Vestnik. Josip Siiman. Dne 15. t. m. je nagloma umrl 7 73. letu S7oje dobe 7 Dragi pri Moščenicab Joaip Š u 111 a n , d^orni svetn[k in deželni šolski nadzornik 7 p. — Josip Šuman je bil rojen 1. 18*36. pri Sv. Ani 7 Slovenskib goricah, bil je torej štajerski rojak. Na dunajski uni7erzi je poslušal predavanja Miklošiče^a. Med njegovimi součenci ata biia prof. dr. J a g i č in deželni šolski nadzoniik Klodič-Sabladolski. — Kot profesar je prišel leta 1860. v Maribor, odtod 1. 1874. 7 Preiatadt na Gorenjem A^strijskem, potera pa na aka deraiško gimnazijo na Dunaj. L. 1884. je bil imeno^an za gimnazijskega ra^natelja 7 Ljubljani, 1. 1890. pa — po upokojenju Jakoba Smoleja — za deželnega šolakega nadzornika za Kranjsko. Ko je stopil 7 pokoj, je dobil naslo? dvornega evetnika. — Delal ni samo kot šolnik, ampak je 7 prejšnjih letih raz^ijal živahno delavnost tudi Da literarnera polju. Do zadnjega ae je zanimal za razvoj iu napredek slo^enske knjiže^noati. — Spisal je slo^enako alo^nico za areduje šole, BSlovenaka Matica" pa je izdala njego^o obsežno Slovensko slo7nico po Miklošičevi primerjahii. Priobčil je mnogo spiao7 filološke 7sebine in kiijigo nDie Slo7enen". — V obče^anju — tako službenem kakor pri^atnem — je bil ]jubezni7 in prijazen. Bil je simpatičen, koncilianten mož, ki ni dal nikomur občutiti §7oje službene moči. Kot deželni šolski uadzornik je cenil iu uvaževal delo in napore učiteljstva; in 7si, ki so imeli priliko obče^ati z njim, goto^o ohranijo finemu nadzorniku in preudarnemu šolniku hvaležen spomin! Bodi mu lahka zemlja domača! Dr. Lampe na dela. Tisti čas, ko so se 7 Ljubljani ob nasilnostih soldateake in proraeunjenih nerodnostih vlade zgrinjale 7se slo7enske atranke in 7si atanovi k akupnemu protestu, ko je tudi BSlovenec" klical k akupnemu odporu, je gla^ni urednik tega lista: deželni odbornik in član deželnega šolskega 87eta, dr. Evgen Lampe, bujskalprotiučit e 1 j s t 7 u , in eicer pri S7. Ivanu poleg Trsta. Tamkaj je bil ahod, kjer je duho^nik dr. Lampe napadal učiteljstvo, trdeč, da je proti veri in cerk^i. Dokler bodo učitelji taki, bodo go^ornik in njego^i somišljeniki delali na to, da s e učiteljem plačene izboljšajo. Na Kranjskem je že toliko doseženo, da ne bo smel poučevati noben učitelj, ako ni — katoliški!!! — Tako je šla ta nečedna go^oriea naprej! Ali ni škaodal, da na tako nekvalifikovaa način zlorablja Lampe 87oje alužbeno stališče, sarao da bi i z s t r a d a 1 svojega politiškega nasprotcika, ga napravil za svojega hlapca iu mu z natolce^anjem ugrabil ugled in velja^o med ljudst^om in mladino? ! Ali je samo u6iteljst7O tiato, ki naj tedaj, ko se ob tragiškib Ijubljanskih dogodkih pomirjajo strankarst^a, brez protesta prenaša izbruhe sovrašt^a fanatičnpga nasprotoika ?! Ali miali Lampe, da nima ueiteljstvo pra? nič 7eč Ču7st7a, da mu ni že preko mere in potrpežljivosti do70IJ 7e6nega obrekovanja, zaničevanja, šču^anja in 7ečnih groženj ? Ali je res treba žrt^e, da bo že enkrat konec takemu brezprimernemn početju klerikalno budobnosti ?! Zakaj pa gleda Lampe vedno 7 tla, ko bodi po ulici ? Ali ga morda že peče 7est ob zlih dejanjih, -ki jih je izvršil nad učiteljstvom? Ponavljamo: Alljeres