini poenoten za ptice zahodne Palearktike (Jan~ar et al. 1999). Znanstveno vrstno poimenovanje je s pravili zelo jasno definirano (International Commission on Zoological Nomenclature 1995), medtem ko so pravila poimenovanja na nacionalnem nivoju manj jasna (npr. Geister 1991, Gregori 1991, Jan~ar 1999). [e manj jasnosti je pri drugem izrazoslovju, nujno potrebnem pri raziskovalnem ornitolo{kem delu. Ti izrazi so se z ve~jimi ali manj{imi razlikami uporabljali v razli~nih slovenskih ornitolo{kih delih in prevodih (npr. Gilliard 1968, Geister 1980, 1995 & 1998, Bo`i~ 1983, Sovinc 1994, Gooders 1998) in, ne nazadnje, v slovenskih strokovnih in poljudnih revijah, kakr{ne so Acrocephalus, Annales, Falco, Biota, Svet ptic, Proteus, Gea, Lovec, Varstvo narave itd. Kljub temu pravega poenotenja na podro~ju splo{nega slovenskega ornitolo{kega izrazoslovja {e vedno nimamo. [e ve~, nekateri pojavi v sloven{~ini sploh {e niso bili poimenovani, preprosto zato, ker se z njimi pri nas strokovno {e nih~e ni ukvarjal. Ta k primer so tipi pti~jih mladi~ev, ki so bili v sloven{~ini poimenovani le v grobem (npr. Gilliard 1968, Geister 1980, Bo`i~ 1983), medtem ko so nekatere bolj specifi~ne skupine tipov pti~jih mladi~ev, ki se uporabljajo v sodobni ornitolo{ki znanosti (npr. Gill 1995), {e vedno brez ustreznega slovenskega izrazo- slovja. Namen pri~ujo~ega prispevka je poimenovati in strokovno obrazlo`iti izraze za tipe pti~jih mladi~ev, ki se sicer uporabljajo v svetovni ornitolo{ki literaturi. 2. Pristop k poimenovanju Pri poimenovanju sem se osredoto~il na problem razvitosti in mobilnosti mladi~ev takoj po izvalitvi, kar je bila tudi sicer osnova pri klasifikaciji tipov pti~jih mladi~ev (Gill 1995; glej tabelo 1). Pri tem sem izhajal iz posebnih zna~ilnosti, ki izbrani tip kar najbolj lo~ijo od drugih tipov. Izbrana imena sem ustrezno oblikoval in uskladil z besedotvornimi pravili (Topori{i~ 2001) in se posku{al v ~im ve~ji meri izogniti sinonimiki z dosedanjim bolj splo{nim poimenovanjem pti~jih mladi~ev v sloven{~ini (Erjavec 1870, Gilliard 1968, Geister 1980, Bo`i~ 1983, Tome 2003), ~eprav sem iskal mo`nost navezave na `e uveljavljena imena. Pri izboru izrazov sem preverjal sopomene, navedene v Slovarju slovenskega knji`nega jezika, SSKJ (Bajec et al. 1994), saj je za strokovni jezik nujna natan~na definiranost izrazov po mo`nosti brez sopomenov, ki bi ovirali natan~nost izra`anja. Pri poimenovanju so aktivno sodelovali Henrik Cigli~, dr. Davorin Tome, dr. Tomi Trilar in Tatjana @ener. 3. Pregled dosedanjega slovenskega poimenovanja V slovenskem poimenovanju tipov pti~jih mladi~ev sta bili doslej v rabi dve terminologiji, vsaka osnovana na svojih imenotvornih temeljih, vendar obe nana{ajo~i se le na dve skupini. Prvo starej{e poimenovanje je delitev po videzu oziroma pora{~enosti pti~jih mladi~ev na puhovce oziroma mahovce in goli~e (Erjavec 1870, Gilliard 1968, Bo`i~ 1983), drugo pa se ozira na njihovo mobilnost in jih deli na begavce in gnezdomce (Geister 1980). Obe poimenovanji pa se prepletata, kar je pokazal `e Janez Gregori s prevodom knjige Gooders (1998). Pravzaprav so vsi goli~i tudi gnezdomci, medtem ko najdemo med puhovci tako gnezdomce kot begavce (Tome 2003). 