89» št. —• 5- leto Pcštnma pav£alirana> Posamezne ^evUke 1 Dir?. -¥ LJubllarsi, v raedeSfo 16. aprila 1922, Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust Saca^-iisvir^vr. v .■ ^ maLsa; raft a^ai^Af raiiiaaaau EMosmasMsaKsasssBmmmmmmKUMU KONFERENCA. Meyd Cleorg© posredule LLOYD GEORGE SKUŠA DOSEČI SPORAZUM MED SOVJETSKO RUSIJO IN FRANCIJO. obedu in potem so predvsem razpravljali o vprašanju sovjetske Rusije. — Lloyd George namerava baje doseči kompromis med sovjetsko Rusijo in Francijo v tem smislu, da pridejo na konferenci v razpravo zgolj gospodarska vprašanja. Genova, 15. aprila. (Izv.) Angleški ministrski predsednik je povabil razen načelnika ruske delegacije Čičerina k sebi na obed tudi italijanskega zunanjega ministra Schanzerja, francoskega ministra Barthouja, belgijskega ministrskega predsednika Theunisa in češkoslovaškega ministra dr. Beneša. Pri Zanimivosti z genovske feosifeperase O ZAŠČITI NARODNIH MANJŠIN SE NE BO RAZPRAVLJALO. — mala antanta odklanja debato o razorožitvi. — ruska DELEGACIJA JE HOTELA ZAPUSTITI GENOVO. — LJENINOVA BRZOJAVKA. — RUSI SPREJMEJO PREDLOGE LONDONSKIH EKSPERTOV. Genova, 14. aprila. (Izv.) Komite •trokovnjakov finančne komisije je imel danes sejo pod predsedstvom Blacket-na kateri so razpravljali o resolucijah, ki so jih pripravili na sestanku ■V Londonu. Sprejeli so nekaj izpre-®emb In dodatkov. Komite se je bavil jUdl s spomenicama, ki sta ju predloga ruska in bolgarska delegacija na VCeraJSnji seji. Praga, 15. aprila. (Izv.) »Bohemia« P°roČa iz Genove: Iz krogov češkoslovaške delegacije se doznava, da je ministrski predsednik dr. Beneš prodrl 8 svojim predlogom pri razgovorih x načelniki zavezniških delegacij, da se na konferenci ne bo razpravljalo ® zaščiti manjšin. Mala antanta bo odklonila tudi vsako debato o razorožitvi. Genova, 15. aprila. (Izv.) Kakor pi-Sejo listi, Je ruska delegacija hotela že zapustiti Oenovo. Zadržala pa jo je brzojavka Ljenina iz Moskve, ki ji je izjavil, da Rusi pod nobenim pogojem na smejo zapustiti konference v Ge- novi, ker mora iz tega mesta Rusija neprestano dvigati svoj glas, ki naj ga sliši celi svet. Genova, 15. aprila. (Izv.) Kakor doznava poročevalec Dunajskega korespondenčnega urada s poučene strani, se splošno smatra, da bo ruska delegacija sprejela predloge londonskih ekspertov glede pravnega stališča inozemcev v Rusiji in glede pravnih predpogojev za vzpostavitev odnošajev. Pri tem pa bo izvzeta določba, da sc more razpravljati pred ruskimi sodišči zoper inozemca in izvesti razsodbo zoper tujega državljana le v prisotnosti in s privoljenjem dotičnega konzula. Pariz, 15. aprila. (Izv.) Kakor javlja »Matin«, se je nameraval angleški predsednik Lloyd George odpeljati za oba praznika v Rim, da se posvetuje o vprašanjih orienta. To potovanje pa Je opustil, ker se je bilo bati, da se utegne za njegove odsotnosti položaj med sovjetskimi delegati in zastopniki zaveznikov tako poostriti, da bi izid vse konference postal dvomljiv. Teikoie v ftalifan? ■ .msoslovsffiskiSi pogajanjih. REŠKO VPRAŠANJE SPRAVLJA RAPALSKO POGODBO V NEVARNOST. — NAŠA DELEGACIJA ZA BREZPOGOJNO IZVEDBO POGODBE. — ITALIJA POPUŠČA. St. Margherita, 15. aprila. (Izv.) V Porazgovorih med jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Ninčičem in italijanskim državnim tajnikom Contarini-fem so se pojavile zopet težkoče, zlasti Klede Reke in Zadra. Vprašanje Zadra *» da lažje rešiti, kakor reško, ki spravlja sporazum v nevarnost. Italijanski listi pišejo o nekaki konvenci in reviziji rapallskega dogovora. Vse te vesti pa ne odgovarjajo resnici in so netočne. Naša delegacija vztraja slej-koprej na stališču brezpogojne izvedbe rapallskega dogovora. Konferenca med madžarskim min. predsednikom in dr bene- ŠEM. Genova, 15. aprila. (Izv.) Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je včeraj posetil načelnika češkoslovaške delegacije dr. Beneša. V porazgovoru sta se predvesm bavila z odnošaji med obema državama. Banašnja strojita obsega 13- strani $E»ora@fiS. ■ as 1 knjii,,i‘ v Ljub,, Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 36(3, Uprava: Marijin trg 8. Telefon 44. /ci / 'Mnj. kopisi se ne vračajo, anjem je priložiti znamk* za odgovor. Veiika noš. Četrta Velika noč po našem narodnem in državnem ujedinjenju! Sledovi vojne ne le da niso izbrisani, ampak se zdi, da se začrtavajo y vedno globlie brazde. Včeraj smo se še posmehovali najrevnejši izmed nasledstvenih držav, Avstriji, danes čutimo, da smo na isti poti. Razlikujemo se samo v tem, da ne korakamo vštric, marveč v gotovi razdalji, ena za drugo. Pričakovali smo izboljšanje. Polagoma, polagoma, smo mislili, da se bodo zacelile rane, ki nam jih je zadala strašna svetovna vojna. Pričakovali smo, da iz potokov prelite krvi vzklije boljša bodočnost. Prišla je četrta Velika noč in rana zeva odprta bolj, kakor kdaj prej. Neznosna je beda, ki tlači širše plasti našega naroda. Vedno manj je veselja v družini, vedno bolj grozi jetična pošast, ki razjeda naš narodni organizem pri slabi, nezadostni hrani v tesnih, za* duhlih stanovanjih. Tako se godi vsem onim, ki so rojeni na Veliki petek, vsem, ki je bila že v zibeljki pisana kruta usoda. Iste množice so to, kot so one, ki so drle nekot za Odrešenikom, da najdejo pri njem uteho in tolažbo. Položaj se od takrat ni izboljšal. Danes so revne množice celo na slabšem, ker niti tolažnika nimajo, ker tavajo brez tolažbe in brez cilja, brez upanja in vere v boljšo bodočnost. Toda vsi niso rojeni na Veliki petek, vsi niso že v zibelki zagledali podob« križa, znak trpljenja. Kakor takrat, ko je hodil Kristus bos naokoli, vidimo tudi danes poleg revščine mnogo leska in bleska, zlata in srebra. Pred nekaj dnevi smo doživeli, da je bil sam kralj primoran opozoriti potom predsednika ministrskega sveta, da ni njegova želja, da se preveč troši ob priliki njegove poroke. Tako so razsipali z milijonskimi darovi oni, ki ne vidijo bede svojtg* naroda. f Ta trenutek so zapeli zvonovi. Veličastno, majestetično! Ne, ni res, da bt izgubili vero v bodočnost. Četudi v trpljenju, v obupu in strahu pred jutrišnjim dnem se naša duša dviga ob zvonenju velikonočnih zvonov, daleč v višave. Duševno življenje je močnejše od resničnega vsakdanjega življenja. V, bedi in trpljenju se porajajo ideali. V trpljenju je naša domovina. Ta iskrena ljubezen do naše domovine nam narekuje, da Vam, mogočnjakl, zakličemo: Spametujte se in izpreglejte! Ne razsipajte z narodnim premoženjem. \edite, da so našemu narodnemu vladarju mnogo ljubša zvesta srca, goreča ljubezen, nego najlepši gradovi s špekulativnim ozadjem. Kajti samo čista ljubezen je iskrena. Kar Imate odveč, dajte našim bolnikom in naši bedni ded, dajte trpečemu narodu, še je čas, da preokrenete v smer čistih Kristovlh naukov, da ste usmiljeni in da podpirate reveže. Kajti osvobodilno delo, M ob prevratu ni bilo dovršeno, se dovrši ob prvi priliki. Tebi pa, dolgo zaželi ena pomlad: čim večje je naše trpljenje, tem občut-nejše je božanje tvojih vetrov. Čim večje je naše trpljenje, tem gorečneje kličejo naša srca po odrešenju. Priti mora pomlad, Velika noč in vstajenje tudi za nas. Priti mora vstajenje naroda, ko bomo enakopravni vsi, tudi oni, ki so do-nes teptani in užaljeni. T’ ii naša, na zunaj svobodna, jugoslovanska država bo doživela dan, ko bodo njeni sinovi resnično svobodni, neodvisni v socijalnem pogledu, prosti v svojih naziranjih, svobodni v svojih političnih pravicah. Na razvalinah sedanjega režima oligarhije bo vzklilo vstajenje notranje svobode in prostosti, se bo začela roditi Velika noč danes družabno zapostavljenih, so-cijalno izkoriščanih državljanov v svobodni svoji državi in domovini. Kalila priznava pogrešenost svole isciitike Kapram Jugoslaviji. Genova, 14. aprila. (Izv.) Italija je začela uvidevati pogrešeno politiko prejšnjega zunanjega ministra za zunanje stvari markija Della Toretta. Zunanji minister Schanzer se trudi doseči novo podlago, na kateri bi se dalo razčistiti vprašanje Reke. Italijanska vlada se zavzema za kondominij na Reki in stoji na stališču, da se mora izprazniti tretja cona v Dalmaciji. Sssfrijsia P8$!8... Oj, ti moj lep Korotan! Zdaj, ko spet sije pomladno solnce in so se od-Srnila slemena, da se pripravijo za novo obleko, zdaj mi je težko po tebi. Rad bi bil zopet tam, daleč od vsega zoprnega in nadložnega, pa bi hodil ob Dravi in prisluškaval šumenje umirjene vode, tekoče ob Sojnici in mimo prijaznih vasic, med olšjem in med polji, pb pečeh in mimo zluknjanih skal, ki so dajale zavetja Žalik - ženam v isti meri kakor sveti Hemi, ki je šla na dolgo romanje iz Brež k Mariji v Podgorjane. Rad bi bil tam in bi se vozil z brodnikom čez Dravo. Brodnik je knjiga, to-Dlo pisana, in prijetno je brati iž nje, kadar se v mesečini tepejo valovi reke °b brodu. Ali pa bi šel na jezero in bi Vzel čoln ter veslal, veslal, sam v objemu tajne, ki je vstvarila čarobno jezersko rožo, nedosegljivo človeškim rokam. Veslal bi in veslal proti njej in bi segel po njej. Oj roža, jezerska roža! ^-e bi me potegnila v globino, kaj zato! Saj je v globini kristalen grad in prelepa dcklica je v njem, devojka, čakajoča ženina. Prišel bi, ženin z jezersko rožo, in bi objil deklico... Oj, ti moj lepi, lepi Korotan! Kie so ~stl časi, kje so tiste lepe sanje? Dav-®’na jih je vzela in mah leži na njih. “lugasta plesnoba jih je prerastla čezin-in v njej so pognale korenine slu-*®stlh in plesnjivih pravljic naših dnL Cna med njimi je taka. — Nekje na Sojnici je živel čevljar * Imenom Peter Cvajnar. Živel je v ®°dporo svojih obnemoglih staršev in **dovo!jnost vseh vaščanov, ki so na- ročali pri njem. Pošteno je bilo njegovo delo in pošteni njegovi računi. Tisti čas je obležala njegova mati in je dala življenju slovo. Petru je bilo hudo. Pogrešal je toplote in ljubezni in je bil nesrečen, ko je ostal z nebogljenim očetom sam. Delal je od zore do mraka in je premišljeval med deiom, kako bi priklical zopet ljubezen in toploto v hišo. Ozrl se je po dekletih in je zagledal brhko Mojco, ki je bila kakor ustvarjena zanj. Tudi Mojca je videla zapuščenega Petra in je rada mislila nanj. Ko sta se tedaj srečala, ji je Peter razodel svojo bolest in JVIojca mu je priznala, kako so ga neštetokrat plaho iskale njene oči. In hodila sta včasih ob jezeru in sta v svoji skriti sreči priklicala v življenje Žalik-ženo in obudila čarobno jezersko rožo v svet... Vedno bliže je bi ltisti dan, ko sta bila namenjena skleniti živo vez in povedati ljudem, da hočeta biti odslej le eno v dveh. In kakor ljudje v tistih lepih starih dneh, sc je spojnnil Peter in je krenil z Mojco v Celovec. Ko sta prišla v mesto, sta se okrepila v gostilni pri »Zlatem viru« in sta potem začela ogledovati izložbe. Lepe in prelepe reči so vabile izza stekel, postelje in omare, odeje v svili in mehke pernice, dragocene čipke in vezenine, svila in baršun, vendar vse to ni Petru vzbujalo skomin. Ko je videl te reči, se je ozrl k Mojci In je bil vesel. »Pojdiva dalje,« je rekel s ponosom. Pa sta šla in sta prišla do okna, kjer so visele obleke na ogled. Hm, obleke bi bilo treba! Na tak dan in k taki slovesnosti človek ne more v zakrpa- nih hlačah in ne v suknji, ki poganja na komolcih v svet. »Obleko bo mpa že moral imeti,« je menil proti dekletu. »Kakor želiš,« je pristavila Mojca. Peter je ogledoval, premišljeval in izbiral v mislih* dokler se ni potihem odločil. »Katero bi neki,« je vprašal, potlej družico. »Tisto črno tam v kotu,« je reklo dek!r in je pokazalo s prstom tjakaj. »Kot nalašč. Oba sva izbrala isto,« se je razveselil čevljar in je stopil z Mojco v trgovino. Gosposki kumiji so si namežiknili in so s pokloni obstopili srečni par. »S čim smem postreči? Kaj izvolite?« in še cela ploha. Peter je povedal. »Sme biti kaj boljšega?« Peter je prikimal in je zagodel, kaj ga je prignalo kupovat obleko. Mojca je zardela do belega vratu, kumiju pa 1 so ob tej novici še podvojili in potrojili svojo uslužnost. »Potem vsekakor kaj prvovrstnega, Nenadoma je ležala pred presenečenim čevljarjem cela grmada oblek in gosposki kumiji so s pojočim glasom oznanjevali vene: »Štirideset tisoč, petintrideset tisoč, dvaintrideset tisoč, dvainštirideset tisoč, dvainštirideset tisoč, devetintrideset tisoč —« »Križ božji!«« Petru se je vrtelo v glavi in Mojca je bila naenkrat vsa majhna in bleda, kumiji pa so le hiteli in hiteli, kakor da nimajo namenaa je-njati s svojo grozostjo. »Tako sem mislil, če bi bilo kaj ce- nejšega,« se je naposled osrčil čevljar. Kumiji so se spogledali in so se razbežali, le en sam je ostal pri Petru in še ta je imel čmerikavi obraz. »Cenejše? No bomo videli.« Izginil je s črno grmado in je prinesel malo rjavih cunjic. Petru se je zdelo, da nosi žakljevino. Toda ne, bila je res obleka, čisto nova obleka. »Osemnajst tisoč.« Cenejše ni?« »Obžalujem.« »No, pa zbogom!« se je obrnil Peter in je potegnil še Mojco s seboj. Obema je bilo hudo in nikakor nista mogla verjeti take neverjetnosti. Iznova sta jela hoditi po mestu in iskati. Ko sta iztaknila primerno trgovino, sta zavila noter, ali zgodila se jima je kakor v prvi. V tretji, v četrti in povsod enako. Z žalostjo je tedaj spoznal Peter: »Ne kaže drugače kot da greva domov in počakava. Delal bom, delal od zore do mraka In deval na stran. Ko se mi nabere dovolj, pojdeva spet.« »Spet,« je odmevala vesela nada v Mojčinem srcu. In Peter je šel in storil, kakor je bil sklenil. Delal je ko črna živina in si je pritrgoval na vseh koncih in krajih, da bi preje imel potrebni kupček na strani. Njegovi računi so se znatno okrepili, vendar so bili še vedno pošteni Komaj je minulo leto in dan, Je ie Peter Cvajnar imel potrebnih osemnajst tisoč kron. Veselega srca in lahkih nog je stopil k Mojci »2e imam. Pojdiva!« Vse je pelo in vse je vriskalo okrog njiju, ko sta t* podala na pot Bres premišljevanja sta šla naravnost tja, kjer sta izbirala pred letom dnL »Zdaj pa že imam za tisto rjavo,« je vzkliknil Peter, ko je stopil v prodajalno. Še na misel mu ni prišlo, da bi ga kumiji ne poznali, ali da bi se bili celo menjali med tem časom. Šele zdaj se je Peter predramil Iz svojega veselja in je videl, da ne stoji pred njim kumi ki mu je stregel lansko leto. aZto je hlastno obrazložil: »Lani sem prišel kupovat obleko, pa nisem imel dosti s seboj. Zdaj imam, prosim. Tudi izbral sem že lani. Kar tisto rjavo mi dajte, prosim, tisto za osemnajst tisoč.« Kumi je pogledal kakor luna iz pratike. »Za osemnajst tisoč? Obleko? Prijatelj, vi ste gotovo dolgo spali?« Petru je bilo sitno. »Kje je pa tisti gospod, ki mi je stregel lani?« Kumi je skomignil z rameni »Če želite obleko, prosim,« Je brž privlekel celo grmado. »Tole je najcenejše,« je pokazal ‘nekaj pepelnasto sivega. »Solidno in pošteno blago, toda brez garancije, pro-> sim.