treba žrt7e, da bo konec teinu, česar uCiteljstvo več ne more mlrno prenašati?! — Pravočasno opozarjamo dostojne in pametne ljudi 7 nasprotni atranki, naj vendar pomirlji^o v p 1 i v aj 0 n a take in enake bujskače, daneboprepozno indane pridejo ljudje v nesrečo! Poudarjamo: Učiteljat70 ni aamo zato na svetn, da bigaLampe, Tersegla7, Eavnihar itd. napadali, mu jemaliugledinčastin mu pretili z izatradanjem — ne! — učiteljat7uje 7segategaže7ečko do7olj. Tudi jagnje se izpremeni7 7olka, pa biae učiteljstvo ne? — Toda ne aamo na Kranjakem, tem^eč povsod, koder alužbujejo naši somišljeniki. Treba je samo ene be- 8 e d 0 ! — To smo napisali, ker se nam zdi, da je ra7no sedaj čas, da bodi kouec temu divjanju proti učiteljstvu. Apelirali amo na dostojne in pametne Ijudi. Mi ne bomo nič več mirili, ako ne bo miru od tam. Govorili smo 0 pravem čaau. če pa 7se nič ne pomaga, naj ai poaledice pripišejo tiati, kijih provocirajo! PozdraT Čcbora. Voditeljem čeakega učiteljstva in oanovalcem BZ7eze slovanskega učiteljst^a", to^arišem Adolfu Sehusterju, Bobdanu S k a 1 i in Josipu Oernemu, je bila od ,,Za7ezine ekupščiae v Gorici poslana ta-le brzoja^ka: Slo^ensko učiteljstvo, zbrano pri nZa7ezini" skupščini 7 Gorici, Te na^dušeno pozdra^ija, h^aležno poudarjajoč Tvoje zasluge za ustanovite? nZveze alovanakega učiteljstva. J e 1 e n c , predsednik. Spomlnska plošča Strotška se bo slo^esno odkrila koncem oktobra, najbrž 7 četrtek, doe 29. Delo je prevzel Oamernik, kamnoaek 7 Oelju, za 420 K in bo ploščo 7zidal še ta teden. — Obenem se postavi tudi nagrobni spomenik. Natančnejši 7zpored bo 7 kratkem obja^ljeu. Usposflbljenostne preizknšnje za obče Ijudske In za meščanske šole 7 jeaenskera terrainu se pričuo pri c. kr. izpraševalni komisiji 7 Ljubljani 7 torek, dne 3. no7embra 1908 ob 8. uri na c. kr. učiteljišču 7 Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za pripuat k uspoaobljenoatni preizkušuji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 26. oktobra 7 rokah izpraševalne komisije. Iz šolske slnžbe. Absol^irani učiteljski kandidat Franc Jurečičje imenovan za provizoričnega učitelja 7 St. Jerneju pri Krškem. Stoletnico Josipa Godine-Vrdelskega so obbajali 7 Vrdeli pri Trstu. Hvaležni Slovenci ao uapravili na rojstni hiši pr^emu slovenskerau pisatelju in zgodovinarju tržaškemu mramornato spominsko ploščo. V isti hiši je bil rojen Godina 20. marca 1808. leta. Z Ijubljanske vadntce. Služ.bo pro^izoričuega 7adaiškega učitelja je dobil Anton L e n a r č i č , učitelj 7 St. Vidu nad Ljub- ljano. Vadniška učiteljica Harija S h u 1 z e 7 a je šla 7 pokoj. UČlteljsko drnštro za ptsjskl okraj zboruje 8. dne oktobra 1.1. Vzpored ae pra^očasno naznani. Ž i h e r, predsednik. Nunčnl mlnister dr. Marchet je imel razgo^or s 5 zastopniki čeških obrambnih društev zaradi minoritetnib šol. Marchet 86 je proti njim obnašal arogantno. Bekel jim je : ,Jaz sem pred 78em Nemee, potem profesor in pedagog in šele 7 zadnji vrsti minister". Depntacija, 7 kateri so bili poslanci dr. Celako7sky, dr. Baia in BuH^al, mu je odgo7orila: nVi ste najpr^o rainister, potem profesor iu pedagog in šele 7 zadnji 7rsti Nemec". 