67 A. Vrezec: Slovensko poimenovanje tipov pti~jih mladi~ev 3.1. Puhovec (mahovec) in goli~ Eden prvih je pti~je mladi~e v sloven{~ini poimenoval Fran Erjavec, ki jih je po rasti in na~inu `ivljenja razdelil na dve skupini (Erjavec 1870, Schödler 1875). K prvi skupini je pri{teval tiste, ki se izvalijo goli in slepi in jih star{i {e dolgo pitajo. Imenoval jih je goli~i ali kilavci. Sem je uvrstil mladi~e pevcev Passeriformes, vpijatov Coraciiformes, plezalcev Piciformes, ujed Falconiformes in golobov Columbi-formes. Druga skupina, imenoval jo je mahovci ali keb~ki, so mladi~i, ki imajo ob izvalitvi `e odprte o~i, so pokriti z mahom oziroma puhom in takoj tekajo naokoli. Mednje je uvrstil kure Galliformes, pobre`nike Charadriiformes, mo~virnike Ciconiiformes in plojkokljune Anseriformes. Zmago Bufon je s prevodom knjige Gilliard (1968) lo~il pti~je mladi~e na mahovce in goli~e. ^eprav je poimenovanje morfolo{ko osnovano, se Bufon opira tudi na dejstvo, da mahovci kar hitro za~no slediti star{em, medtem ko goli~i ostanejo v gnezdu in jih star{i {e dolgo po izvalitvi pitajo. Pri razlagi se je torej opiral tudi na razvitost in mobilnost mladi~ev. Ob tem je opozoril, da so s puhom oziroma mahom lahko pora{~eni tudi mladi~i, ki bi jih po mobilnosti sicer pri{tevali h goli~em. Bo`i~ (1983) uporablja podobno delitev, kjer pravi mobilnej{im in dobro razvitim mladi~em puhovci (»pi{~anci«), ob rojstvu nebogljenim mladi-~em pa goli~i. Ob tem navaja {e tretjo vmesno obliko mladi~ev pri galebih Laridae, ~igrah Sternidae, njorkah Alcidae, strmoglavcih Sulidae, ujedah in sovah Strigiformes, kjer so mladi~i puhovci, ki pa imajo {e tako slabo razvita ~utila, da ostanejo v gnezdu ve~ tednov po izvalitvi. 3.2. Begavec in gnezdomec Geister (1980) je opozoril, da je zgoraj opisana delitev na goli~e in puhovce za potrebe opazovanja neuporabna. Zato je vpeljal nova izraza, ki sta se nana{ala predvsem na razvitost in mobilnost mladi~ev ob izvalitvi. Za mladi~a, ki ostane v gnezdu, nidikolni mladi~, je vpeljal izraz gnezdomec, za mladi~a, ki kmalu po izvalitvi gnezdo zapusti, nidifugni mladi~, pa begavec. Pravzaprav se izraza tudi dobro ujemata z angle{ko terminologijo, kjer bi lahko izrazu altricial (lat. altrix-icis = rednica, dojilja) pripisali gnezdomca, izrazu precocial (lat. praecox-cocis = prezgodnji, prezgodaj zrel) pa begavca. 68 4. Predlog novega slovenskega poimenovanja tipov pti~jih mladi~ev V sodobni ornitolo{ki znanosti se vse bolj uporabljajo podrobnej{e delitve tipov pti~jih mladi~ev z jasno definiranimi zna~ilnostmi, tako na morfolo{ki, mobilnostni kot vedenjski ravni (Gill 1995). Temu je s svojim pristopom zelo dobro sledil Geister (1980), vendar je ostal le pri dveh ve~jih skupinah. Zaradi la`je predstavljivosti in razumevanja je bilo treba re{itev novega slovenskega poimenovanja iskati v konceptu `e uveljavljenih Geistrovih begavcev in gnezdomcev. Kljub temu pa mora imeti novo poimenovanje zaradi samostojne rabe imen tudi mo`nosti uporabe izrazov v bolj specifi~ne namene. Predlog za novo slovensko poimenovanje je zato osnovan kot kombinacija imen {ir{ega pomena (Geister 1980) in imen o`jega pomena (tabela 1): Begavec fr~alec (angl. superprecocial) je v pti~jem svetu zelo redek tip mladi~a, poznan le pri dru`ini velenogih kur Megapodidae. Mladi~, ki se izvali v velikem pe{~enem gnezdu, je ob rojstvu razvit `e do te mere, da je ne le sposoben skrbeti sam zase, pa~ pa je zaradi razvitih peresnih nastavkov `e sposoben za kak kraj{i let (Raethel 1988). Ta svojevrstna lastnost je bila zato uporabljena v imenu begavca fr~alca – mladi~ tipa begavec, ki je `e sposoben leteti oziroma fr~ati. Begavec sledilec (angl. precocial) je tip, ki bi ga dobro opisali `e z Geistrovim begavcem, vendar bi tak{no poimenovanje vneslo sinonimijo, ki