« »Koliko?« »Osemintrideset tisoč.« Peter je videl naenkrat vse zvezda pred seboj. »To je najceneje, pravite? »Da. Je itak zastonj. Saj naS dena? ni nič vreden.« »Pa zbogom!« se je obrnil Peter la Mojca je jokala za njim. In zgodba se je pričela iznova la la ai končana do te ur«. L UL , — 1 1 ' ■» Pogled nazal. Ce se vstavimo za trenotek in pogledamo nazaj na boj, ki smo ga bojevali in dobojevali, lahko rečemo z zadovoljstvom: boj je bil težak, ker se nasprotnik ni hotel bojevati mož proti možu, ampak je streljal po načinu franktirerjev iz zasede. In navzlic temu danes boj odločen z našo zmago. Bodoči politični zgodovinar bo strmel nad tem bojem: nad njega povodom in vzrokom in nad načinom, kako so ga vodili naši nasprotniki Kakor že omenjeno, niso nastopili naši nasprotniki odkrito in pobijali naših idej, ampak so se postavili na stališče sužnja, ki jim leži v krvi: prijemali so po imenu posamezne osebe in jijjj denuncirali navzgor kot separatiste, pj;6tidržavne elemente itd. Pri denunci-ranju teh imen pa so se skrbno pazili, da “Ir denuncijant povedal svojega imena tako da ne samo, da se niso spustili v idejni boj — ampak mogoč ni bil n$ boj osebe proti osebi, ker se je na-Sgfotnik previdno skril za špansko steno anonimnosti. v Navzlic vsemu ovinkovanju naših nasprotnikov, pa se vendar niso dala zakriti načela, za katera je šel boj. Naši nasprotniki so stali na stališču, da ima vedoželjna skupina ljudi pravico, da izj^re tako smer politike, ki ji zagotav-Usl trajno vlado navzlic temu, da nima ngpene zaslombe v narodu in da mu je naravnost vsiljena. - Mi pa smo stali in stojimo na sta-Hita suverenosti naroda. To se pravi, da je narod in samo on upravičen, da ttteblra formo zakonodaje in uprave v kraljevini SHS, ki prija njemu. In ker »»(Slovenci narod, smo zahtevali te svobode tudi za Slovenijo kakor za vse druge pokrajine v kraljevini ■^Vsakemu političnemu abecedarju mora biti jasno, da smo Slovenci kul-tUfria in politična enota. Dočirn pa je obstojala Slovenija kot kulturna enota K£ toliko časa, nam je dal politično enoto, za katero so se borili že naši pradedje, šele prevrat L 1918. In zdaj Je prišlo par ljudi, ki jim uresničenje tega političnega slovenskega ideala ni šlo v kvir njih strankarskih konjunktur in so hqteli zopet razbiti to enoto. Proti temu POŽetju smo morali načelno najostrejše nastopiti — oseb se nismo dotikali. Ravnotako razumljiv in evidenten je fifl naš princip, da se morajo dati Slo-v*fccem v lastni državi vsi pogoji, da s$>?lahko kulturno in gospodarski raz-Vttfljo. In ko smo videli, da hočejo go-itOVi ljudje iz Slovenije spodrezati korenine tega razvoja in ga onemogočiti ter- spreemniti slovenski narod v nekako aihorino, nekulturno maso, smo morah proti temu nastopati. Pa ne samo v imenu kulture in Slovenstva smo morali pobijati to po-Cetje, boriti smo se morali proti niemu jhftfl iz ljubezni do države, ki smo jo srstvarill vsi s takimi žrtvamL Moč države ne sloni na centralizmu In številu bajonetov, ampak na zadovoljnosti in ljubezni državljanov. In ker smo videli, da vstvarjajo naši nasprotniki, s svojim delom nezadovoljne državljane, je bila naša dolžnost, da pobijemo to protidržavno in do kosti ko-miptno delovanje naših nasprotnikov. Vsako javno delovanje najde svoj preskusni kamen v tem, ali ga odobrava narod in sprejema kot svoje. In narod Je gOvorlL Zato nam ni težka nadaljna pot Pslhotahnično stoletie. ^Dandanes je človek tako usmerjana vidne stvari, da opazuje sama tiste dogodke okolu sebe, ki spadajo pod običajno krilatico političnega udejstvovanja, političnih pojavov, vojaških spopadov, nasilnih preobratov, skratka on pojmuje razvoj narodov kot razvoj političnih dogodkov. Povsem pa zanemarja pogled na velike zgodovinske toke duševnih gibanj, katerim bo nekoč morala na izkustvu vtemeljena filozofija pripoznati odločilno vodstvo človeškega dejanja in nehanja. Na-praro historičnemu materljalizrrra, ki nč^ da Je gmotni svet temelj vsega duševnega žitja In vodilna sila človeške usode, se Čezdaije bolj uveljavlja nazor o velikih kolektivnh du* levtiih pokretlh, ki pravzaprav vodijo človeško zgodovino In tudi po* •ameznlkovo življenje. Ne torej po* aameznlk, s svojimi omenjenimi notranjimi dogodki, temveč gotova kolektivna duševna gibanja, ki posegajo t notranjščino inteligenčne plasti «D širokih mas človeštva, vodijo dogodke zgodovine In sveta. K tem ozira zadostuje spomniti na velika verska gibanja, na hrepenenja, ld se polastijo celih stoletij Is Itevllnlh narodov, kakor n. pr. re-ogaMK* « moHm broomaniero po Slovend, Slovenke I Bliža se čas poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra z rumunsko kraljičino Marijo. Ta veseli in pomembni dogodek hoče slovensko ženstvo proslaviti s činom trajne vrednosti, s Činom, o katerem je prepričano, da bo tudi državi in narodu v največio korist. Strahotne posledice vojne vplivajo najbolj strupeno na našo deco in mladino, ki je brez odporne sile napram zablodam sedanjega življenja, napram razmeram, ki vodijo v moralični ban-kerot naše družbe, ako Jih pravočasno ne zajezimo. Upoštevajoč ta dejstva. Je sklenilo slovensko ženstvo na svojem zborovanju dne 2. februarja t. L, da hoče zastaviti vse svoje sile v to, da obvaruje doraščajoči rod propasti in da hoče prav to delo pokloniti kot poročni dar naši kraljevski dvojici. Prepričano Je namreč, da bosta NJ. Vel. kralj in kraljica najbolj vesela daru, ki zagotavlja zdrav razvoj naše mladine, kot bodočega temelja za uspešen in čvrst prospeh naše države, kot najdragocenejšega materijala za notranji in zunanji procvit kraljevine SHS. Slovensko ženstvo, združeno v Narodnem Zenskem Savezu, namerava postaviti v Ljubljani »Materinski in dečji dom«, ki bo nosil ime naše bodoče kraljice Marije in hoče na njen poročni dan postaviti temeljni kamen temu domu, iz katerega bo prihajala telesno in duševno zdrava in krepka mladina. Ta dom je zamišljen v slogu najmodernejših zaščitnih naprav za deco in mladino in hoče biti zatočišče in domače ognjišče osiroteli, zapuščeni, zanemarjeni mladini vse Slovenije, hoče biti varno zavetje našim materam, Id jih sedaj Življenje neusmiljeno preganja in hoče postati socijalna šola za ono ženstvo, ki se bo posvečalo delovanju za javni blagor. Takšen dar naši kraljevi dvojici bo najboljši in najlepši dokaz, da nam je edinstvo in razmah, obstoj in razvoj naše države najvišji smoter vsega našega delovanja. Bolj dragocenega daru kakor je delo za blagor države si ne moremo misliti. Zavedamo se, da nas čaka obilo truda, skrbi in dela, da ustvarimo dom. Toda to nas ne plaši, ker se hkratu tudi zavedamo, da nas bo vsa javnost podpirala pri našem plemenitem in pa-triotičnem delu, da ne bo brata in sestre, ki bi ne bil pripravljen rade volje prispevati k takšnemu poročnemu daru naši kraljevi dvojici. Trdno verujemo na pomoč vseh, trdno verujemo na uspeh započete akcije. Ljubljanska mestna občina, na katero smo se obrnila najprej, nam je naklonila že miljonski dar s tem, da nam je prepustila brezplačno stavbišče za dom kraljice Marije. Ta zgled ljubljanske občine naj bo vzpodbuda vsem ostalim občinam Slovenije, da prispevajo po svojih močeh k napravi, ki bo ravno občinskemu gospodarstvu in življenju v največjo korist Vsaka občina Je danes v največji zadregi, kadar pride v položaj, da mora preskrbeti na dober način svoje mlade občane. Samo majhen Državni dečji dom v Ljubljani in Se manjšo dečlo bolnico v Mariboru in nekaj privatnih zavodov imamo, ki ne morejo oskrbeti niti en odstotek dece, potrebne nege in zaščite. Slovenija pa Ima okolo 76.000 sirot in pol-sirot, od katerih je ogromen del potreben materinske ljubezni, toplega doma, a nima ne enega ne drugega. Slovensko ženstvo hoče vsej tej zapuščeni deci posvetiti vso materinsko skrb in ljubezen, da Jo obvaruje propa- novih doživljajih svobodnega življem nja in, od cerkvene avtoritete oproščene, družabnosti. Svetovni socija-listlčni pokret v svojem jedru tudi ni drugega, kakor mogočna socijalna psihoza, ki se poloteva naših najintimnejših sanj o sreči, enakosti, svobodi in blagostanju. Dvajseto stoletje se je radi tega začelo imenovati socijalno stoletje. Drugi so znašli, da bi se pravilno moralo glasiti stoletje deteta. Končno povdarjajo tehniki, da jadrno drvimo v čisto tehnično civilizacijo. Veliki pojav tehničnega napredka izhaja iz gotovih duševnih potreb in je torej naravna posledica tehničnega gledanja na svet in živ* ljenje. Tehničnemu pokretu se Je sedaj iz Amerike In Anglije pridružila psihotehnlka, to je nauk o tehnični uporabi dušeslovnih izsledkov. Raz* voj dušeslovja se je v zadnjem pol-stoletju tako pospešil, da Je po tridesetih letih prebolel začetniška, zgolj abstraktna, neplodovlta, pojmovna razglabljanja in se obrnil k preučevanju dušeslovnih dejstev s pomočjo eksperimenta In Izkustva. Ne več v zaprti sobici učenjakovi vršeče se disputiranje in prepiranje o »načelih« duše, o »psihičnih« pojavih, Itd, temveč trudapolno zbiranje opisne-«a gradiva posameznih vrst duševnega delovanja, umetno ponavljanja enostavnih doživljajev v svrho preiskovanja in ugotavljanja zakonitih zvez in občeveljavnih pravili V tem oziru ja treba opozoriti na ogromne Izsledke eksperimentalnih preiskav; da. Vemo, da naš apel na slovenske občine ne bo brezuspešen, da bo vsaka prispevala po svojih močeh k napravi, ki jej bo odvzemala veliko skrb. Slovenske občine! Najlepša prilika se Vam nudi, da izkažete svojo vdanost in zvestobo kralju in državi, ako podpirate naše delo. Vse slovenske občine, ki se bodo odzvale našemu klicu, pa prosimo, da tudi med svojimi občani zanetijo razumevanje za naše delo in da tudi ti po svojih močeh prispevajo k čimprejšnjemu uresničenju našega načrta. Namesto darov in brzo-Javov na dan poroke darujte one zneske za Dom kraljice Marije. Obračamo se dalje na naše banke, industrijska in obrtna podjetja, na naše veleposestnike in trgovce, da pomagajo z obilnimi darovi akciji, ki bo nam vsem v ponos, ki bo trajna priča naše Iskrenosti napram kralju in državi. In ti slovensko ljudstvo, ki si v trpljenju in pomanjkanju dočakalo dan narodnega osvobojenja, ti ne boš zadnje med zadnjimi Vse naše žene, ki so si kot matere, gospodinje, ročne in duševne delavke priborile vpogled v žalostno življenje naše osirotele in zapuščene dece, bodo prve na delu, da se uresniči naša ideja, o tem niti najmanje ne dvomimo. In naši možje, ki so v trdem boju za obstanek dozoreli in spoznali življenje, bodo krepko sodelovali z nami, ker vidijo v vsakdanjem Življenju zle pojave nezaščitene dece in mladine. Bratje in sestre, spominjajte se ob vsaki priliki našega doma, pokažite z dejanji, da Vam je obča blaginja najvišji cilj. Slovenci in Slovenke! Združimo se vsi, brez razlike spola in stanu in strankarskega prepričanja in poklonimo kraljevi dvojici dar, ki bo pričal vedno o naši odkritosrčnosti in iskreni ljubezni, dar, ki ne bo blestel samo na dan poroke. Naše občine in vse večje darovate* lje hočemo zabeležiti v posebni, umetniško izdelani knjigi, ki jo poklonimo naši kraljevski dvojici. V Ljbbljanl, 13. aprila 1921. Za narodni ženski savez kraljevine SHS, slovenski del: Franja Tavčarjeva, podpredsednica. Minka Go v kar jeva, tajnica. Polne In prazna roke. Beograd, 11. IV. 1922. * Jutro vo« pisavo poznamo vsi in vseh nas je sram, da kompromitira izhajanje takega lista našo belo, slovensko Ljubljano, kajti v svojem nesramnem cinizmu ne pozna ta list nobenih meja. Tako je eni zadnjih številk, nekdo brez rdeČace na obrazu zapisal, da je videti klerikalce in narodne socijaliste v Beogradu samo na dan izplačevanja dnevnic, sicer pa leži vse pozitivno delo (interveniranje itd.) na ramah demokratske troperesne deteljice Kukovec — Žerjav in da se zato vračajo slovenski demokratski poslanci na parlamentarne počitnice s polnimi rokami uspehov, medtem ko odhaja opozicija praznih rok . . . Ali je na tako cinično, drznost in nesramnost sploh potrebno odgovarjati? Vsak pošten človek bo rekel, da ne, vkljub temu pa morda vendar-le ne bo odveč, da te »polne in prazne roke« nekoliko preiščemo. Prvič pribijemo, da sta bila oba narodno - socijalistična poslanca tekom vsega zasedanja neprestano in zdržema na svojih mestih. Edino poslanec Deržič spomina, pozornosti, miselnega to* ka, Intelektualnih doživljajev, asoci-jativne zveznosti med posameznimi predstavami in sodbami. Vse te in druge ugotovitve so našle prvotno na amerikanskih univerzah ženijalne znanstvenike, ki so te izsledke skušali uporabiti za ureditev duševnega delovanja takorekoč za tehnično izpopolnjevanje duševnih zmožnosti na temelju pogojev, ki jih je ugotovilo eksperimentalno dušeslovje. In sicer na polju dela, poklicev in šole. Dolgo se je mislilo, da je delo enostavno fizljološko ali sploh samo telesno udejstvovanje človekovo, da je v tem oziru njegova duševnost popolnoma nedelavna, trpna, pasivna. Nove raziskave pa so dognale, da Ima vsako delo prav zanimive duševne spremljevalke, da sodeluje* jo pri vsakem telesnem delu prav zanimivi duševni doživljaji, duševni procesi, od katerih zavist končni uspeh telesnega dela samega. Vzemimo na primer tramvajskera sprevodnika in njegovo delo, ki ga izvršuje, kadar vodi cestno železnico na posamezni progi 1 Tu ne delujejo sa» mo telesni napori pravilnega zaviranja in vodenja, temveč imamo naj-sestavljenejše duševne dogodke, ki Istotako sodelujejo pri tem delu. Da uspešno izvršuje poklic na posamezni progi, mora na primer uporabljati komplicirane procese zaznavanja situacij, ki se pred njegovim vozom od trenutka do trenutka izpreminja* Jo. Njegova pozornost is njegov ras* je bil spočetka odsoten, ker je imel bolniški dopust, kakor ga ima sedaj dr. Žerjav. Razlika je samo, da Žerjav ni samo poslanec, ampak tudi minister in ne vemo, če je ravno vse v redu, da se on kakor klop drži mesta, katerega na škodo rednega poslovanja resora ne more izvrševati. Odsotna sta bila za tri dni oba nar. soc. poslanca tudi za časa strankinega kongresa, med tem ko sta sicer neprestano, z največjo požrtvovalnostjo in neumornostjo vršila svoje poslanske dolžnosti ter se zavzemala tudi za stvari, katere imajo demo-kratje v svrho sleplenja volilcev napisane z velikanskimi črkami ria svojem praporu, o katerih pa tu nočejo ničesar slišati. Konstatiramo pa na drugi strani, da Je bil izmed demokratske troperesne deteljice odsoten dr. Žerjav stalno (česar mu glede na bolezen seveda ne očitamo), ostala dva tribuna, dr. Kukovec in Reisner sta bila pa odsotna sko-ro polovico zasedanja. Dr. Kukovec je »koncentriral« po Sloveniji svoje razbite »napredne« sile, prof. Reisner pa se je boril za uradniške pravice po kolonah »Slov. Naroda« in ljubljanskih javnih lokalih. Temu primerni so seveda tudi uspehi, polne in prazne roke. Kako je z demokratskimi rokami? Zasluga