List 3.
Gospodarske stvari.
Vzorna kipelna in vinska klet.
(Po spisu, ki ga je izdala e. kr. kmetijska družba na Dunaji in katerega je sestavil Julij Jablanezy,  potovalni   učitelj  za vinarstvo na Dolenjeavstrijskem.)
Dobra kipelna in vinska klet sta važna pogoja za prirejanje dobrega vina. Izvzemši vipavske, kraške in goriške vinogradnike imajo vsi drugi naši slovenski vinogradniki svoje kleti precej pri vinogradu in oddaljene od vasi, oziroma od doma. Te kleti, »zidanice" imenovane, pa z malimi izjemami ne zadostujejo ; po zimi so premrzle, poleti pa pregorke. Kot kipelne kleti so še za rabo, kot vinske kleti pa niso za nič, ker vsaka vremenska sprememba takoj vpliva na vino, ki je v njih shranjeno. V naslednjem podamo popis, v prilogi pa načrt vzorne kipelne in vinske kleti, kateri načrt je sestavil in popisal, kakor smo že v nadpisu povedali, Julij Jablanczy.
Vse nedostatke pri prirejevanji vina, koje pro-vzroči slaba klet, odpraviti je mogoče, ako zidamo ali prezidamo klet po vzornem načrtu, ki je temu listu pridejan.
Pod. V. priloge je temeljni načrt kipelne vinske kleti. Tla kipelne kleti </, i so nekoliko nižja kot cesta pred kletjo. Prostor g je za stiskalnico (prešo), v katerega je železna stiskalnica h postavljena, ali pa tudi kar navadna domača. Prostor /, ki je od stiskal-ničnega prostora ločen z zidom, ki je pol opeke debel, je prava kipelna klet. Ta prostor je določen za ki-penje vina ter gre va-nj 50 do 100 hektol. vina.
V kipelno klet je postavljena majhna železna pečica j, ki je z] zidanim plaščem obdana, da preveč ne žari. Ob mrzlem vremenu za časa trgatve hitro zgrejemo kipelno klet do  primerne toplote na 15 do
16° C, katera toplota je neobhodno potrebna, da mošt dobro in hitro pokipi (povre). Kipelno klet greti   o  mrzlem   vremenu   za   časa kipenja  posebno
y
priporočamo Dolenjcem in Štajercem.
Za zračenje kipelne kleti služita odduška (pod. V, o; o), katera je mogoče po potrebi zapirati in odpirati. Zračenje je potrebno, da se odstrani ogli-kova kislina (dušljiv zrak), ki se dela pri kipenju. Ravno temu namenu služi tudi oddušek &, v steni ti-koma dimnika imenovane peči. TJhod v ta oddušek je 20 centimetrov nad tlami kipelne kleti, oglikovo kislino pa odvoduje skozi ta oddušek streho.
Prepih skozi ta oddušnik je močneji, ker je ti-koma gorkega dimnika, kajti zgreti zrak je lažji, gre hitro na kvišku in potegne za seboj oglikovo kislino.
?, I (pod. V.) ste okni v čelu poslopja (pod. II.), skozi kateri dobijo prostor za stiskalnico in kipelna klet svojo luč. Odprtine v zidu stiskalničnega prostora o\ o4 so tudi oddušniki.
Pod. I. je kipelna klet risana v počeznem preseku. Ako je mlado vino v glavnem dokipelo, potoči se v klet g (pod. V.), ki je prava vinska klet. To delo se da s x srkalnico (pumpo) in s primernimi kavčukovimi cevmi najhitreje izvršiti. Gledati moramo, da pride mlado vino pri pretakanji dovelj v dotiko z zrakom, ker se potem hitro čisti. Zato naj pa vino poprej teče skoz pipo v podstavljeno posodo in iz te posode pretakamo ga v vinsko klet.
Oprava vinske kleti je sledeča: Vrata (pod IV in V., p) ločijo kipelno klet od vinske, zato pa je v zadnji enakomerna toplota (11 do 13° C). Skušnja uči, da premenjava toplote ovira goclenje vina ter slabi njegovo kakovost.                                         
Načrt kaže, da je klet tako prirejena, da stoji na  vsaki  strani  vrsta  sodov,  po  sredi je pa širok
 18
hodnik. Tako klet mogoče je z enim pogledom pregledati ; vsa kletarska opravila, kakor pretakanje, pol-nenje in čiščenje sodov je lahko v nji izvrševati.
Tla kleti so tlakana z opeko ali s kamnitimi ploščami. Opeka je boljša, rabiti je pa pri tlakanji cement. Hodnik po sredi naj je nekoliko izbuhnen, to je, sedlan, da se vsa mokrota lahko odteče. Tak tlak se lahko izplakne ter klet sploh lepa in snažna obdrži.
Za zračenje kleti služi ne preozek oddušnik (pod. IV. in V. r), ki je narejen ali iz desk ali pa še bolje iz lončenih cevi.
Klet je razsvetliti s petrolejno svetilnico, ki je obešena na stropu (pod. V., L), ne pa z lojeno svečo, katera vse ponesnaži.
Pod. IV. je kipelna in vinska klet risana po preseku c <L
Vsa vrata narejena so na dva stežaja, zato, da je delo, posebno pa prenašanje posode olajšano. Kdor se stroškov ne boji, naj pa vrata na tir naredi, ker taka se kar na stran potisnejo in ob steni nič prostora ne vzamejo.
Iz vzornega načrta je razvidno, da je vse zidovje iz opeke. Vinska klet je obokana. Streha krita je pa z opeko.
Pri sestavi tega vzornega načrta gledalo se je na razmere malega in srednjega posestnika. Cel načrt je pa tako prirejen, da je mogoče sedanje kleti po njem prezidati. Tam. kjer imajo navado, vinsko klet imeti pod kipelno ali pa pod hišo, lahko glede na ta običaj načrt tako spremene. Vinska klet v tem vzornem načrtu je prostorna za 200 do 230 hektolitrov vina. Kedor pa svoje vino precej v prvem letu prodaja, pa vinsko klet za tretjino ali polovico lahko manjšo naredi;
Prav toplo priporočamo, ob priliki delati po tem vzornem načrtu, posebno bi pa vsaj je dno napravo priporočali, to je, na Dolenjskem in Štajerskem pre-potrebno peč v kipelni kleti. To bi bil velik napredek v kletarstvu.
Ne zamolčimo, da so stroški takega zidanja precejšnji, a tudi živinorejec mora imeti primerne stavbe, ako hoče umno rediti živino. Prvi korak k izboljšanju našega vinarstva je umno ravnanje z vinom v kleti, k temu je pa treba primerno v rej ene kleti.