je v strokovnem jeziku nedopustna. Begavec je zato ohranjen za {ir{o skupino tipov pti~jih mladi~ev, sledilec pa za konkreten tip, ki ga najdemo denimo pri kurah, plojkokljunih ipd. (tabela 1). Mladi~ je takoj po izvalitvi `e sposoben sam skrbeti zase, vendar ga star{i {e varujejo in u~ijo iskati hrano, ~eprav jo pobira sam. Mladi~ zato star{em sledi. Begavec vodenec (angl. subprecocial) se pojavlja pri ponirkih Podicipediformes, tukalicah Rallidae ipd. (tabela 1). Mladi~ je begavec, saj je `e ob izvalitvi dokaj mobilen, vendar {e ni sposoben sam pobirati hrane. Star{i ga zato hranijo, celo preva`ajo naokoli, kot na primer pri ponirkih, in ga vodijo skozi prve korake `ivljenja. Begavec uhajalec (angl. semiprecocial) je tip mladi~a pri galebih Laridae, ~igrah Sternidae ipd. (tabela 1). Mobilnost tega mladi~a je precej manj{a kot pri predhodnih tipih, a je kljub temu ob~asno sposoben zapustiti gnezdo, denimo v primeru nevarnosti. Lahko Tabela 1: Pregled angleškega in slovenskega poimenovanja tipov ptičjih mladičev ter njihove razvojne značilnosti ob izvalitvi s primeri skupin (razdelitev povzeta po Gill 1995). Z mastnim tiskom je označen predlog novega slovenskega poimenovanja, ki je sestavljen iz širšega (Geister 1980) in ožjega slovenskega poimenovanja. Table 1: Overview of English and Slovenian terminology of bird nestling types and development characteristics of baby birds after hatching with examples from avian system (classification after Gill 1995). New prepositions for Slovenian terminology are marked in bold, and are a combination of terminology in a broader (Geister 1980) and narrower sense. Angleško / English Slovensko / Slovenian Razvojne značilnosti / Development characteristics Primeri / Examples Širše 1 / in Širše 2 / in Ožje / in Poraščenost/ Oči/ Mobilnost/ Starši hranijo/ Navzočnost broader sense 1 broader sense 2 narrower sense Down Sight Mobility Parental staršev/ nourishment Parental attendance Superprecocial puhovec begavec frčalec puh / down odprte / open da / yes ne /no ne / no (mahovec, kebček) Precocial puhovec begavec sledilec puh / down odprte / open da / yes ne /no da / yes (mahovec, kebček) Subprecocial puhovec begavec (mahovec, kebček) Semiprecocial puhovec begavec (mahovec, kebček) Semialtricial I. puhovec gnezdomec (mahovec, kebček) Semialtricial II. puhovec gnezdomec (mahovec, kebček) Altricial puhovec gnezdomec (mahovec, kebček) in golič (kilavec) vodenec puh / down odprte / open da / yes delno / partly da / yes uhajalec puh / do odprte / open delno / partly da / yes dremavec puh / down odprte / open ne /no da / yes (1. reda) da/ da/ yes yes dremavec puh / down zaprte / closed ne /no da / yes da / yes (2. reda) valjenec gol / nacked zaprte / closed ne /no da / yes da / yes velenoge kure Megapodidae plojkokljuni Anseriformes, deževniki Charadriidae, kljunači Scolopacidae, koconoge kure Tetraonidae, poljske kure Phasianidae slapniki Gaviiformes, ponirki Podicipediformes, tukalice Rallidae, žerjavi Gruidae pingvini Sphenisciformes, cevonosci Procellariiformes, galebi Laridae, čigre Sternidae, njorke Alcidae močvirniki Ciconiiformes, ujede Falconiformes sove Strigiformes golobi Columbiformes, papige Psittaciformes, plezalci Piciformes, pevci Passeriformes A. Vrezec: Slovensko poimenovanje tipov pti~jih mladi~ev bi rekli, da iz gnezda uide in se nato spet vrne. Uhajalec je torej tip begavca, ki ob~asno uide iz gnezda, ne more pa skrbeti sam zase in tudi ne slediti star{em. Gnezdomec dremavec (angl. semialtricial) je