demokratov Je, da še danes nimamo rednega proračuna (demo-kratje vodijo finančno ministrstvo!), da je tekom zasedanja padla naša valuta še nižje, da leži na poslanskih mizah škandalozni zakonski načrt o sistiranju inozemskih plačil, da uradniki niso pravočasno dobili svojih poviškov, da se more uradnikom poljubno podaljševati uradne ure, da je dobil famozni Zeče-vič zaupnico, da je rešil parlament le samo dva pozitivna predloga — povišal kralju civilno listo in zvišal svojim članom dnevnice na 720 K dnevno, da se je parcelirala Slovenija in se ji jfe odvzela še tista trohica avtonomije, ki jo je že kedaj imela itd. itd. Kaj bi naštevali! Pa da se ozremo konkretno na dr. Kukovca in nedolžnega g. Reisnerja. Dr. Kukovec ni ganil ves čas, kar je bil v Beogradu niti s prstom za nobeno naše še tako aktualno vprašanje, izvzemši enkrat, ko je v odboru za razdelbo Zemlje zahteval — čim hitrejšo razdelitev Slovenije. To so polne roke g. Kukovca in nič mu jih ne zavidamo, kajti to njegovo herostratsko delo bo ostalo trajno zapisano v naši zgodovini in po tej žalostni slavi ga bodo tudi sodili še naši potomci. Prof. Reisner je prihajal tu in tam v parlament. Sedel Je lepo skromno sam v zadnjih klopeh, izpraševal na tihem samega sebe, kaj pravzaprav tu išče in — molčal, kakor mu je bilo naročeno. Ko je šlo za uradnike, njegove volilce, se je pogumno iz-muzal iz parlamenta, če Je bila pa kontrola njegovih demokratskih generalov prehuda, je seveda — hočeš nočeš — moral glasovati za vse protiuradniške • ukrepe vlade. Ko je šlo za eksistenco tisočev naših uradnikov, o priliki redukcije, ki so jo zahtevali in sprožili de-mokratje, moža ni bilo blizu, da se tako ne zameri ne volilcem in ne strankinim generalom. To so torej tiste »polne roke«, da ne rečemo herostratske roke, ki s svojim brezvestnim ravnanjem zažigajo s krvjo pridobljeno in priboreno Jugoslovansko hišo na vseh štirih oglih. In prazne roke slovenske opozicije. Da, precej prazne so, a — hvala bogu — so vsaj — čiste. Njena vest je čista, ker se lahko zaveda, da je z vsemi parlamentarnimi sredstvi skušala prepre- um mora v določenih kratkih, Često sekundnokratkih časih, spregledovati prometne položaje pred vozom, hitrost teka, možnosti zaviranja. Zato so n. pr. v Ameriki upeljali obsežna proučevanja duševnih činjenic posa* meznih poklicev in delovnih načinov. S tem se je obenem ugotovilo duševne predpogoje, ki jih posamez* nik mora izkazati za sprejem v go* tovo službo. Torej ne več starokopitna izpričevala, temveč na podlagi dušeslovne preizkušnje ugotovljena sposobnost. Take izpite imenujemo prihotehnične izpite. Delovna usposobljenost ni torej samo posledica telesne pripravnosti, temveč tudi posledica gotovih duševnih podlag, nadarjenosti, načinov pojmovanja, za* znavanja situacij, pozornosti, prev* darnosti Itd. Pomislimo samo, da menja v sodobnem kulturnem svetu približno 50 odstotkov vsega prebi-vastva vsaj enkrat v življenju svo| poklic, in da je s to menjavo poklica združena neizmerna potrata duševnih energij, zadovoljstva in skrbi za svoj gmotni položaj, da torej 50 od* stotkov vsega prebivalstva Izvršuje svoje poklicno delo na nepravll* nih In zanj neprikladnih mestih ln da je torej s tem združen ogromen raz-sip mezdnih izdatkov za delo, ki bi moglo biti pri pravilni telesni in duševni usposobljenosti izdatnejše in ustvarjajoče. Vzporedno s poklicno psihologijo In psihotehniko se je razvilo eksperimentalno vzgOjeslovj®. Ako po- čiti odvrniti sedanje radikalne In demokratske lierostrate od njihove ko-ruptne, razdirajoče absolutistične politike, ki uničuje državno misel in vsako trolrco rodoljublja doma ter diskreditira to državo pred vsem kulturnim in civiliziranim svetom. Čiste so te roke slovenske opozicije, one ne nosijo odgovornosti za katastrofalno politiko, ki jo vodijo sedanji radikalni in demokratski mogotci v Beogradu. Vse njeno delo je bilo več ali manj zaman, razen v nekaterih subal-ternih malenkostih. Tako je n. pr. preprečila zatvoritev slovenskih bolnic, izsilila izplačilo uradniških doklad, skušala pri redukciji uradništva rešiti čim več uradniških družin največje bede, izsilila parlamentarno komisijo, ki naj poišče morilce slovenskih rekrutov in več podobnih stvari. V ostalem, kakor rečeno, so bile pa vse njene zahteve in prošnje zaman, zaman vsa prepričevanja, zaman ves boj za življenske in* terese našega prevaranega naroda. Da Je bilo vse to naporno delo te opozicije zaman, je med drugim kriva tudi troperesna deteljica — Kukovec, Žerjav, Reisner, ki prihaja na velikonočne počitnice v Slovenijo s polnimi, prepolnimi rokami grehov, katerih Jim naš narod ne bo pozabil. Dr. Kukovec je to že poskusil in videl, gospod Reisner pa še doživi, g. dr. Žerjav se pa, itak še nikdar ni upal p»kazati svojim volilcem pri odprtih vratih. Dve frontL Politično združevanje našega raz umništva Še ni definitivno in zaključeno. 2e sedaj se pod pritiskom zloveščih' prilik našega naroda ln države razvija politična javnost v pravcu reorijentaci-je in novega političnega grupiranja, Lažnjivo stanje v katerega je dovedla demokratska stranka narod in državo je povzročilo v razumništvu splošno zmedo. Posebno pa v osvobojenih krajih, kjer se to lažnjivo stanje jasnejše opaža in močnejše občuti. Ozdravljajoči veter, ki se je vzdigni! od šumadijskih sel in ki že močno in uspešno goni črne oblake pokvarjen« režimske, gospodarske in bankokratske politike še ni dospel z tako silo do naših krajev, da bi že mogel temeljito prečistiti tudi tukajšnje zastrupljeno in prenasičeno politično ozračje. Toda pod njegovim pritiskom se tudi tukaj začenja zrak čistiti in se lahko Še opažajo obrisi bližnjih političnih, državo^ tvornih zvez, ki bodo izvršile svojo zgodovinsko nalogo, ki Jo niso hotele rritf znale izvršiti današnje gospodujoče stranke: in sicer oddati potomstvu svobodno in ujedinjeno domovino, neokrnjeno in z ljudskim sporazumom v splošno narodno zadovoljstvo urejeno domovino. Zdravi nagon naroda ln njegovo razumništvo že danes čuti jasno, da so stare stranke nepoštene in nesposobna ter da je treba za vsako ceno in čim-prej stare zameniti z novimi Nov« stranke bodo izraz ljudske volje, počivale bodo na zaupanju širokih narodnih vrst in bodo črpale svojo silo la življenje iz naroda samega; kajti steblo, ki ne spušča svojih korenin globoko v zemljo, more prej ali slej izginiti. Vsa doslej nastale in gospodujoče politične tvorbe pa naj se medsebojno še tako glojejo in pobijajo, so stališča jugoslo* vanstva, socijalne pravičnosti, državnega in narodnega edinstva med sebol enake. Nobena ni iskreno Jugoslovan* ska, nobena ni za socijalno pravičnost, vsaka slabi narodno in državno edin- gledamo naše starinske vzgojiteijei in njihove vzgojne in učne načine, zapazimo, da se drže Izvečine me« tod ustrahovanja, moraličnega pridi* govanja, palice in učenja na Izusti Sodobno dušeslovje pa je odkrilo, da je treba vse vzgojeslovnu in nko* slovno delo postaviti na spoznanja tistih dogodkov, ki se odigravajo prH sprejemanju vzgojnega in učnega gradiva od strani mladine, pri razvi«\ janju posameznih duševnih lastnosti« Tako so Že v nekaterih zapadnih dr* žavah vpeljali v razrede dušeslovne razvidnice, na katerih se zabeležuje* jo najzanimivejši dušeslovni teksti. V tem oziru je posebno omeniti nauk o testih sploh in posebno nauk o in*>, tellgenčnih testih. Test se imenuj«, vsako dušeslovno dejstvo*, ki se J« ugotovilo na posamezni osebi alt otroku kot značilno, za njegovo m* dividualno duševno naravo. Tako imamo Inteligenčne teste, ki ugotavljajo inteligenčno stopnjo otroka. Statistična ugotovitev povprečnin duševnih značilnosti, ki jih Imajo po« samezni razredi ln letniki Je neizmerno napredovala. Posebno sta Simon in Blnet, francoska vzgojeslov-ca, sestavila vprašalne pole, s kat«£ rimi so se v posameznih starostma letnikih pariških osnovnih Šol ugot<> vili njihovi inteligenčni letniki, to so pravi, njihova Inteligenčna stopnja. Inteligenčno stopnjevanje se ne razvija povsod vzporedno s starosu tako da govorimo pri enih da so « eden aU dva intc’>l«enčwi letnika siVo. Enim^ je to naloga, pri drugih pa 5e to posledica njihovega napačnega delovanja. Delovni načini režimskih strank, kakor tudi hrvatskega bloka so v njihovih Posledicah popolnoma enaki. Vsi slabijo državno misel, izpodjedajo državi korenino in izrabljajo življensko silo naše mlade tvorbo. Na vseli straneh nagega kulturnega in gospodarskega življenja se suši veja za vejo. Za izjeme Pa ne moremo pripisovati zaslug režimu ali plemenski opoziciji, temveč drugim činjenicam. Toda njihovi uspehi niso v nikakršnem povoljnem razmerju s potrošenim novcem in časom. Z zločinsko lahkomiselnostjo in mala fide so eni izločili pri državni zgradbi eno celo pleme in sicer pleme, ki ga je^ vojna relativno največ ohranila in Ocuvala in ki je bilo pozvano, da s svojimi ekonomskimi, upravnimi in intelektualnimi silami zamaši vse luknje, nastalo od vojne, posebno one v Srbiji in da se vsaj z napori in zaslugami pri zgradbi Jugoslavije v neki meri izjed-nači z napori in zaslugami naših bratov Srbov. Drugi pa so sejali mržnjo *n nezaupanje ne morebiti proti temu grešnemu režimu, ne proti uzurpator-Jem in izkoriščevalcem domovine in državne misli, temveč proti ideji, ki nas Je edinih in proti bratom, ki so za na- svobodo največ pretrpeli.'Eni in dru-51 so enaki grešniki, eni in drugi spadajo, ako ne pred redno sodišče, Kotovo pa pred sodišče zgodovine in naroda. Jugoslovanski narod, v svojih nadah razočaran od dosedanjih voditeljev, varan in izrabljen, predmet zavajanja, zastrupljevanja in izrabljanja se Pripravlja na sodbo. 2e danes se nastavlja v bojne vrste ter zavzema že danes proti vsem dosedanjim gospodujočim strankam nepomirljivo stališče. Fronta seljakov, dclavcev in poštenih Razumnikov proti fronti pokvarjene inteligence, izkoriščevalnih klik in zločinskih demagogov! To ste dve tvorbi, ki boste v sedanji politični javnosti vsaj v glavnih potezah skoraj razvidni. Borba, ki bo sedaj nastopila in ki je že v glavnem tu, bo borba novega sveta s starim, bo borba dveh nepomirljivih strank, borba resnice z lažjo, borba bodočnosti s prošlostjo. V tej borbi ni težko predvidevati zmagovalca. Poglejte borbene vrste! Na eni strani narod sam, narod ki dela, glavni činitelj pri ustvarjanju in Izdržavanju države, glavni nositelj državnih bremen, po svoji moči odločilni faktor v svoji volji, suveren, ki zahteva socijalno pravičnost, narodni sporazum in urejeno življenje. Na drugi strani ambicijozno strankarstvo, grabežljive bankokratske zveri, lažnjivi apostelj jugoslovanstva In demokracije, demagogi in konservativci prošlosti z zavednimi kmetijskimi in delavskimi masami. Cim se pa ozračje razčisti, se bodo mase spogledale in strnilo v enotno fronto. Neopredeljene-^ In i sedanjimi strankami nezadovoljnemu razumništvu ne bo težka od-‘očitev. Toda to ne zadostuje. Potrebno je, s« inteligenca poda s celim svojim in brez odlašanja na delo, kajti Protlvniki Imajo v rokah tisti strašni aparat, ki deluje soglasno v dveh prav-tih: s cenzuro zastira in tlači resnico, * propagando in obilnim tiskom vcepa laž. Zato na delo, kajti uspeli se bo ravnal po vloženem trudu in doprinesem žrtvi. Pokret jugoslovanstva zemljoradnl-kov, pokret narodnega socijalizma, pokret narodne inteligence, ki se doslej za starostnim letnikom. Proučevalo se je natančno razvoj jezikov-nesa Izražanja mladine od prvih po-cetkov do vstopa v srednje Šole. Čisto enostavni opisi in statistične ugotovitve so privedle do zanimivih spoznav jezikovne nadarjenosti, besednega zaklada, ustmenega izražanja, tipov pripovedovanja, opisovanja, logične preglednosti, pisave itd. Ali pa raziskovanja, akustičnega, emosocijalnega in drugih vrst predstavljanja skomina za besede, za šte-. vila, za obrazce, vrste fantazije, čutno. pojmovne ali konstruktivne. Raziskovanja pozornosti, hotenja, zna-•-ajnostl. Pri poslednji so se obravnavala moč hotenja, jasnost sodbe, nezanesljivost, lenoba, lahkomiselnost, *td. Na takih temeljih se je ustvaril ogromen in točen cenzurni aparat, s katerim je mogoče eksaktno ugotoviti gojenčev duševni razvoj, napredek in sposobnost. Nekateri berlinski srednješolski zavodi so tudi že Vpeljali namesto starih izpričeval, z oušeslovnim aparatom izvedene, inteligenčne in splošno psihične izpi-Pite. Poleg tega polja, ki bo gotovo 2revolucijoniralo vse dosedanje poj-*ne in načine vzgojevanja in učenja, Pojavljajo nove stroke uporablje-\e Psihologije, kakor dušeslovno iz-jj^ovanje zločincev, krivde, laži ia . ,vsem 110 va ve^a je psihologiji reklame. Preučujejo se načini re-■mncea uspeha, !:! j? cxlvidno po-eaica gotovih načinov opozarjanja j H* pozornosti, doloma Individualna ‘ izgublja v izvenstrankarstvu, v neodvisnih skupinah, v republikanskih strujah, v skupinah desidentnih elementov, ki predstavljajo najboljši del danes gospodujočih strank, to so falange bojevnikov, ki bodo z odločno gesto napravili konec temu razuzdanemu pirovanju grabežljive bankokracije, podkupljive birokracije in nebrzdane policije ter vrnili državo njeni pravi socijalni funkciji, narodu pa zagotovili socijalno pravičnost in nacijonalni mir in sporazum. Dr. Rudolf Giunio. Po »Slobodni Tribuni«. ii kriza m na milil I< vedno vznemirjajočim vestem glede obstanka popolne univerze v Ljubljani je pristopilo sedaj tik pred Veliko nočjo težko vprašanje o nadalj-nem prehranjevanju revnih akademikov v P. D. J. A. (Podpornem društvu jugoslovanskih akademikov) v Ljubljani. Draginja raste od dneva do dneva, cene živilom so poskočile tekom enega leta na neverjetno višino, P. D. J. A. pa dobiva mesečno še vedno eno in isto državno subvencijo kot jo je dobivala jeseni lanskega leta. V mesecih oktober, november in december je P. D. J. A. izhajala še za silo, ker si je v glavnih počitnicah prihranila nekaj denarja, ni pa to bilo več mogoče meseca januarja, ko bi naj P. D. J., A. preskrbelo akademikom hrano za mesečni znesek 80 dinarjev ra osebo. Poleg tega pa naj bi P. D. J. A. krilo stroške za akademski dom in posebno velike stroške za bolniško blagajno, h kateri se je zatekalo tekom zimskih mesecev izredno veliko število akademikov. P. D. J. A. je poslalo takoj v Beograd delegacijo, ki naj pojasni položaj, v katerem se nahaja P. D. J. A. in naj izposluje naknadni kredit c znesku 300.000 kron. Merodajni faktorji so se živahno zanimali za razmere, v katerih žive ljubljanski akademiki, uvideli so potrebo takojšnje od-pomoči in s trdnim prepričanjem, da se nam takoj odpomore, je zapustila delegacija Beograd. Pred nekaj dnevi pa je došla P, D. J. A. vest, da je sicer minister prosvete našo prošnjo za naknadni kredit odobril in toplo priporočal, da jo je pa minister financ odbil radi finančne nemožnosti. S tem je na-daljno prehranjevanje