14 otrok se je vpisalo letoa 7 mestao siovensko ljudsko šolo Podturnom 7 Gorici. Poročajo nam, da nekateri Labi obljubljajo 8lo7. staršem 7 bližini šole denar, samo da bi ne upisali otrok 7 slov. šolo. Drnštro tiskarjer na Kranjskem je slavilo 401etnico obstanka 7 nedeljo 20. septembra 1908 7 areni BNarodnega doma" 7 Ljubljani. Mnogobrojnim čestitkam pridružujemo tudi mi svojo! V sloTensko šolo t Aleksandrljl so prišle 8I07. šolske seatre, kakor poroča 7 BSlo^encu" pater Benigen, ki pra^i, da bodo delale i& Boga io uarod! Hrraškl klerlkalei protl C. M. drnžbi za Istro. Slavni dr. Mahnič, sedanji škof na Krku, ho6e tudi na Hrvaškem zasejati skrajni klerikalni boj proti vsemu, kar je narodno in naj si bo še tako uepristransko. Sedaj hnjaka s poiuočjo hrvaških jezuitov in drugih klerikalce? proti br?aški 0. M. družbi za Istro. Seveda ne sme zaoatati zt klerikalei na Slovenskem! V slovenjebfstriško nemško Solo se je vpisalo 241 otrok, 150 iz mesta iu 101 iz okoliee. Kakor znano, je daro^al JSchuherein" za to šolo 30.000 kron. V Črnem rrhn nad Idrljo imajo — šolarski strajk, ki sa vrši po navodilih iz Ljubljane. V Črnem 7rbu se gode sploh čudne 8t7ari Kadar bo počilo, se bodo prijemali ljndje za gla^e rn preklinjali tiste, ki jib za7ajajo, saj so na 7arnem — 7 Ljubljaui. Vaaj črnovrška učiteljica naj bi bila toliko pametna, da bi izprevidela: višje od klerikalizraa stoji službena dolžnoat. Ce tako daleč misli kakor seže, nas bo slušala, ako že ni — prepozno. Sioer se pa naj za 786 dobrote zab^ali 87ojim prijateljem i Nemška šola t Ajdorščinl, Delniška družba e. kr. pri7. predilnice 7 Ajdo^ščini išče z razpisom 7 nemških učiteljskih listih učitelja za Ijudsko šolo z nemakini učnim jezikom 7 Ajdo7Š6ini in to za otroke svojih uslužbenep?. Torej zopet tram k mostu do Adrije! Piuiii, Ajdovei na to, katere narodnosti so ti uslužbenei, ki si žele nemške šole 7 Ajdo^ščini! Nemška šola t Škednju pri Trstu. Na nemški npri7atni" šoli 7 Škednju, kjer živi saino slo^ensko prebi^alst^o, (to je Bprivatna" šola, a dobra majčica, avstrijsko-nemšk-i 7lada, plača učitelje) je ot^orjeno četrto šolsko leto. Do sedaj se je 7pisala 56 u5ence7 in to 26 deklic in 30 dečko7. Darunter — pra7i tržaško poluradno glasilo — 36 rein deutscb« und 20 teils gemischt, teils fremdsprachige. Bo že res tako 1 Esperanto. 8ivi jubilant iz Jasnaje PoIj ane je rekel nekoč: BVolaptik se mi je zdel jako kompliciran, esperanto nasproti pa jako preprost. Tako labko se je priučiti esperantu, da sem znal, ko sem dobil 8lovnico, slovar in nekaj sesta^ko?, pisanih 7 tem jeziku, po komaj dveurnem pečanju 6e že ne pisati, pa vsaj gladko čitati." Na te besede se sklicevaje prosiin zopet novih naročil na slovensko esperantsko slovnico, ki jih je pošiljati odslej na naslo7: slo^enski eaperantaki krožek, Maribor, Na parku 1, pritličje desno. — Krožek ima pripmljenib zopet do^olj Ietako7 in brošurie (žal, 7 nemškem jeziku), ki jih razpošilja zastonj. Mogoče se mu posreči, izdati slovenske letake. — Naročniki se oglašajo precej pridno. To navajamo zaradi tistib skeptikov, ki bi ae mogoče naročili, pa niao imeli pra^ega zaupanja do no^pga podjetja. Oena (2 K) ni nikakor pretirana, ako pomislimo, da bo knjiga obsegala 220 strani.