tip mladi~a pri mo~virnikih, ujedah in sovah (tabela 1). Pri poimenovanju tega tipa je bila pri predhodnih slovenskih poimenovanjih narejena najve~ja zmeda, saj so jih po eni strani uvr{~ali med puhovce, bolje razvite mladi~e (Bo`i~ 1983), po drugi pa med gnezdomce, manj razvite mladi~e (Geister 1980). Gregori je zagato re{il s puhastim gnezdomcem (Gooders 1998), pravzaprav pa gre pri vsem tem za poseben tip, ki ustreza `e kategoriji gnezdomca (Gill 1995). Mladi~i tega tipa so ob izvalitvi nemobilni, nekateri celo slepi, vendar `e vsaj malo pora{~eni s puhom (tabela 1). So povsem odvisni od star{ev in ostanejo v gnezdu {e dolgo po izvalitvi. Pri tem se dokaj kmalu postavijo na noge in tako napol v snu, dreme`u, ~akajo na star{e s hrano. Med gnezdomci dremavci so ugotovili ve~je razlike v razvitosti ob izvalitvi, saj se denimo mo~virniki in ujede izvalijo z `e odprtimi o~mi, sove pa so ob izvalitvi {e slepe. V angle{kem poimenovanju so to re{ili kar s {tevilkami (Gill 1995), v slovenskem poimenovanju pa lahko to re{imo s pripisom reda, torej gnezdomci dremavci 1. reda za mo~virnike in ujede ter gnezdomci dremavci 2. reda za sove. Gnezdomec valjenec (angl. altricial) je tip mladi~a pri pevcih, sicer pa ga najdemo {e pri papigah Psittaciformes in plezalcih (tabela 1). Gre za tip gnezdomca, ki je ob izvalitvi {e povsem nebogljen, ve~inoma gol (obstajajo tudi izjeme!) in nesposoben lastne termoregulacije {e dolgo po izvalitvi. Star{i so zato primorani tudi po izvalitvi sedeti na mladi~ih in jih greti, kot da bi {e vedno valili jajca. 5. Priporo~ila za uporabo Predlog novega poimenovanja tipov pti~jih mladi~ev pravzaprav `e uveljavljenemu {ir{emu poimenovanju in delitvi pti~jih mladi~ev na begavce in gnezdomce dodaja imena o`jega pomena za podrobnej{e tipe. Dvoimensko ime, kjer ima ime o`jega pomena vlogo desnega prilastka, pa je mogo~e v uporabi tudi raz~leniti. ^e je denimo {ir{e poimenovanje bilo uporabljeno oziroma obrazlo`eno `e v predhodnem besedilu, lahko uporabimo v nadaljnjem pisanju le izraz o`jega poimenovanja. Tako lahko na primer zapi{emo: »Mladi~i divjega petelina so begavci sledilci.« Ali pa: »Begavci divjega petelina so sledilci.« Izra`anje je tako bolj dinami~no in ni v nasprotju z 70 jasnostjo strokovnega izra`anja. Imena vrst so na primer glede rabe bolj toga, vendar se celo tu dopu{~a uporaba v deljenem zapisu. Zahvala: Za zelo tehtne pripombe in smernice pri oblikovanju kon~ne podobe ~lanka in predlogov novih slovenskih imen za tipe pti~jih mladi~ev se zahvaljujem trem recenzentom: Janezu Gregoriju, Toma`u Jan~arju in prof. dr. Kazimirju Tarmanu. Povzetek V prispevku je predstavljen predlog novega slovenskega strokovnega poimenovanja tipov pti~jih mladi~ev, ki je v skladu z mednarodno uveljavljeno klasifikacijo. V slovenskem strokovnem jeziku sta bili do sedaj v rabi dve poimenovanji, ki pa sta se nana{ali le na grobe {ir{e skupine: (1) morfolo{ka delitev na puhovce (mahovce, keb~ke) in goli~e (kilavce) in (2) vedenjska ter mobilnostna delitev na begavce in gnezdomce. Z mednarodno klasifikacijo, ki pozna {est tipov, se ujema zadnja delitev, ki dobro razvrsti vseh {est tipov v dve skupini. Tako sodijo med begavce (angl. precocial) begavec fr~alec (angl. superprecocial), begavec sledilec (angl. precocial), begavec vodenec (angl. subprecocial) in begavec uhajalec (angl. semiprecocial), med gnezdomce (angl. altricial) pa gnezdomec dremavec (angl. semialtricial), v dveh podtipih, imenovanih redi, in gnezdomec valjenec (angl. altricial). Summary A proposal for a new Slovenian terminology of bird nestling types, defined according to the international classification system, is presented. In Slovenian specialist language, two terminologies have been used so far, which separate nestling types into only two larger groups: (1) partition according to the morphology of nestlings, and (2) partition according to the behavioural and mobility characteristics of nestlings. Only the last partition can be connected with the international classification system that identified six types. In the group of precocial nestlings (Slov. begavci), the following types can thus be included: superprecocial (Slov. begavec fr~alec), precocial (Slov. begavec sledilec), subprecocial (Slov. begavec vodenec), and semiprecocial (Slov. begavec uhajalec). In the group of altricial nestlings (Slov. gnezdomci), two types are included: semialtricial (Slov. gnezdomec dremavec), separated in two subtypes, and altricial (Slov. gnezdomec valjenec). ACROCEPHALUS 24 (117): 6j — JI, 2OO3 Literatura Bajec, A., Juran~i~, J., Klop~i~, M., Legi{a, L., Suhadolnik, S., Tom{i~, F. , ^op, B., Rigler, J., ^erneli~, I., Hajn{ek-Holz, M., Jakopin, F. , Leder-Mancini, Z., Logar, T. , Müller, J., Humar, M., [ircelj-@nidar{i~, I. & Nartnik, V., eds. (1994): Slovar slovenskega knji`nega jezika. – Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstveno raziskovalni center SAZU, In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a, DZS, Ljubljana. Bo`i~, I. (1983): Pti~i Slovenije. – Lovska zveza Slovenije, Ljubljana. Erjavec, F. (1870): Doma~e in tuje `ivali v podobah, III. Ptice. – ponatis: Mladinska knjiga (1995), Ljubljana. Geister, I. (1980): Slovenske ptice. – Mladinska knjiga, Ljubljana. Geister, I. (1991): Vsaki ptici svoje ime. – Acrocephalus 12 (48): 98-104. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana. Geister, I. (1998): Ali ptice res izginjajo? – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Gill, F.B. (1995): Ornithology. 2nd Edition. – W.H. Freeman and Company, New York. Gilliard, E.T. (1968): Pti~i (prevod Z. Bufon). – Mladinska knjiga, Ljubljana. Gooders, J. (1998): Pti~i Slovenije in Evrope (prevod J. Gregori). – Mladinska knjiga, Ljubljana. Gregori, J. (1991): Vpra{anja strokovnih in slovenskih pti~jih imen. – Acrocephalus 12 (47): 36-40. International Commission on Zoological Nomenclature (1995): International Code Of Zoological Nomenclature. – American Association for Zoological Nomenclature, Washington. Jan~ar, T. (1999): Prispevek k slovenskem ornitolo{kem imenoslovju in imenotvorju. – Acrocephalus 20 (94-96): 87-96. Jan~ar, T. , Bra~ko, F. , Gro{elj, P. , Miheli~, T., Tome, D., Trilar, T. & Vrezec, A. (1999): Imenik ptic zahodne Palearktike. – Acrocephalus 20 (94-96): 97-162. Raethel, H.S. (1988): Hünervögel der Welt. – Neumann-Neudamm, Melsungen. Schödler (1875): Knjiga prirode, I V. del. Botanika (prevod J. Tu{ek), Zoologija (prevod: F. Erjavec). – Matica Slovenska, Ljubljana. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Tarman, K. (1992): Osnove ekologije in ekologija `ivali. – DZS, Ljubljana. Tome, D. (2003): Goli~i in puhovci. – Svet ptic 9 (2): 28-29. Topori{i~, J., ed. (2001): Slovenski pravopis. – Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstveno raziskovalni center SAZU, In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a, Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. Prispelo / Arrived: 11.11.2003 Sprejeto / Accepted: 16.12.2003 71