akademikov v P. D. J. A. postalo nadvse otežkočeno in 450 akademikom preti nevarnost, da bodo v najkrajšem' času in ravno sedaj, ko se bližajo izpiti, izgubili še to hrano, ki jim že itak dalje časa ni več zadostovala. Ker je pač malokdo informiran o našem prekoristnem podpornem društvu jugoslov. akademikov v Ljubljani, je potrebno, da naša javnost o tem kaj več izve. P. D. J. A. je ekonomska institucija, ki preskrbuje revnim akademikom hrano, stanovanje in jim nudi tudi brezplačno zdravniško pomoč. — Društvo šteje danes okrog 700 članov — akademikov, od katerih uživa okrog 450 članov hrano v akademski menzi. Precej veliki aparat tega društva je v rokah 28 akademikov - odbornikov, katere Izvoli po določenem volilnem redu trikrat na leto občni zbor. Kot zastopnik javnosti se nahaja v revizijo-nalnem odboru vseučiliški profesor. — Društvo podpira le revne akademike, ki se koncem vsakega semestra izkažejo, da so zadostili zahtevanim učnim uspehom. Statistika, napravljena koncem letošnjega zimskega semestra izkazuje, da je od 442 akademikov, ki so deloma pa kolektivistične. Dušeslov-je bo postala duševna in recimo tudi kulturna sila prvega reda. Telesno in duševno delo se bo stopnjevalo in obenem poenostavilo na temelju psi-hotehničnega vpogleda v človeško notranjščino. Vzgojeslovje bo iz negotovega in slučajnega stanja, v katerem se danes nahaja, prestopilo na znastvena tla, napredek mladine se bo vtemeljil na najizdatnejših metodah učenja in vzgoje. Vse naše javno življenje bo nadalje dobilo izraziti psihotehnični značaj. Reklama, književna asimilacija in pogoji ustvarjanja se bodo vtemeljill na pravih spoznavah naših notranjih sil. Tudi politično življenje bo občutilo blagodejen vpliv znanstvenega raziskovanja političnih uspehov, valovanja javnega mnenja, njegovih duševnih pogojev in pravcev, z eno besedo politik bo moral biti izboren psiho-tehnik javneTa mnenja, ki bo mišljenje in čustvovanja ter naziranje narodovih delov vodil z jasnimi pogledi na možnosti in ki bo spoznal kvarne in kratkotrajne uspehe demago-škega vodstva ljudskih stremljenj. Psihotehnika bo preobrazila lice našega javnega in zasebnega življenja, izpremenlla bo celokupni vzgojni sistem današnjega človeštva, poklicno delo In sploh vse človeško prizadevanje v dnevnem delu. Poklicna izbera, itd bo doživela revolucionarni preobrat. Stopamo v stoletje psihotehnlke kot nauka o tehnični uporabi duševnih zmožnosti. imeli hrano v akad. menzi P. D. J. A., 248 akademikov iz Slovenije, ostali so iz drugih pokrajin doma. Z ozirom na stan starišev teh akademikov - podpirancev je US akademikov, katerih sta-riši so v državni službi zaposleni, 39 akademikov, katerih stariši so v privatnih uradih zaposleni, 114 akademi-kov, katerih stariši so kmetskega stanu, 95 akademikov, katerih stariši so delavskega stanu in 79 akademikov, katerih stariši so trgovskega ali obrtniškega stanu. Od teh akademikov ne dobiva 210 niti od doma'niti odkod drugje kakšne podpore. Da si morejo ti akademiki nabaviti vsaj najpotrebnejšo obleko in učne pripomočke, je zopet P. D. J. A. tu, ki jim potom izrednih podpor vsaj malo olajša njih bedni položaj. V prejšnjih časih so si akademiki pomagali s honorarjem, ki so ga dobivali za in-strukcijo, sedaj je to skoraj nemogoče, ker more akademik v Ljubljani le z največjo težkočo in pri veliki protekciji dobiti kako instrukcijo. Da bi kateri teh najrevnejših posetil gledališče ali kak koncert, na to še misliti ne sme, ampak s težkim srcem mora gledati, kako hiti ljubljanska gospoda, bogato našopirjena, v Muzin hram, da se tam po »težkem telesnem in duševnem delu« razvedri, ubogi študent pa gre lahko s praznim želodcem spat na ljubljanski grad z veliko tolažbo, da mu bo mogoče vendar nekoč, če bo srečno prilezel v četrti činovniški razred, kupiti Draglnjske doklade nižjih državnih uslužbencev in »Jutrava« štorija. Pod tem naslovom odgovarja včerajšnji »Slovenec« »Jutrovemu« uvodniku od predvčerajšnjem sledeče: Dne 31. marca smo opozorili javnost na nov škandal, ki ga je zagrešil finančni minister in ga je glasovalni stroj vladnih strank v finančnem odboru ob protestu »Jugoslovanskega kluba«, odobril. »Jutro« je tedaj molčalo. Sedaj Je ta socijalni škandal izšel v obliki naredbe. Ta naredba določa, da smejo od 1. maja znašati skupni prejemki iz osebnih in rodbinskih doklad za nižje državne uslužbence v prvem draginjskem razredu mesečno le 1000 Din., v tretjem le 750 Din, v četrtem 700 Din, v petem pa samo 650 Din. Finančni minister je v tej naredbi s placetom vladnih strank uvedel maksimum plač brez ozira na število družinskih članov. Z novim zakonom o draginjskih dokladah so vla-dinovci nižje državne uslužbence imeli samo za norce, ker je ta zakon vsled omenjene naredbe popolnoma iluzori-čen in dobe državni uslužbenci, ki imajo družino, sedaj manj kakor prej po starem zakonu o draginjskih dokladah. Sedaj ko je naredba izšla, »Jutro« priznava, da se godi državnim uslužbencem krivica, seveda samo zato, ker so se državni uslužbenci sami zganili. Zadnji čas! Naravnost zabavno pa je, kako skuša »Jutro« finančnega ministra in vladne poslance v tej stvari opravičevati. Z — lažjo! Pravi, da je to eden izmed tistih tipičnih slučajev, ki se pri nas (reete: pod sedanjim vladnim režimom) tako često (reete: redno) dogajajo in tako mnogo škoduje, češ: »Naredba se rodi v glavi kakšnega posebno zatucanega birokrata (reete: demokrata v finančnem ministrstvu), pride na mizo ministra, ki se v preobilici poslov mora zanesti na referenta, gre v ministrski svet, ki je preobložen s tisoč velikimi političnimi vprašanji pregosto le kurzorično razpravlja, kar bi zahtevalo daljšega premisleka in — nesreča je tu. V predmetnem slučaju je tudi finančni odbor parlamenta prezrl važnost naredbe In ji je kratkomalo dal svoj placet. Niti vedno glasna opozicija, ki neprestano v vsaki juhi in juhici išče las, ni zakričala. Storila pa bo to men- Zveza Slovenije z morjem. Pod naslovom »Belokranjske železnice i izlaz Slovenije na Jadransko more« je napisal g. ing. Djordje Pevac v številki 7. »Tehničkega listat Udru-ženja jugoslavenskih inženjera 1 arhitekta, (Zagreb, 1. IV. 1922), članek, v katerem primerja Musilovo traso, t. J. Kočevje—Brod Moravice z Klodič-Hrovat-Kavčičevo, t. j. Kočevje in Črnomelj— Vrbovško ter daje v tej primerjavi prednost Musilovi, sklicujoč se na mnenje, ki ga je izdal klub železniških inženerjev na železniškem zborovanju dne 29. decembra 1921, sklicanem od upravnega sveta Dolenjskih železnic. — V naslednji številki »Tehničkega lista« (broj 8, Zagreb, 15. IV. 1922) mu odgovarja znani železniški strokovnjak g. ing. M. Klodič. Njegova izvajanja v omenjenem odgovoru so jako zanimiva. Na koncu članka napra- vi pisec rezumč in očita g. ing. Pevacu v 6 točkah, da je bilo strokovno mnenje podano na železniškem zborovanju nepravilno, glede upravičenosti pa v protislovju Udruženja Jug. lnžcnjerjev in arhitektov — sekcije Ljubljana, da se 1« držal pri pisanja članka pristranosti, da si gledališko vstojmioo za balkon ali pa celo za parter. P. D. J. A. se jo obrnilo na vse mogoče naslove s prošnjo za kako podporo, a odmeva je bilo le prav malo. Z večjimi darovi so se odzvali do sedaj celjska mestna občina 10.000 kron. Strojne livarne v Ljubljani s 5000 kron in d. d. »Indus« s 4000 kron, za kar jim izreka celokupno članstvo P. D. J. A. svojo najtopljejšo zahvalo. P. D. J. A. je imelo po zimi večjo prireditev, razposlalo je nabiralne pole po deželi, vendar so bili ti dohodki premajhni za vsaj delno pokritje izdatkov, ki so se vsled velike draginje večali od dne do dne. Ko so sedaj o Veliki noči akademiki odhajali na počitnice, jim je P. D. J. A. zopet izročilo nabiralne pole, da se obrnejo z njimi na one naše prijatelje in rodoljube, ki razumejo naš položaj in ki vedo, da je duševno in telesno zdrava mladina nada naše mlade države, za katero se je marsikak akademik ljubljanske univerze boril na poljanah Dobrudže in na solunski fronti. Na prijatelje in zagovornike akademske omladine, posebno pa na naše narodne poslance se obračamo revni akademiki ljubljanske univerze z nujno prošnjo, da posredujejo pri merodajnih osebah, da se odpomore stiski, v kateri se nahaja naša prekoristna ekonomska inštitucija »Podporno društvo jugoslovanskih akademikov« v Ljubljani. Mejak Ervin, cand. iur. da — naknadno. »Jutro« je s kai^kte-rlzacijo parlamentarne opozicije točno zadelo samega sebe, hote ali nehote. Ni izključeno, da slabo informirano »Jutro« ne ve za potek dotične seje finančnega odb, ki se je vršila 30. marca. Zato se ga usmilimo in ga v tej stvari — ako je za pouk sploh dostopen — poučimo. Tako finančni minister kakor finačni odbor nista »prezrla važnosti te naredbe«. Pri razpravi o dopolnitvi zakona o draginjskih dokladah v finančnem odboru je finančni minister v svojem predlogu naglašal, da je treba ogromne družinske doklade dovesti na maksimum ne glede na število družinskih članov. Vršila se je nato debata, v kateri Je narodni poslanec Pušenjak v imenu Jugoslovanskega kluba, torej opozicije, ostro nastopil proti ministrskemu predlogu In opozarjal na težke razmere, v katerih žive uradniki in sluge z velikimi družinami, pri čemer je naglašal, da bo izvajalo zmanjšanje draginjskih doklad veliko ogorčenje med prizadetimi državnimi nastavljenci. Finančni odbor torej ni nič prezrl, ampak so člani vladne večine odobrili ministrov predlog in pristali na načelo, ki jo zastopa sedanja vlada, da treba začeti pri določevanju draginjskih doklad izločevati upoštevanje števila družinskih članov; vseeno ali družina šteje kakega uradnika tri ali deset oseb, plača, oziroma draglnjske doklade se na to ne smejo ozirati, češ, to je privatna in ne uradna zadeva posameznih uradnikov. Naknadno in mi trdimo, da namenoma naknadno, prihaja »Jutro« in se zgraža — čujete In strmite — nad opozicijo, ker ima kot manjšina pri glasovanju mani glasov kakor vladna večina, krivce, vladno večino in finančnega ministra, pa zagovarja, da so »važnost naredbe« — prezrli. Škoda, da gospod finančni minister ni pozabil prezreti tudi svojega podpisa pri tej naredbi. — Mi pripominjamo k temu samo še sledeče: Finančni minister dr. Kumanudi Je demokrat, predsednik finančnega odbora Veljkovič Je demokrat in referent finančnega odbora in duša vse naše finančne politike poslanec Šečerov je tudi demokrat Menda ni treba več. Je važne stvari zamolčal, ceste v območju tras pomanjkljivo navedel, prometne stroške in vozni čas nepopolno računal, vse le Musilovi progi v prid, — skratka, da Je delal popolnoma pristransko. Ne dvomimo nad verjetnostjo izvajanj g. ing. M. Klodiča. Ne moremo pa razumeti, kako se more spustiti starejši inženjer pri strokovnih mnenjih in strokovnih izvajanjih na tako pristranost in taka zavijanja, kakor se mu v odgovoru očitajo. Ce bazira Musilova proga na takih temeljih in se jo hoče držati s takimi sredstvi, potem ne bo dobro stala. Zadeva postaja zanimiva ter se bo še nadalje razpravljala, ker odgovor g. ing. M. Klodiča se še nadaljuje. Po praškem veleseimu. Med ČSR In Inozemskim trgovskim svetom so bile zveze v času ko je češka krona v Curihu razmeroma nizko notirala, zelo živahne. Pozneje pa se je pričela češka krona dvigati in je obstala na precejšnji višini v kateri se je in se še, — ne glede na diference za par poemov, kateri ne prihajajo resno x postav ~ drli, Vsled fcrsiraaja č. K. v Curihu je češkoslovaika industrija in trgovina zelo trpela in Je prešla vsled te nenadne valutne izpremem-be v Stadij krize. Industrija se je hotela na ta način obdržati, da pridobi čim najcanejšo delovno silo. Delavcem so hoteli znižati mezde, a to se jim ni posrečilo. Češki delavci so namreč zelo dobro organizirani in njihove organizacije ne zaostajajo mnogo za organizacijami delavstva v Nemčiji, ki so, kakor znano, najboljše. V tem času, ki je bil za češkoslovaško industrijo precej kritičen, se je vršil v Pragi 4. vzorčni velesejm. Češki trgovci so se, kljub temu, da so vedeli, da kupčija ne bo baš najsijajnejša ne oziraje se na obilne stroške udeležili razstave. Storili so, kot zavedni Cehi ter pokazali s tem razumevanje za reprezentativni moment, kar se jim je tudi v obilni meri posrečilo. Vendar so se pa sklenile tudi precejšnje kupčije, po^1 sebno velik odjem se je opažal pri sladkorni in težki industriji, to so po-’ ljedelski stroji, lokomotive, električni material, nadalje za tekstilno industrijo in za keramiko, v prvi vrsti za tak<£: zvano »Ciablonzenvare«, katera je v kakovosti in izdelavi dosegla višino angleških proizvodov. Na praškem velesejmu so razstavili večinoma domačini, tujcev je bilo rd&~ lo. Velesejm je bil jako dobro obiskdfi. Za vzoren red, ki je vladal na razstavišču, se je zahvaliti upravi velesejiilk in njenim organom. Med posestniki je bilo opažati zelo mnogo trgovcev iz Švedske, Norveške, Holandije, Danski in Belgije, precej Jugoslovanov, posebno iz južnih krajev kraljevine SHS ter nekaj Rusov. Ruski trgovci pa zate* gadelj, ker stremi češki trgovec p« zbližanju oziroma trgovski zvezi z RtN sijo, kar se bo dalekovidni češki trgo* vinski politiki gotovo tudi posrečilo ter bo Rusija za češki trg dober in stalen odjemalec. Posestniki oziroma kupci Jugoslovani, so bili tudi v lepem številu zastopani ter so se sklenile z njimi tudi znatne kupčije. V splošnem je velesejmska prireditev kar najlejše uspela ter upamo, da' se valutne razmere do prihodnjega ve« lesejma ublažijo ter da bodo enake sejmske prireditve pripomogle češko* slovaški industriji v inozemstvu ter pii* bile stalne odjemalce njenih izdelkov, Dunajski velesejem. Isti dan, ko so se vrata velesejma v Pragi zapirala, se je otvoril dunajski velesejem. Tokrat dostop k velesejjtBp' skim prostorom ni bil dovoljen tako-zvanemu »radovednemu« občinstva* temveč samo pravim kupcem in tujcem, ki so se izkazali s tozadevnimi potnimi listi. Kljub temu pa je bil obisk ogromen ter so se tujci naravnost divili okusnemu razporedu, ki je bil tudi za najbolj razvajeno oko pravi užitek in Dunajčanom v ponos. Na sejmu so vzbujali tujčevo pozornost izdelki Iz slonove kosti in fine galanterije, ki je našla obilo odjemalcev. Glede industrije se nočemo spuščati v posameznosti; ‘ omenimo le toliko, da zadošča nemško-avstrijska težka industrija, industrija kož, čevljev in tekstil komaj domači potrebi ter za sedaj vsled nezadostne prt>-dukcije ne pride v poštev za eksport. *’ Skratka: Nemška Avstrija za sedaj ne more veljati kot industrijska država, temveč samo kot ugodna postojanka za prehodno trgovino. Radi te poslednje okolnosti dunajski velesejem ni bil baš najboljši. Opazila se je tudi velika konkurenca nemške industrije iz »rajha«, K obem pojavom se povrnemo še kdaj pozneje. Ljubljanski velesejem. Zanimanje za letošnjo velesejmsko prireditev v Ljubljani je ogromno. Posebno interesenti iz južnih krajev naše' države se priglašajo letos v obilnejši meri, kakor pa lansko leto. Izostali pa bodo najbrže mali trgovci, katerim se razstavljanje lansko leto menda ni posebno Izplačalo. Tudi inozemstvo kaže. veliko zanimanje za letošnji velesejem in je vsled tega potrebno, da se domači trgovci in industrijalcl hitro priglasijo, ker obstoja sicer nevarnost, da jim najlepša razstavljalna mesta zas^ dejo tujcL O važnosti, oziroma pomenu vele-sejmskih prireditev nam ni potreba obširneje razpravljati, ker ve danes žd vsakdo — tudi netrgovec — da so ravno velesejmi eno najuspešnejših sredstev za ustvaritev novih trgov-' skih zvez in pridobitev novih odjema}« cev tako doma, kot v inozemstvu. S tem pa v obilni meri pripomorejo k vsesplošni konsolidaciji in blagostanju in v gotovi meri tudi k stabilizaciji valutnih razmer. ^C 5 " V kraljevini SHS ima Slovenija najbolj razvito trgovino, obrt ln Industrij©.fj,, Vsled svoje ugodne zemljepisne lege »ni. je na tem gospodarsko tako važnem slovenskem ozemlju izkazala Ljubljana kot njeno središče. Ker leži Ljubljana ; nedaleč od zapadne in severozapadne«« državne meje ter v neposredni bližini vzhodnega ln južnozapadnega dela }n-Kosjovao&ko države« torej * ) Gospodarstvo. Politične vesti. morja, zato Je postala vele važno tržišče ne samo za Slovenijo, temveč tudi za celo Jugoslavijo. Za letošnji ljubljanski velese jm so predpriprave v polnem teku. Na sejm-skih prostorih začenja čvrsto vrvenje. Stranka podaja kljuko stranki Sejmski prostori sa bodo letos znatno razširili, tako da se bomo lahko kosali • prizna* no najboljšimi prireditvami in da bodo vstrezaU vsem potrebam. Pričakujemo, da s« bo Jugoslovanski trgovski svet Itevedal svoje naloge ter da bo upora- bil vse svoje sile in zastavil ves svoj vpliv, da bo letošnja velesejmska prireditev v vsakem oziru kar najboljše uspela. Razstavljale!, ki žele okrasiti oziroma opremiti svoje prostore v 'narodnem duhu, naj se čimprej prijavijo »Probudi«, društvu umetnikov, in-dustrijcev in trgovcev v Ljubljani, Id prevzame vsa tozadevna dela. želeti Je, da upoštevajo naši trgovci pri oddaji •vojih del naše domače društvo. S tem pripomorejo nali domači umetnosti, da se primerno uveljavi Dnevne vesti. — Vsem nailm naročnikom, fttateflam in prUatelJem voščimo veselo Vellkonoč. Uredništvo In upravnlltvo .Jugoslavija* — Krivično razmerje ▼ plačah pri drl. železnicah. Kako lepo skrbi prometno ministrstvo za »prečanske« svoje uradnike, krie sledeči slučaj: asistent v Beograda Irti a po novih povišanih normah mesečno ijoo Din (180 Din plač«, 900 Din draginj* ske doklade, 150 Din za ieno in 370 Din stanarine); inšpektor v Ljubljani pa ima 370 Din plače, 840 Din draginjske doklade in 150 Din za ieno, skupaj torej 1360 Din mesečno. Potemtakem ima v Ljubljani Inšpektor s 30 službenimi leti 140 Din manj, nego asistent s tremi službenimi leti v Beogradu. Ali smo res dv« vrsti državljanov? = Prihodnja številka »Jugoslavije« izide v sredo zjutraj ob navadnem ča9u. — Zakon o ustanovitvi In ureditvi lekarniškega in sanitetnega skladišča je IziSel v zadnjem Uradnem listu (štev. 38). — Nov list V Čakovcu j« začel izhajati nov politični tednik pod imenom »Glas Medjimurja i Zagorja«. — Bivša cesarica Žita in njeni otrod. Dr. Schager Je dobil iz Fu nehal s brzojavko, da trije otroci bivše cesarske dvojice leže prehlajeni zaradi slabega stanovanja, ki j« mokrotno ter se slabo kuri. Pretežen« dni sta odpotovala nadvojvoda Maks la grof Hunyadi v Funchal. — Na enakih zastrupljeni« J« umrla Šoštariča pri Mariji Snežni Ana Panek. Lasnico bo dognala sodna komisija. — Za tolmača francoskega in angle-ikega Jezika j« imenovalo višje deželno sodišč« v Ljubljani g. Fr. Janšo, general-Itabnega majorja v Ljubljani. — Vest O Uboju dalmatinskega novinarja Lupisa v Ameriki ni resnična. — Za pirha Jugoslovanski Matici je Sbrala zavedna Šolska mladina v Igavasi ob italijanski m«ji svoto 130 Din. Cast taki mladini, pa tudi idealnemu učitelj -etra! — Mednarodna konferenca sa narodno prosveto s« otvori v Parizu dn« a. t. m. Nalo vlado bo na konferenci zastopal načelnik nalega ministrstva prosvet« gospod Vlada Radojevič. — Radlopostaja v Jugoslaviji? Berlinska tvrdka Siemens & Hslske je ponudila nali državi, da zgradi na račun reparacije v Jugoslaviji radiopostajo, ki bi Sprejemala vsak dan Iz celega sveta borzna poročila. __ . _ — Nai poslanik v Pragi g. dr. B. Volnjak je šel na krajši dopust. Poslani-ik« posl« vodi v njegovi odsotnosti lega-•ijski svetnik g. Mihajlovlč. — Avkcija starih mojstrov. Kakor 'dotnavamo, bo tekom prihodnjega meseca V Ljubljani avkcija starih mojstrov, izvirajočih la Langusov« zapuščine, ki se nahajajo v posesti gosp« Golobov«. Za t« Original«, med katerimi so zastopani Tizian, Van Dyk In drugi, vlada povsod, zlasti pa v umetniških krogih veliko zanimanj«, dasl je pred dobrim mesecem neki tukajšnji Ust pisal, da so slike brez vsaka vrednosti, da se ne ve, od koga so, da ere *a nesolidno kupčijo Itd. Na avkciji bo vsakomur dana prilika, da se osebno prepriča kaj j« na stvari in koliko so slik« vredna — jubilejna slavnost poljskega pisatelja Stanislava Prsybv»*ow«kega se je vrllla minuli mesec v Krakovu. Češkoslovaška mn je poklonila lavorov venec. Enako Je proslsvila Jubilanta tudi Jugoslavija. Slavljencu je čestital češkoslova-Skl konzul, na kar se mu je pisatelj v vznesenih besedah zahvalil za čestitko ter pripomnil, da je s češkim narodom vse siva dni simpatiziral. — Dediči po svetovno znanih dvojčkih sestrah Ružena In Jožefa Blažek, ki st« nedavno tega umrli v Cikagu, znaša približno aoo tisoč dolarjev ali 60 milijonov Jugoslovanskih kron. Dedič po Jožefi Je njen enajstletni sin, milijone po Ruženl bodo pa podedovali njeni bližnji in daljni sorodniki. — Madžari bodo nastopil! na genovski konferenci proti Češkoslovaški. Kar je svetovni vihar polomil mogočno madžarsko drevo, nimajo Arpadovi potomci Več mirnega spanja. Vedno sanjajo o nekdanji moči in slavi ter skušajo na vse nsčlne svoje ozke meje razširiti. Kakor poroča pražka »Nar. Politika«, bodo Madžari nastopili proti češkoslovaški republiki s celo vrsto nesmiselnih zahtev, tako n. pr. ml slljo zahtevati, da se vse Železnice, ki gredo iz Poljske čez Slovaško na Madžarsko internacionalizirajo. — Ameriške iene in kratki laaje. Po neki »tatistiki sl da slednji dan v Cikagu 3500 deklet in ten vsake starosti ostri Či svoje lase na kratko. To je neki mnogo ugodneje in bolj ekonomično, kar s« tiče časa. če je še tako spretno dekle, pa ima dolge kite, porabi pol ure, da sc počele in uplete, dočim pa na »pisker« ostrižena gospodična potrebuje ta svojo frizuro sa mo par minut Statistika pravi, da bodo do 17. oktobra t. 1. vse ameriške len« in dekleta na kratko ostrižena, fta pojde te tako naprej. — lajava. Kar prinala »Slovenski Narod« vesti. kakor os bi bil jat v zvezi a dr. iuiterllčem oziroma Slovensko ljudske stranko (leda njegova brolure, tzjav- »sm kategorično enkrat za vselej, da sem tar sadaj ras predsednik delnllke dru-Iba J. Blasnlka naslad, v Ljubljani, da pa •revaamanje najraallčnajllh dal po pravilnik« na spada v moja področja, ampak takljnlno la v delokrog ravnateljstva, brošur) sam zvedel leTe, ko ja bila la dila. NI pa tvdl resnično, da M bil kdov-koll Interveniral prt meni glede omenjene brelura. Res pa Je, da lavrlule tiskarna j, Blasnlka naslad, vsa dala, ki niso ubranjena po aakonn. Ljubljana, Sit »P™* c- marin. la nekaj dni in pohiteli bomo na Sum bajer, tja na oni Suhi baler, kjer se Je nedavno odigravala tragedija našega - , Vsi borne pohiteli g.% «| odprt- in maščevanje. Kakor znano, s« krsta mučenika odda dne 22. t m. na glavnem kolodvoru in dne M. t. m. zjutraj jo pripelje redni osebni vlak po 10. ur! v Črnomelj. Sprevod mučenika Kromarja dne 33. t. m. v Črnomlju naj bo jasen in glasen opomin vsakemu, ki bi se drznil v bodoče lastnega brata izdati krvniku. Sprevoda se bomo udeležili v Črnomlju zato, da na dostojen način, trezno in resno protestiramo nad zločinstvom avstrijskih krvnikov — a izogibati se pa moramo vsakega izzivanja, kar bi nam v naši plemeniti akciji škodovati moglo. Črnomelj morimo ta dan zapustiti z čisto vestjo, da smo svojo na. rodno dolžnost opravili na miren in dostojen način. Vlak iz Črnomlja proti Ljubljani odhaja ob pol S. uri popoldne, ob isti uri pa posebni vlak proti Karlovcu do Zagreba. Zdravol — Odsek za prenos mučenika Kromarja v Črnomlju. — Razne nesreče. 67 letni posestnik Josip Turšič iz Brezovice pri Borovnici je sedel doma pri peči. Ko je hotel vstati, se mu je spodrsnilo, da je padel in si spahnil roko v rami. — Ivana TuŠič, 67 letna delavka iz Borovnice je po lestvi lezla na podstrešje. Pri tem je omahnila in padla vznak na hrbet. Zlomila si je levo roko in poškodovala hrbet. — Albina Dobovšek na Selu se je igrala v postelji s punčko in živo mačko. Ko je lovila mačko po postelji, je zgubila ravnotežje, padla na tla in si zlomila desno roko. — Samomor. Franc Vodovnik, stavbin-ski delavec, doma iz Braslovč v Savinjski dolini se je obesil. V pismu ,ki ga zapušča pravi, da je obupal nad sedanjimi živ-1 jenskimi razmerami, zato gr* raje prostovoljno v smrt. Ostavlja ieno in dva nedo-letna otroka. — Ogenj v Kočevju. Včeraj se je v pisarni Kajfeževe parne žage v Kočevju pojavil ogenj, ki bi se bil najbrž v kali zadušil, ko bi ne bila. voda mestnega vodovoda zaprta. Prihitelo občinstvo je z novopadlim snegom pridno gasilo, dokler ni prihitela požarna bramba in tej se je posrečilo ogenj udušiti prej, prede« je prodrl streho. Škode ni velike. 2enitev vojaltva. V »Službenih no-vinah« je objavljen zakon, ki pooblašča vojno ministrstvo, da lahko poedinim častnikom, podčastnikom in vojakom dovoli ženitev brez ozira na neizpoljnene zakonske formalnosti. Surovost. Soseda Smolnikar in MIŠ v Gorjušah pri Brezovici v kamniškem okraju sta si že od nekdaj precej nasprotna. Med vrtovi obeh sosedov stoji trnjeva meja, katero je pred par dnevi Miš postrigel, vejevje pa vrgel na Smolnikarjev vrt To je bilo povod novemu prepiru, ki se je končal s tem, da je Miš iz-trebuh, da se J<> fant nezavesten zgrudil na ruval kol, ki j bil zasajen v meji in sunil z njim S Aknikarjevega sina silno v tla. Prepeljali ™ ga v bolnico, Miš pa bo dajal odgovor pred sodiščem. — Nesreča vsled neprevidne vožnje. V Bučah nad Kamnikom se je dveletna hčerka lesnega trgovca Kožlakarja igrala pred domačo nišo. V tem sta privozila mimo s konji dva hlapca In sicer tako blizu ob Kožlakarjevi hiši, da Je prvi voz vrgel deklico na tla, kolo drugega voza pa je šlo revici čet stegno. Hlapca pa, namesto da bi dvignila deklico, sta brezbrižno udarila po konjih. Deklico so prepeljali v bolnico, hlapca pa bosta ž« dobila svoj« plačilo pri sodišču. Uubllana. m, Lepa Velikanoč. V aačetku tedna, ko nas je pozdravljal dež in sneg pač nismo pričakovali, da bomo imeli tako lep« velikonočne prašnik«. Sneg j« izginil kakor kafra, ceste to s« posušile In solne« je za* dobtlo že precejšnjo gorkoto. Danes in jutri bodo hiteli veseli Ljubljančani v okolico ali pa na hribe, kjer se bodo vsaj trenotno oddahnili od morečih dnevnih skrbi in v prelepi pomladni naravi prat novali srečno Alelujo. ■> V Gruberjev kanal J« padel In utonil delavec Fr, Bregar. «• Obesil se je v Mostah pri Ljubljani 27letnl stavblnskl delavec Fr. Vodovnik, doma it Braslovč v Savinski dolini. V pismu pravi, da mu pri sedanjih razmerah ni mogoče več živeti. Zapustil je ieno in dva nepreskrbljena otroka. .. Tatvine v Ljubljani. Včeraj zjutraj med 6. in 7. uro zjutraj so neznani žeparji okradli dve ženski. Em sp ukradli 400 K, drugi pa 350 kron. — Na glavnem kolodvoru so neznani tatovi ukradli štiri vrača kleja v vrednosti 10 risoč kron. m Kap je aadele 60 let staro Ženleo Ano Skof, hišnico v Blasnikovl tiskarni Nalil so jo, ko je ležala na hodniku v nezavesti Odpeljali so jo S rešilnim vozom v bolnico. „ „ «• Nesreča. Mesarski mojater Novljan Franc j« doma na stopajicah padel »n si tlomil desno roko, Maribor. Pismo la Maribora. Nesporno ja dejstvo, da bo Maribot zavzemal v Jugoslaviji eno najvažnejših ulog, radi svojega tranzitnega prometa m velikega industrijskega razvoja. Gotovo Je da a« bo najvtčji tranzitni promet vrili preko Maribora Jugoslavija bo vedno v večji meri gravitirala proti severa, ker bo tam najboljši kupni In prodajni trs. V Maribora se tdaj križajo ekspresni med narodni in drugi vlaki, v večji meri kot Predvojno. Le škoda, da ni kolodvor dru->ače urejen, tako kakor n. pr. Beljak. Pa •aj ljubljanski kolodvor ni nič boljšL V celi Jugoslaviji nima carinama tako Urnih prostorov, kakor v Maribora v tozadevnih vojnih skladiščih. Ako bi teh n« bilo. bi ne mog«l Maribor obvladati velikega uvosa. Ako bi v začetku poslovanja bilo vaČ ia-vežbanih carinskih uradnikov in ako ne bi bila taka prostorna razdalja od enega urada do dragega, ne bi bilo nikdar nobene pritolbe, Zdel se Je v vsakem otira kaiu feM. m miiiii mil prenovljeni in ker je tudi sedanji carinski Upravnik mož na mestu. — Sreča Maribora in prometa sploh je pa kolodvor Tezno, kjer se lahko upostavi nebroj vlakov, kar je v slučaju omejitve ali ukinjenja prometa največje važnosti. Tudi industrija se je v Mariboru in v bližini Maribora živahno razvila in se bo še bolj. Zadnja obrtna razstava je že pokazala v malih obrisih ta razvoj, letos bo pa ta razstava Še temeljitejše predočila, kaj vse s« tu izdela Spedicljskih tvrdk imamo polno, največ pa takozvanih carinskih posrednikov, ki so večinoma bivši cariniki in revizorji. Poleg tega posluje aadnji čas tudi nova ca- J rinska agentura južne železnice. — Bank je v izobilju in imajo vs« polno posla, radi živahnega trgovskega prometa Naj-večjl efekt bo brezdvomno napravila ljubljanska »Zadružna banka« s svojo palačo pred frančiškansko cerkvijo. Najlepši okras Maribora je mestni park, kateremu posveča olepševalno društvo posebno paž-njo. V maju otvorijo v parku kavarno, katero zdaj s posebno naglico končujejo. To bo poseben kras parka, kjer se bo sestajal eleganten in verižniški svet. Z lokalnimi listi smo zadostno založeni, žall-bog pa se ne morejo s ljubljanskimi listi niti od daleč primerjati. Ljubljanski listi imajo tukai svoja uredništva, znamenj«, da se zavedajo pomena Maribora Od vseh ljubljanskih listov ima največ naročnikov še »Jugoslavija«, pa tudi v nadrobni razprodaji se »Jugoslavija«, kakor sem informiran, največ razproda. Sedanji občinski zastop Ima resno voljo do dela, uspehi s« ie kažejo povsod. Po novem občinskem redu bo prišel pa v občinski svet po zaslugi demokratov lahko takšen Živelj, ki bo v pogubo narodnemu značaju mesta. Sokol v Škofji Loki vprizori v ponedeljek 17. t. m. prvič ria novem odru Cankarjevo farso: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Za igro vlada splošno zanimanje, posebno Še, ker je oder opremljen s povsem novimi kulisami, ki so pravo mojstrsko delo priznanih naših slikarjev g-Skružolja in Ogrina. VstOpnice se dobe v predprodaji v trgovini br, Potočnika. Ljudska univerza. Znani strokovnjak g. prof. dr. Pečovnik bo predaval v seriji predavanj o elektriki. Predavanja se pric-no 24. aprila ob 20. uri v fizikalnem kabinetu državne gimnazije. Da bodo predavanja zanimiva, bo predavatelj izvajal rasne električne poskuse. Poneveril je zastopnik niške tvornice Mesulan 7 do 8 tisoč dinarjev ter pobegnil. Aretirali so ga v Ljubljani in izročili te dni tukajšnjemu sbdišču. Po snegu in dežju je nastopilo v sredo zvečer čudovito lepo, pravo pomladansko vreme. Sneg ni dosti škodil, ker drevje še ni pognalo. Veliko zanimanje vlada med občinstvom za koncert praškega pevskega druživa »Smetana«, ki bo v torek 18. aprila v Mariboru. »V tretje gre rado«, zatorej smo prepričani, da bo po dveh napolnjenih Gotzovih dvoranah tudi 18. aprila polna dvorana, ko bo naš bratski narod nam pokazal svojo pevsko umetnost. Pripravlja se tudi lep sprejem našim bratom. Novi upravnik carinarn« v Gor. Radgoni g. revizor Tomšič je odšel na svoj« novo mesto v Gor. Radgono. Pokrajina. Litija. Pred enim mesecem Je vodstvo topilnice ustavilo obratovanje v tovarni ter odpustilo večino delavstva ln uradništva. Popolna ustavitev obrata je ta delavstvo in drugo tovarniško osobje, kakor tudi za trg Litijo velik udarec, posebno, če pomislimo, da smo Litijčani kljub temu, da imamo v stanovanjih in po ulicah instalirano električno napeljavo brez luči, torej v temi samo radi tega, ker je tovarna nehala z obratovanjem. Govori se, da so čebele ustavile obrat v topilnici, kar zna biti istina. Vodstvo tovarne Ima namreč dolg proces z nekaterimi čebelarji litijsk« okolice radi čebel, katere so baje v letu 19». pomrle vsled strupenih plinov, ki so prihajali it dimnikov tovarne. Ker p* vodstvo tovarne upravičeno smatra ponovne take procese, otiroma tožbe kot nekako glavno oviro ta nadaljno nemoteno obratovanje topilnice, je ustavilo obrat »samo radi čebel«. Vodstvo topilnice S« bilo tripj Litija in prebivalstvu jako naklonjeno »n to v vsakem oziru ter je isto kakor tudi odpuščeno delavstvo opravičeno razburjeno radi ikode, katero mora trpeti vsled ustavitve obrata c) v sporih radi posesti; d) v sporih o služnosti stanovanja: e) v vseh sporih, ki nastanejo iz službenega razmerja poslov. II. za vršitev spravnih poizkusov v zadevah žaljenja časti, ako imata zasebni ob-tožitelj in obdolženec bivališče v okrožju tega posredovalnega orada. Pristojnost posredovalne*« urada pa za t« pravne poizkuse ad II. Izjemoma ni podana: 1. ako s« je storil« kaznivo dejanje a vsebino tiskovine; a.) ako J* žaljenje ali ialltelj voj alka domobranska ali orožniška oseba. V slučajih la do vštevši d je dano strankam na prosto posluliti se posredovalnega urada, predno tirajo spor pred sodišče. Nasprotno pa velja sa slučaje pod I« in II strogo načelo, da se radi teh sporov zamore pričeti postopanje pri sodišču iel« tedsj, ako je bil spravni poizkus pri posredovalnem uradu brezuspt-len. Ako se o tem neuspehu n« predloži sodišču potrdilo, ko se vloži dotična tožba oziroma posebna obtožba, mora sodišče uradoma odstopiti tožbo oziroma obtožbo posredovalnemu uradu, da ta poizkusi spravo. Dobrohoten namen zakona v občin« skih posredovalnih uradih Je očividen,_ ker skuša zakon na eni strani razbremeniti z delom itak preobložena sodišča nepotrebnih malenkostnih pravd, ki se dajo pri količkaj dobri volji strank z t istim vspe-hom kakor pri sodišču poravnati mirnim potom — kajti po določilu 8 26 imajo poravnave, sklenjene v občinskem posredovalnem uradu veljavo sodnih poravnav, —* na drugi strani pa hoče zakon, kar je poglavitno, prihraniti strankam večkratna zamudna pota k sodišču in visoke stroške sodnega postopanja. V smislu 8 27 m namreč razun neznatnih kolekov za vpis civilnopravnih poravnav v uradno knjigo odrajtovati nobenih drugih pristojbin k večjemu še event. pristojbine za vročitve. § 26. Koleka prosti so vsi zapisniki ^posredovalnega urada, pri njemu vložene prošnje in vloge in prva izdaja uradne listine. Zakon pa hoče kolikor toliko tudi onemogočiti oziroma vsaj omiliti dolgotrajno sovraštvo med strankami in škodoželjnost, ki sta navadno posledica sodnih pravd. Z ozirom na vse to se občinstvu nujno svetuje, da se v vseh gori navedenih, torej tudi pod I a do inkluzivno d navc denih spornih slučajih obrača na posredovalni urad v svrho poizkusa poravnave, Sporna stvar ali zasebna obtožba naznani se posredovalnemu uradu ustno ali pismeno. V naznanilu mora biti navedeno ime in bivališče strank, in pa predmet »pora. Na tako naznanilo določi se potem poravnana razprava, ki se VTŠi pred voditeljem urada in še enem zaupniku. Pri razpravah v civilnopravnih stvareh ad I zamorejo se stranke, ako ne marajo priti osebno, dati zastopati tudi po pooblaščencih, dočim pa so slednji pri spravnih obravnavah radi žaljenja časti ad II izključeni. Prič in izvedencev posredovalni urad ne im« vabiti. Ako pa stranke pridejo _ž njimi k poravnani razpravi, se jim morajo staviti za pojasnitev stvarnega položaja primerna vprašanja. Pričeta poravnava s« zamore le na prošnjo obeh strank potrebi primerno preložiti. Zaprisegati strank posredovalni urad ne sme. Spravni oziroma poravnsni poizkus je smatrati brezuspešnim tudi tedaj, ako tudi le ena stranka Izostane kljub izkazani dostavitvi povabila od spravne obravnave. John Ruskln, kralj zlate reke ali ima brata. Pravkar je Zvezna tiskarna izdala Ruskinovo pravljico o Kralju tlate reke, ki jo je it angleščine prevedel Lj. Furlani. V poslednjem času napreduje naše mladinsko leposlovje v kar razveseljivi meri. Gotovo najlepH užitek pa bo naša mladina tajemala It Rusklnove pravljice o Kralju tlat« reke, ki nas uvaja v bajni svet zlatih rek In slapov, palčkov »n srebrnih mavric. A Koželj je narisal prav okusne ilustracije, tako da bo knjižice tudi s t« strani pritegnila največjo pozornost na-llh malčkov. Njena vsebina se pa razločuje od običajnih pravljic In pripovedk t resnim etičnim Jedrom o bratskem razdora. Zunanja oprema je lična In prikupna. Razglas. Po sklepu mestnega občinskega sveta s dn« 14. marca 1923 na novo ustanovljeni občinski posredovalni urad prične poslovati po določilih tak. s dn« vi. septembra 1911, It 45 deželnega zakona glasom naredbe pokrajinske »prave s dne t aprile 19». itev. 1369 dn« J«, aprila sp** in Sicer v maglstratnem poslopje 0- nadstropje ns desno, vrat« lt«v. |.) Razprave t vabljenimi strankami m bodo vsak torek in vsako soboto, po potrebi pa tudi vsak dan, vedno popoldn« od s. ur« dalje, V smisle I IJ. navedenega zakona pa te ob enem določa, aa morejo ob četrtkih popoldne od 1, do & ur« strank« priti tudi m da bi se bil« prej Prijavile, v posredovalni urad v svrho porav-navnega ali spravnega poiskusa. Ako pa« de kak četrtek na prašnik, veijs to določilo za prihodnji dan (petek). Posredovalni urad je pristojen v smislu 81. ix in a8 navedenega zakona in 8 38 naredbe deieln« vlad« ta Slovenijo a dne 18. junija ipsi sa sledeč« stvari: I. sa sklepanj« veljavnih poravnav v S dečlh civilno pravnih etvareh a) o denarnih terjatvah In o pravicah do premičnin; , , b) v sporih o določitvi ali popravi mej nepremičnih posest«« ali e aamU likih Slovenska stenografija Priredil Fr. Novak. Drugi del: Debatno pismo. Druga predelana Izdaja V Ljubljani 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna. Natisnila In fotografirala Jugoslovanska tiskarna. Cena 16 Din. Ko )e pred dobrimi 20 leti Izdal takratni glmn. profesor Novak 1. Izdalo korespondenčnega pisma, je bilo pri nas tako malo tanlmanla zft stenografijo, da ta knjigo ni mogel dobiti niti založnika Knjiga Je Izšla v samozaložbi In leta In leta so minula, reden je zaloga pošla. Takrat avtor pač Se ni mislil, da se bo slovenska stenografija tako Sirila, da bo po drugi izdaji (1910) postala takoj potrebna tretja (1916) In po tretji četrta (1921). Tudi pri debatnem pismu se prva ls-daja — Izšla 1901 v samozaložbi — precej let ni razprodata, dasl Je bila ta knjiga prvo In edino debatno pismo, ki smo ga Imeli Slovenci. Po prevratu Je pa nastalo po knjigi živahno povpraševanje, ki se le ie osebno povečalo, leo smo dobili v Ljubljani univerzo. Večina Izobražencev ne rabi stenografije nikdar tako nujno, kakor bal pri predavanjih na visokih Šolah. Tihi, skromni delavec, ki Je lete ln leta likal, popravljal ln Izboljševal svoj prenos, občuti pafi danes v sebi opravičeno sadovoljstvo ob misli, v kako čudni luči bi stali danes Slovenci med Jugoslovani, če bi bila slovenščina enakopravna v zbornic! te na visoki ioll, pa bi ne Imeli niti debatnega pisma Druga izdaja debatnega pisma pom«-nja proti prvi znaten napredek. Knjiga upošteva predvsem tiste Israze, ki se dandanes v našem Javnem življenju posebno pogosto rabijo. Tudi v metodičnem oziru se Je knjiga bolj prilagodila potrebam tole. Avtor Je n. pr. dodal knjigi obširno zbirko nalog, da se dllak ne vežba samo na podlagi krajšav, ki Jih vidi v knjigi, ampak sl izpopolnjuje tudi svoje teoretično ln praktično znanje s samostojno vajo. Posebno opasl bravec s veseljem abecedno ureleno vrstvo »brzoplsnlh okrajlav« h> kratko Čitanko, kt zaključuje knjigo. V sistemu ssmem ni nič bistvenih 1»-prememb. PriSel bo seveda čas, da se bo naSs stenografija približala kolikor mogoče srbohrvatskl, kar pa ul mogoče, dokler — srbskohrvstske stenografije sploh nimamo. Imamo posebno srbsko stenografijo la imamo posebno krvatsko stenografijo, ki se druga od drage v marsičem ločite. Srbi lz blvle monarhije st«nogrsflrajo po večini »hrvatsko«. Sr bij and pa »srbsko«. Nobenega dvoma pa ni, da Je bal stenografija tisto polje, kler se bo enotnost najlažje dala doseči: ne tanglra ne cirilice ae lati alte, ne Islama In ne adventistov. Takrat se bo tudi slovenska stenografija — tlasti debatno pismo —■ približala srbskohrvatski. Debatno pismo se bo rsbllo v Jugoslaviji že radi visokih iol neprimerno boli nogo v Avstriji ln posledica tega bo, da se bo razilrlk) posebno število »brzoplsnlh okrajšav«. Okrajšave debatnega pisma so sicer proste: skrajiam lahko kas hočem te koUhnc hočem, sanm dn sna« potem kraj- šavo tudi brati, krajšam tudi isto besedo lahko danes tako in jutri drugače. Venaa me pa uči praksa, da skuša vsak atenograi dobiti kar mogoče veliko število okrajšav, ki jih piše vedno enako, tako Kakor n. pr. samoznake. Z drugimi °eseda,™' vsak stenograf skuša število samoznaKov sam zase tako povečati, da ž njimi Iznaia pri »rednjehitrem govoru, ne da bi mu dik> treba v večji meri rabiti proste krajšave. K tem se zateče takrat kadar ga zbornik tako podi, da mu more stenograf slediti samo z najmočnejšim krajšanjem. In še tako neznatna »kljuka« Je boljša kot nič !n f*-Silni oprljemlja) pri prenosut Knjiga upošteva obe vrsti krajšanja Poua obširen pouk o načelih krajšanja kakor tudi seznamek brzoplsnlh (jaz bi Jjn imenoval kar »stalnih«) okralšav. Slednji di se dal seveda Se znatno razširiti, kar bi pa dalo dovoli gradiva za poseben slovarček kratic. Pri tem bi seveda zavzele precejs-njs mesto razne »nepravilne« krajšave: v ta reznam bi se snrejele najprej kratice, ki Jih ima 2e Novakova knjiga kje v vaji ali čitanki (n. pr. »življenje« str 41, »samo* istotam, »smrt« str. 40, »nasvet« str. 40 I. dr.), napravilo bi se oa še lepo število novih. — Stenogram (rokopis prof. J. Osane) J« zlasti v drugi polovici knjige prav lično to vseskozi Jasno pisan. Knjige ni treba priporočati; prioroča 1» Jo ž« Ime avtorjevo ln potreba praktičnega žlvlienja. £njige ni treba priporočati; priporoča izdaja je veljala 2 K 40 v ali kakih 7 kg moke, sedaj pa ne stane niti polovico tesa J. D. Sokolstvo. Telovadba članov »Ljubljanskega Sokola« se vrli po vel. noči vsak pondeljek, sredo ln petek v dveh oddelkih: od 19 i® pol do 20 in pol glavno za starejše brat« in začetnike v zletnih prostih vajah, za ostale brate od 20 in pol do 21 in pol« začetek po novem urniku v sredo dne 19* t m. S tem hočemo olajšati navežbanj« prostih vaj. Poživljamo vse brate, ki »e res čutijo Sokole, ki jim je pri srca čast in ugled društva naj se račnejo redno ud*^ leževati vaj, da bo moglo matično društvo našega Sokolstva nastopiti z dostojnim številom telovadcev na I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu v Ljubljani. Pridite vsi!, Zdravol Seja finančnega odseka Jugoslov*o-skega Sokolskega Saveza se vrši v četrtek dne 20. t. m. točno ob 8. uri zvečer v Sa^ veznih prostorih; k seji se vabijo tudi za* stopniki vseh ostalih odsekov. Šport in turlstika. Službena objava L. N. P. Klube, ki nat stopijo v ponedeljek, 17. t. m., v prv«ai stvenih tekmah, opozarjamo, da naj po^ stavijo reditelje (in sicer vsak klub 6), ki se morajo pol ure pred pričetkom vsake tekme javiti pri dežurnem odbornika L. N. P. gosp. Kreglju. Spored tekem na igrišču Sparta-Primorje je sledeči: Ob 14 14. Jadran-Slovan, sodnik gosp. Vrančič; ob 15.30 L. A. S. K.-Svoboda Moste, sod* nlk gospod Hus. Nogometn« tekme na igriiču Illrij« *V%ern kovčegu je bilo pettisoč fun-^ steriingov v zlatu in bankovcih in on l*»n£ r- 0<* m'ajših komijev znamenite W Power & Grant — je imel nalogo, *?■?.??*> ta zaklad od centrale v Londonu ‘fto ki je bila oddaljena kakih dve- flrij m’U. Starejši in izkušenejši njegov lij ki je ponavadi opravljal ta posel je V at na nerazumljiv način obolel in tega so izbrali Jim Pollock-a, da bi i® J!ado™estoval. »Pollock je velik in zahval rao.^an> da bi vsakemu, ki bi name-r»Vn sIabega' razbil glavo,« je rekel natelj banke. »On je naš pravi mož.« je torej dobil mladi pomočnik ta SkJJlvi nalog in tega mladega korenja-#|,,e b*lo pri tem tako strah, kot kakega otroka, čeprav ni nikdar preje po-ie_ kake bojazni. Celo pot je držal kov- * desno roko in ga ni izpustil iz oči. 0Om? je srečno dosegel zvezo v Eddis-•liu !; J” »a je sprevodnik zaprl popot-,v Prazen oddelek prvega razreda in ie * ** nadaljevala do prihodnje po-»edeminštiridcset milj brez prene- I* y«*el, da se bo lahko x* nekoliko ča-**el svojih skrbi se je naslonil Pol-'V*el iV ™*^ke blazine, si zažgal pipo, si •lobii* *epa nek športni časopis in se po-Rojv. . y Poročilo o internacijonalni no-4« ki »* *ekmi v Ru«by-ju. Jim je hlepel, •udi on um dobil kako darilo. Vlak je zapustil postajo in je z ena- komerno hitrostjo drdral skozi ravno krajino. Jim je bral še vedno: pri tem pa ni opazil, kako ga je dvoje ostrih oči opazovalo v temi izpod nasprotnega sedeža. Ni videl, kako se jt plazila k njemu dolga in žilava postava liki kače. Brez slutnje je sedel na svojem prostoru. Naenkrat pa je začutil, kako sta mli stisnile dve morilski roki grlo in mu je pretilo eno koleno udrti prsa. Res je, da je bil Jim močan, ali pred-no je našel časa, da bi mogel uporabiti svojo moč je že ležal na tleh in cunja, napojena s kloroformom mu je zamaše-vala usta in nos. V prvem trenotku se je hotel obupno braniti in vreči svojega zahrbtnega sovražnika raz sebe, toda opojevalno sredstvo mu je vzelo zavest in moč; s težkim padcem je padel na hrbet in obležal kot klada na tleh. Se predno je vrlega fant« zapustila zavest, si je mislil: »Zdaj pa je denar izgubljeni« To je bila tudi njegova prv» misel, ko^ se je ves zmešan in z izmučenimi možgani prebudil iz smrti podobne nezavesti: vrata oddelka so bila le zaprta, razen njega se ni nikdo nahajal v vo-zu _ toda kovčeg je izginil. Kot znorel je iskal Jim po mrežah in pod klopmi — vse zaman. Nagnil se je ven skozi okno in zakričal za pomoč. Vlak je polagoma zmanjšal svojo hitrost in puhajoče zapeljal v postajo. Sprevodniki so pridrveli od vseh strani in načelnik postaje jim je pazno sledil, svest si svojega dostojanstva. Kmalu se je prerivala gosta množica okrog vrat oddelka. »Oropan sem,« je kričal Jim, »en črni kovčeg • pettisoč funti mi je bil ukraden«. Zdaj pa si je prerit nadzornik pot skozi množico. »Kje se je zgodil rop, gospod?« Je vprašal, razburjenega Jima sumljivo opazujoč, ki je stal pred njim z zmršenimi lasmi in neredno obleko. »Kmalu za Eddiscombotn, kjer sem prestopil.« »Kako je to mogoče? Med našo postajo in Eddiscombotn vlak nikjer nt stoji in oddelek j* prazen.« motili zamorjeni vzdihi vernih in prasketanje plamenov sveč, se je začul srebrn glas trojnega zvoka in množica je padla v svoji običajni vdanosti na kolena, se globoko priklanjala in bila v prša od prekipevajoče pobožnosti. S kora je iznova zadonel slavnostni koral. Škof je odšel s svojim duhovniškim zborom izpred oltarja, deklice so dvignile ikone, mladeniči so priklonili svoja bandera, napol ovita okrog drogov kakor uplenjene sovražne zastave v slavnostnem izprevodu zmagovalcev, četa pešcev je zadela puške na rame, obstopila škofa z njegovo družino starcev v pluvialih in mladeničev v snez-nobelih koreteljih in ves izprevod je šel hitro med umikajočo in spet strinjajočo se množico h grobu Križanega. A ko so tihe molitve in nov, vesel spev simbolizirale največji čudež Vstajenja, je šel izprevod pod milo nebo pred katedralo, oblito z zarjo že napol skritega solnca za modrimi temnimi vrhovi Karpatov. Cerkvena vrata so se za njim tiho zaprla in hram božji je ostal napolnjen s težkim molčanjem in pričakovanjem komaj sopečega ljudstva. V napeto tišino so prodrli odzunaj skoz zid iz sekanega kamna streli in ko-vinasti glasovi pojočih zvonov, na to so se začuli trije udarci na zaprte duri: Spasitelj je zahteval dovršivši svoje nadčloveško delo vstop v svoje svetišče. Krili duri ste se razleteli, in škof Je prinesel ob hrumeče radostnem spevu v rdečem odsevu zapadajočega solnca inkarnacijo od mrtvih vstalega Boga med njegovo daritvijo srečne in hvaležne otroke. Priklanjaje staro glavo pod težo zlate grške mitre, čije križec in brušeni dragulji so se lesketali v odsevih nemirnih plamenov sveč, je obšel trikrat notranjost cerkve visoko držeč sveti simbol, pred kiterim je srečno ljudstvo padalo na kolena na kameniti tlak potapljaje se v razkošju misticizma svoje vere. Ko je potem škof zaprl mouStranco v tabernakel, se jc obrnil k množici in dvignil roke, da bi jo blagoslovil Pa kakor b! bil zapazil, da od njega še nekaj pričakujejo, jo lahko dokazala njegova nedolžnost in radi tega prihajam k Vam.« »Kako pa misli policija?« »Policija misli, da je James krivec in vsak dvom je zanjo izključen. Po njenem bi! nikdo v kupeju, torej ga tudi nikdo ni_ mogel zapustiti. Pollock je moral vreči denar kakemu pomagaču skozi okno. Policija celo trdi, da je našla sled, katero naj bi zapustil kovčeg pri padcu — približno sto metrov bliže Ed-discomba od mesta, kjer so bile poškodovane brzojavne žice.« »Kaj pa se je zgodilo do sedaj?« »Prijeli so mladega Pollocka in potom tiralice iščejo moža s težkim kovče-gom iz telečjega usnja. To je vse. Policija misli, da ima itak že glavnega tata v rokah.« »Kakšno pa je vaše mnenje?« »Odkrito povedano, gospodična Myrl, meni je stvar jako dvomljiva. Kakor stvari stojijo, se zdi skoro nemogoče da bi kdo ušel Iz vlaka, ki vozi a polno hitrostjo. Toda govoril sem z našim mladim uradnikom v ječi, in ne vem. kaj bi st mislil.« »Ali bi ga ne mogla tudi ja* videti?« »Io bi me zelo veselilo|« Po komaj pet minut dolgem pogovoru z Jame* Pollock-om je potegnila Dora bankirja k strani. »Sedaj mislim, : V,*,m’ tje,morai? mačeti, sir Gregor,« je rekla. »Toda ta slučaj prevzamem samo pod enim pogojem.« »Dam vam vsako »voto na razpolago.. „ , »^daj se ne gre sa moj honorar. Dokler nisem s slučajem na čistem, o tem sploh ne govorim. Toda j«z rabim pomoč g. Pollock-a. Val čut Vas ni va-rai — mladi mož je nedolžen.« Na policiji je zavladala velika nezadovoljnost, ko je banka umaknila svojo tožbo In je bil James Pollock izpuščen ** Govorilo se je celo, da bo državno »ravdiuitvo temu ogovarjalo. Modtem mesto, se je čulo »uho, pra*ketai®&» žvenklanje, kot bi se trepetajoč« v vzduhu, v tožeči n«močt zaganjal« v zračno višino za mogočnim akordom. Zvonovi so umolknili,., Zvoki so s* potapljali ▼ vzduhu, toda nočna tiSina je zavladala polagoma; dolgo je šo v zraku trepetal nemiren, zamirajoč jek, kakor vibriranje nevidne, v yzduhu napeta strune... Luči po hišah so vgasric, le cerkvena okna so še sijala. Zemlja leta 187* je bila spet enkrat pripravljena za razglasitev starega gesla zmage, miru, ljubezni in bratstva,, V temnih vratih velikega poslopja so sc premaknili zapahi. Zaropotali so petelini na puškah in polvzvod vojakov je odkorakal zamenjat nočno stražo. Prišedši do ogla, so se zravnali v vrsto. Iz temne skupine ljudi je stopila, z umerjenim korakom, postava, a prejšnja straža je kot vtonila v tej nejasni, črni skupini. Nato se je polvzvod premaknil in odkorakal krog visokega za« pornega obzidja. Na zapadnl strani je prišel v zameno straže to uro na vrsto mlad novinec, iz njegovih kretenj še ni Izginila lesena oglatost, mlado lice je Izražalo napeto pazljivost novinca, ki prvič sprejema odgovorno stražo. Stal je z obrazom obrnjen k steni zaropotal s petelinom, prestopil 2 koraka, napravil polobrat in stal oko v oko s prejšnjim stražnikom. Ta je nalahno okrenil glavo proti njemu in prečital običajn« predpise v tonu človeka, ki zna teka* naizust. — Od ogla do ogla... gledati... n* spati, ne dremati! — Je hitro govoril vojak, rekrut je poslušal napeto, a 1* njegovih oči je pronical nek posebea izraz otožnosti. — Razumel? — je vprašal poddesetnik. — Da, natančno! — No, glej! — je reke! nato strogo, a potem je spremenil ton in govoril de* brodušno: — PedjeJev, nič se nikar ne boj! Saj nisi Ženska... Ali te Je strah, ali M česa bojiš? Zakaj bi me bilo strah? — Je naivno odgovoril Fedjejev in potem sanjavo pripomnil: — Ne vem, kaj Imam na srcu?, Kot da bi me nekaj tallk). bratci... Pri tem prostodušnem pa otroSko zvenečem priznanju, Je vojake posilil smeh. — Glej, oni gozd tam Je matuška? — je s prezirljivim sočutjem rekel poddesetnik in rezko zapovedal: Puške, pozor!... Korakoma stopaj! Straža Je korakoma odšla In se skrila za oglom, skoro so utihnili korald. Stražnik Je vrgel puško na ramo in tih» Po mestu in oko-, lici na dveh izbornih dvokolesih, katera ata si najela za več tednov. Ko je šla lepega popoldneva, tedea ?.°r 'vtl0J™ Prehodu v mesto gospodična rown (drugače imenovana Dora Mvrl) po stopnicah tretje gostilne, je srečala moža srednje starosti, ki je nekoliko Še-pa. >n Se opiral pn tem na močno palic® ia hiastovee* lesa, katera je bila »vetla včasih ropot puškinih petelinov m rožljanje verig na nogah. DospevŠa v cerkev. se je siva tolpa vlila na poseben, z ograjo ločen prostor in tam utihnila. Cerkvena okna so bila ravnotako za-mrežna z močnimi, železnimi rešetkami... Zapori so ostali prazni. Samo v majhnih, okroglih, dobro zaprtih celicah, štirih, oglatih stolpov, so se premetavali štirje arestantje, ločeni od drugih, sem in tja je kateri prisluhnil, pritisnivši glavo k vratom in željno lovil jek iz cerkve odmevajočega petja. Da, še v enem skupem zaporu je ležal na postelji bolnik. Paznik, dolotfen za hipoma obolelega, je prišel k njemu, ko so arestante odvedli v cerkev, sklonil se Je nad njim in se zazrl v njegove oči, ki so gorele s čudnim leskom in topo zrle v praznino — Ivanovi... Cuj, Ivanovi —■ je poklical paznik bolnika. Arestant ni premaknil glave; zamrmral Je s hripavim glasom nekaj nerazločnega, ožgane ustnice so se premikale le s težavo. — Jutri v bolnico! — Je določi! paznik In odšel, pred vrata celice je pa postavil enega koridortiih podpaznikov. Ta je pazljivo pogledal bolnika In odkimal z glavo. — Eh, potepuh, potepuhi Vidim bratec, tvoj čas Je potekel — in prepričan, da je tu nepotreben, je paznik odšel po koridoru k cerkvi, obstal pri priprtih vratih in poslušal službo božjo ter obenem pokleknil na tla, radi obrednih poklonov. Iz puščobne celice je odmevalo od časa do časa nerazločno govorjenje bolnika. To je bil še čvrst in krepak, ne ftar človek. Bledlo se mu je, živel je v nedavni preteklosti, in njegovo lice je izražalo trpljenje. Usoda Je uganjala z vagabundom zlobne burke. Prehodil je tisoč vrst, prebil se skozi sibirski gozd in divje gorovje, prežil tisoč opasnosti in zaprek; gnanega edina riada: »pogledal bi Je spremljala edna nada: »pogledal bi .... en mesec... en teden... preživel pri svojih... a tam — spet bi zaželel poti!« Sto vrst od rodnega sela je pal v to ječo. Nerazločno govorjenje je utihnilo. Uči vagabunda so se razširile, prsi dihajo mirneje. V vroči glavi so zavele .veselejše sanje... ... Šumi sibirski gozd... On pozna ta šum — tekoč, pojoč, svoboden... Privadil se je ločiti šum gozda, govor posameznih dreves. Veličastne smreke iušte visoko, visoko, z gostim temnim zelenjem... Jelke šepečejo zateglo, odmevajoče, veseli, Jarki trepečejo listi na prožnih vejah; trepetilka se giblje in trepeče z občutljivimi, boječimi listi... 2vižga svobodna tiča, brbljavo in nemirno brzi potok po kamnitih grapah in gozdni iskači — jate klepetavih srak —• plavajo v zraku nad krajem, kamor pribeži potepuh skrit v gošči*). Res je val svobodnega, gozdnega vetra zavel nad bolnikom. Dvignil se je In globoko vzdihnil; oči so z izrazom napetosti zrle pred se, spet se Je v njih porajala zavest. Potepuh, vajeni ubežnik, Je zrl pred seboj nenavadni pojavi odprta vrata... Mogočni nagon Je pretresel ves, od bolezni strti organizem. Sledovi mrzli- m Sibirski potepuhi pravijo, d« v gluhem, sibirskem gozdu, spremljajo človek« Iat« srak, ko beži v goščo. Tedaj ko j« lil lov na »gombače« (ubežnike skrivajoče »e v gozdovih) postavno dovoljen, so •ibirski lovcl-iskačl zasledovali potepuha po gromkem kriku sračjih jat. ce so hitro izginjali, oziroma se koncentrirali v sami, edini misii, ki je bila razsvetljena z jarko lučjo v tem kaosu: Sam!... Vrata odprta!... Cez minuto je stal na tleh. Videlo se ie, kot bi ves *ar izpabenega mozga’ udaril v oči; zrle so naravnost, upor- 1.4 Sw‘i*JuUs Nekdo je vstopil v cerkev in odprl za hip vrata. Valovi ubranega petja, umiljenega vsled razdalje, so doneli potepuhu na uho in spet potihnili. Na bledo lice je legla milina, oči so omeg-lele, in v duhu je zazrl davno, v sanjah gojeno sliko; tiho noč, šepet smrek, ki se sklanjajo s temnimi vejami nad staro cerkvijo rodne vasice.. tolpo kmetov, ognje nad reko in ono domače petje... Priganjal se je na pot, da bi vse to prežil tam, med svojimi... Med tem je v koridoru, pri cerkvenih vratih, paznik, na tleh klečeč, prisrčno molil... Mladi rekrut stopa s puško pod obzidjem. Pred stražnikom se razprostira ravno, tu in tam še s snegom krito, v daljo segajoče polje. Lahni veter beži po njem, šelesti suha stepna trava o lanski travi in veje v dušo vojaka pokojne, otožne sanje. Koncem stene se mladi stražnik ustavi, postavi puško na tla in nasloni roko na odprtino cevi, a glavo na roke In se globoko zamisli On si še ne more jasno predstavljati, čemu je tu, to praznično noč pred Vstajenjem, tu s puško ob zidu, s stepnim poljem. Sploh je bil še pravi mužik in ni še dosti pojmoval, kaj je treba vedeti vojaku, zato ga niso zastonj dražili drugi s »kmetom«. Bil je pač še pred kratkem svoboden, bil gospodar, vladar svojega polja in svojega dela... A zdaj se ie v tiru stroge službe, zagrizel v oglato, kmečko naravo nerazločen, nejasen, nepojmljiv strah, ki je zasledoval vsak njegov korak, vsako kretnjo. To minuto je bil sam. Pred njegovimi očmi se je širila pustinja, šepet stepne trave v vetru, ga je zazibal v nekako dremavico. In pred očmi mladega vojaka zažive slike rodne vasice, 2e zre domače selo, veter beži nad njim, cerkev gori v svetlobi, stare smreke kimajo nad njo s temnimi vrhovi... Včasi se nekoliko predrami, tedaj izražajo njegove oči nekaj nepojmljivega; Kaj je to? — Polje, puška in obzidje ... Za minuto spozna resnico, pa mu skoro spet nejasni šum nočnega vetra prinaša rodne slike in vojak spet zadremlje oprt na puško ... Nedaleč od kraja, kjer se nahaja straža, se pojavi vrhu obzidja temna silhueta: glava človeka je... Potepuh gleda v daljno polje, proti komaj vidni črti oddaljenega gozda. Njegove prsi se dvigajo, strastno love sveži, svobodni zrak matere noči. Oprime se z rokami in tiho zdrkne v nižino pod obzidje. Radostni glas zvonov budi nočno tišino. V jetnišnici se odpro cerkvena vrata, po dvorišču se vije procesija; iz cerkve se lije v valovih ubrano petje. Vojak je vstrepetal, se zravnal, snel čepico, da bi se prekrižal in — obstal z dvignjeno roko... Potepuh je dosegel zemljo in jel bežati proti gozdu. — Stoj, stoj!... Golobček, dragec! ... — krikne stražnik in strahoma dvigne puško. Vse, česar se Je bal, pred čemer je trepetal, se dviga nanj brezoblično, strašno — pri pogledu na to bežečo sivo postavo. »Služba, odgovornost!« vzblisne v umu vojaka in on prisloni puško in jo nameri v bežečega. Z žalostnim pogledom zapre oči zbere vso silo in sproži... A nad mestom znova plava in kroži v ozračju, harmonično, pojoče valujoče zvonenje in... spet trepeče in bije prasketajoči glas zvona jetnišnice, kakor krik obstreljene ptice. Ubrano done kvišku daleč v polje prvi zvoki praznične pesmi: »Kristus Je vstal!« Spet je za steno počil glušeč strel.. Slabotni, šibki glas je nesel za njim tožeč odjek, potem je vse umolknilo. Samo daljni jek sibirske poljane, je z žalostnim mrmranjem, ponovil odmev puškinega strela... (Po »Gled. listu«.) IVAN ALBREHT: Ko mirne dara. Ko mine aan in se zagrnejo zavese, pride k meni in mi pogleda v oči. Moj Bog! Tisti pogled. Kaj bi dal, da ga ne bi videl nikoli. Zarije se vame, vsesa se v dušo in pali, hujše od ognja žge, brez prizanesljivosti in brez usmiljenja. — Sedi, prijatelj! Človeka ne vidim, Ie pogled sveti in glas njegov čujem in mu moram biti pokoren kakor pes. — Kako je torej bilo, od mraka jutranjega do mraka večernega? Vedno isto, enako vprašanje noč za nočjo. Tedaj moram govoriti. O, to so hude, težke izpovedi Od jutra do večera sem bil poln laži. Misli svoje sem kopal v blatu in v mlakužah svoje želje. Po beznicah sem se klatil in po ulicah sem grizel mirne ljudi kakor stekel pes. Vso zlobo sem poiskal in sem jo deval nase in sem udihaval njeno soparo. Krvi sem bil žejen in sem jo pii, ne meneč se za proseče roke in ne za oči, toneče v solzah. Glej. takšno je bilo moje opravilo od jutra do večera, ti moj mrki drug. Molče je obsedel pri meni do belega jutra. Tako se je ponavljalo mnogo, premnogo noči. Naposled pa sem se odločil. Ko je zvečer zopet sedel moj drug poleg mene, sem stopil k vratom in sem jih zaklenil. — Kaj počneš? — Saj vidiš. — A čemu? — Kjer si ponoči, bodi še čez dan, sem mu odvrnil naravnost in brez ovinkov. Drug se je nasmehnil; — Ako ravno hočeš. Odslej me ne zapusti nikoli več. Kakor duh je moja vest z menoj in pazi na moje početje in me čuva. In dobro mi je odtlej. GUY DE MAUPASSANT: ie izi Na ognjišču Je gorel velik ogenj. Na japonski mizi sta si stali nasproti dve tasl za čaj, ob strani pa se je kadila ročka za čaj, obdana od sladkomice in steklenice za rum. Grof Sallure je zagnal svoj klobuk, svoje rokavice in svoj kožuh na stol, grofica pa sl je, ko je odložila svoje plesno ogrinjalo, urejala pred zrcalom lase. Sama sebi se je prijazno nasmihala, ko sl je popravljala lase na sencih s konci svojih, bogato s prstani obloženih prstov. Potem se je obrnila k svojemu soprogu. Ta jo je že nekaj ča- sa opazoval in je molčal, kakci da ga je mučila tajna misel. »Ali so vam nocoj dovolj dvorili?/« jo je vprašal končno. Ozrla se mu je v oči s pogledom, iz katerega je plamtelo izzivajoče zmagoslavje. »Upam, da,« je odgovorila. Nato je sedla na svoje mesto. On je sedel poleg nje in je razlomil kruh. »Bilo je v resnici skoro za smeh... zame,« je dejal. »AH naj bo to scena?« je vprašala. »Ali mi hočete kaj očitati?« »Ne, ljuba prijateljica; menim le, da se je vedel gospod Burel proti Vam skoro neprimerno. Ako... ako bi... imel pravice do tega... bi me jezilo.« »Govoriva odkrito, ljubi prijatelj. Danes ne mislite več tako, kakor ste mislili pred letom dni, to je vse. Ko sem takrat zvedela, da ste imeli me-treso, metreso, ki ste jo ljubili, Vam je bilo precej ravnodušno, ali mi dvorijo ali ne. Povedala sem Vam tedaj, kaj me teži, govorila sem, kakor Vi nocoj, a po pravici: Ljubi prijatelj, Vi kompromitirate madame de Servy, Vi me žalostite in izpostavljate sramoti. Kaj ste mi odgovorili? Oh, dali ste mi jasno razumeti, da sem svobodna, da je zakon med razsodnimi ljudmi le interesna asociacija, družabna, a ne nravna vez. Ali je to res ali ne? Dali ste mi razumeti, da Vam je Vaša metresa desetkrat ljubša od mene, da je mnogo mikavnejša, mnogo bolj ženska. Dejali ste: Bolj ženska! Vse to ste, razumite dobro, izrazili po načinu dobrovzgoje-nega moža, zelo milo, med pokloni, z nežnostjo, za kar sem Vam hvaležna. Toda razumela sem navzlic temu prav dobro. Tedaj sva se dogovorila, da bova sicer živela skupaj, a da hočeva biti popolnoma ločena drug od drugega. Imela sva otroka, ki je tvoril vez med nama. Dali ste mi skoro uganiti, da hočete le, da varuje zunanje dostojanstvo, da si morem, ako se mi poljubi, izbrati ljubimca. Le tajno mora ostati. Napravili ste mi dolgo propoved, in sicer zelo lepo, o spretnosti žene, kako čuva zunanje oblike itd., itd. Razumela sem, ljubi prijatelj, popolnoma razumela. Takrat ste ljubili ma-damo de Servy, zelo ljubili; in moja Vam je bila neprijetna upravičena zahteva po Vaši nežnosti Vam je bila neprijetna. Poslužila sem se, brez dvoma, tuintam Vaših sil. Od tedaj sva živela ločena. Hodiva skupaj v družbo, vračava se skupaj domov, potem pa gre vsak svojo pot. Sedaj pa se vedete mesec ali dva kakor ljubosumen soprog. Kaj naj to pomeni?« »Nisem ljubosumen, ljuba prijateljica, toda ne videl bi rad, da se kompromitirate. Mlada ste, živahna, nagnjena k pustolovstvu...« »Oprostite, ako govoriva o pustolovstvu, bi rada napravila primero z Vami.« »Prosim, ne šalite se! Govorim Vam kot prijatelj, kot Iskren prijatelj. Karkoli hočete reči, zelo pretiravate.« »Nikakor. Izpovedali ste se mi, izpovedali ste mi svoje razmerje in to mi daje pravtako pravico, da delam, kakor Vi. Jaz nisem...« »Dovolite!« »Dajte mi vendar izgovoriti. Jaz nir sem tega storila. Nisem storila. Nimam ljubimca in ga nisem imela... doslej, Čakam nanj... iščem... a ga ne najdem. Hotela bi imeti dobrega, boljšega od Vas... to je vendar poklon, H »a® Vam ga izrekla. Vi pa niti ne zapWWi kakor se mi zdi.« »Vse te šale nikakor niso umi**, draga moja.« »A jaz se vendar najmanj ne fcttj* Govorili ste mi o osemnajstem st0' in mi dali vedeti, da ste istega na/.i« nja kakor regent. Ničesar nisem jip zila. Oni dan, ko se ini poljubi bom več to, kar sem, morete storit, hočete. Vi pa boste, razumete, VI o ne da morete sami dvomiti o tr n." mož nezveste žene, kakor drugi.« »O!... Kako morete rabit besede?« »Take besede?... Toda smej-H se kakor blazen, ko je gospa do pripovedovala, da izgleda gosp Servy kakor rogonosec, ki ISČe j« rogovje.« »Kar zveni v ustih gospe a j u smešno, doni v Vaših neprimern' .« »Nikakor. Toda Vam se zdi *jeS® rogonosec zelo šaljiva, kadar gre za * spoda de Servy, ne ugaja Vam pa* kadaf gre za Vas. Vse je odvisno od staliIš ■ Sicer pa, ne držim se te besede; iz*** vorila sem jo le, da bi vedela, •** * zreli.« »Zrel... za kaj?« . »Da ste pač zreli. Ako se n.oški, čuje te besede, jezi, izvira to od t» ker... ker v njem gori. V dveh cih boste Vi prvi, ki se bo sir. ojal» se bo govorilo o rogonoši. Potem-" da... potem se ne čudite, ako ie člo^* sam to.« »Nocoj ste pa v resnici zelo ®jf uljudua. Nikdar Vas še nis m ^ take.« ^ »Aha, vidite!... Izpremnila se... v svojo škodo. To je Va** krivda!« ^ »Pojdite, ljuba moja, gov irila resno. Prosim Vas, rotim Vas, da ® odlikujete več neprimerne vsiljiv^ gospoda Burela, kakor ste to ston11 nocoj.« »Ljubosumni ste. Povedal*, sem Va® že.« »Toda ne, nikakor ne! ičelim šari0 da se ne osmešim. In ako še enkrat vidim, da Vam ta gospod šepeta pr^5 ramen ali boije rečeno, v naročlf* »Iskal je doglašala.« »Tedaj... ga primem za ušesa.« »Ali bi se morda slučaji o .Vame &K ljubili?« iP »Celo v ženske, ki so manj lepe ^ Vas.« »Vidite, tako daleč ste edajl Tod* jaz nisem več zaljubljena v Vas.« Grof se je dvignil. Šel jo okoli mi** in ko je bil za hrbtom svoja žene, JI 1* nenadoma pritisnil krepal poljub J* tilnik. Mahoma se Je obrni la in ga P0* gledala s polnimi očmi. ** »Nobenih takih šal me J nama, ak« Vam je prav! Živiva ločeno. Kaj taktf* si več ne dovoljujem.« »Ah, ne razburjajte sc, Nekaj fiajj% sem se mi zdite očarujoča.* »Potem... potem... r.em pridobil* Tudi Vi... tudi Vi... mo imate Že ** zrelo.« »Kar mora gospodu B irelu ugajatM »VI ste grd.« »VI ste mikavna, ljub:i moja frn#1* roke, polt, rame « »Vi ste še treznL« .(jo »Kako?« »VI ste še trezni,« sem rekla. »Kako mislite?« »Ako je človek trezen, Je lačen, , ako je lačen, se zadovoljuje s stvar®1?* katerih bi sicer ne jede1. Jaz sem«^*t drugače zaničevana skleda... iz ka**1 lakirana in imela zakrivljen ročaj. Brez kakega zanimanja je ila mimo njega, a zvečer aa je pogovarjala « aobarico In izvedela, da je dotlčni goipod trgovaki potnik iz Londona in se imenuje Črow-der. 2e nekaj tednov se nahaja v tej gostilni in se od časa do časa pelje v London ali pa s svojim dvokolesom po okolici mesteca. »Jako čuden, skromen in prijazen gospod.« ja prldejala sobarica iz lastnega nagiba. Prihodnjega dne je zopet srečala Dora Mjrr! tujca na stopnicah. Ko se ja umaknila, da bi ga pustila mimo, s« je zadela z nogo ob palico, ki mu je padla Is rok in s glasnim ropotom po stopnicah T režo. Dora Je hitela za palico, jo prinesla lastniku nazaj in se mu vljudno opravičila svoje nerodnosti. Toda ie prej je zapazila r notranji krivini kljuke globoko zarezo, ki je ila skozi lak do lesu. Istega večera Je sedela Dora v svoji sobi ob klavirju in vsa zamišljena brenkljala po njem; medtem pa so bile njene misli očlvidno kje drugje. Hipoma pa je S treskom zaprla glasovir. »Gospod Potlock, jutri napravimo na naših dvokolesih tnal izlet,« se je obrnila na Jima. ki jo je potrpežljivo in brez razumevanja, toda občudujoče poslušal. »Uro Vam ne mo*eui natančno označiti, a vseeno bodite pripravljeni za vsak slu- ^ *»Da, gospodična Myrl.« »Vtaknite si tudi močno, dolgo vrv ▼ it p. _ Povejte ml, imate tudi kak samokres?« * i , »Svoj živ dan ie nisem imel kako tako stvar.« . , -Potem pa gotovo ne bi znali z njim Streljati?« , , „ »Jaz komaj vem, kaj j’ spredaj nii zadaj. Toda pesti »nam dobro uporabljati, če bi to kaj koristilo.« »V tem »lučaju prav r-^ovo ne. ®n* atna ktoglja lahko »pravi najboljšega rokoborca v grob. Sicer pa zadostuje samokres n» lest strelov in jaz tudi nisem ravno slaba strelka « , »A1I gospodična Myrl, vendar na ®i-«iia* a sam niš. li* buaU Yi MBfci —a »Niti besedice Vam zdaj ne povem naprej. Skrbite samo za to, da bo vrv in vse drugo pripravljeno.« Prihodnjega jutra je zajtrkovala Dora nenavadno rano, sl vzela neko knjigo in se vsedla k oknu, ki je bilo na cestni strani. Medtem, ko je navidezno brala, je vedno pazila na kamenite vzhodne stopnice, ki so se videle z okna. Proti pol deseti url je prilel po stopnicah gospod Crovvder, toda lepal ni več, ampak nesel dvokolo na katerem je bila pritrjena velika platnena vreča. Brez obotavljanj« je hitela Dora v vežo, kjer sta bila pripravljena dvokolesa. V prihodnjem trenutku st« že sedela Pollock in ona na njih in dirkala po ravni cesti. Daleč spredaj sta še videla zginiti Crovvderjevo visoko postavo okoli vogla. »Ne smemo ga zgubiti iz oči,« Je zaklicala Dora med brzo vožnjo svojemu spremljevalcu. »To se pravi, jaz ga ne smem igubiti iz vida, Vi pa mene ne, Zdaj se peljem naprej. Vi pa ostanete malo zadaj; kakor hitro pa Vara namignem z robcem, pa pridirjajte k menil« Pollock je pokimal in sledil njenim navodilom. 1 ako »o se torej peljali trije kolesarji v enakih razdaljah eden za drugim iz mesta in po cesti naprej. Približno sno uro so vozili naravnost in so se vedno bolj oddaljevali od železnice. Kmalu pa je menjal Crovvder smer, tako da so s« zopet vedno bolj približevali progi. Ko st je ozrl nazaj, je videt daleč zadaj mlado dekle na njenem kolesu. Cez nekaj časa se je zopet ozrl, videl pa ni nikogar več, kajti Dora j« vozila ozko ob notranjem ovinku cest«. Zdaj so bili približno ie eno miljo oddaljeni od kraja, kjer so bil« poškodovane žice. Dora je natančno poznala te kraje in ni dvomila, da bodo kmalu dosegli cilj tega izleta. Cesta se je Polagoma obrnila k malemu, gosto obraslemu gričku. Prvi kolesar je pospešil vožnjo; Dora se je zelo trudila slediti mu in Pollock je tako hitro dirjal za njo, da se je razdalja med njima vedno bolj krčila. Ko se je pripeljal Crowder na vrh u.juidk», it mumUI MfecjHriiMk K.**..?! 1 veliko brzino peljal navzdol po gladki poti, nad katero so tvorile veje gozdnatih dreves gost naravni obok. Ob vznožju griča se je peljal še nekaj časa naprej. Naenkrat pa je skočil s kolesa in vrgel oster pogled nazaj. Zapazil ni nikogar, kajti Dora je bila ravno tačas še za ovinkom. Ko je Crovvder skril svoje kolo pred slučajno mimoidočimi v globokem jarku na levi strani ceste ob nekem zidu, je razvezal platneno vrečico in z veliko spretnostjo preplezal zid. Dora se je pripeljala še pravočasno okoli ovinka, ko je skočil z zida v gozd. Takoj je dala znamenje z robcem, se trdno pritisnila v sedlo in se spustila po pobočju navzdol. Pollock je videl znamenje, se globoko sklonil in se z viharno naglico pripeljal na vrh griča. Kolo v jarku je pokazalo Dori pot. Z lahkoto ptiča se je povzpela na zid. Svojo ozko obleko je močno potegnila skupaj in napela ušesa in oči. Videti ni mogla ničesar toda iz bližine je zaslišala lahno ŠuŠljanje med vejami. Pritajeno ln neslišno se je plazila med grmičevjem, dokler ni zagledala med vejevjem temnosivo obleko. Se par korakov in vse je jasno videla pred seboj. Mož je klečal na tleh; izpod gOsto zaraščenega praprotja za starim bukovim drevesom je privlekel mal črn kovčeg in je bil sedaj zaposlen s tem, da je tlačil več malih vrečic v veliko platneno vrečo, ki jo je imel seboj. Dora se je splazila pazljivo naprej k malem, nezaraščenem prostoru, kjer je lahko uporabljala desno roko. »Dobro jutro, gospod Crovvder,« je zaklicala z ostrim glasom. Mož se je prestrašeno vzravnal, se obrnil in videl šest korakov od sebe v solnčncm svitu stati deklico, ki se mu je porogljivo smehljala. S kletvijo je spustil vreče na tla. In segel z roko v žep suknjiča. »O, ne tako! Roke kvišku 1« je zazvenelo povelje v zapovedujočem tonu. Žopet je pogledal tja. V solnčncm svitu se je svetila cev samokresa, ki j« je sv« bU muiisrina naravnost ju ajagov« glavi*. »Roke kvišku, ali ja* streljam!« Slu-šal je in ubogal. Takoj nato je pridrvel skozi grmovje Jim Pollock kot slon skozi džunglo. S krikom presenečenja je obstal kot priraščen. »Pazite!« mu je zaklicala Dora. »Ne pridite mi v strelno črto. Tam okoli gre Vaša pot. Odvzemite mu samokres, ki ga ima v desnem žepu suknjiča. Tako, zdaj pa mu zvežite roke.« Jim je storil brez pomisleka, kar mu je bilo zapovedano. Ko pa je zvezal z vrv. jo Crovvderju členke in roke se je spomnil, kako ^ga je davil in omamil ta človek v železničnem vozu. Raditega se mu ni moglo zameriti, da je zategnil vrv s vso močjo. »Ono drugo pa spravite,« je rekla Dora in Jim je vneto stlačil ostanek v črni kovčeg. »Zdaj boste pa lahko nesli to breme?« ga je vprašala Dora. Jim se je veselo nakremžil ln je * lahkoto zavihtel oba zavoja po zraku. Ko so dosegli cesto, je privezal’Jim na svoje kolo platneno vrečo in odvil na Dorino željo s Crowderjevega kolesa enega od obeh pedalov. Ujetnik je proseče dvignil zvezane roke kvišku, a Dor« je ostala hladna. »Udajte se v Vašo usodo,« mu je rekla. »Videla sem preje, kako trdno ste sedeli na kolesu. Pollock Vam bo pomagal nanj, r» pazite, da ne padete doli. Igrali ste vratolomno igro in bili ste premagani. Samo po sebi se razume, da morate zdaj Vi plačati stroške.« Ves Eddiscombe je bil pokonci, ko je bil odpravljen bančni tat ob belem dnevu na policijo in ostal tam varno zaprt. Od vriskajočih klicev množice spremljana, se je peljala Dora naprej in izstopila v svojo gostilno. Bizojavno poklican je še istega večera prišel tja sir Gregor Grant, pora in Jim Poiiock sta morala obedovati z njim in gostilničar je serviral najboljše, kar sta premogli njegova kuhinja in klet. »Na Vaše zdravje, Pollock I« je zaklical bankir, ki ie kipel vaasUa, kot vino v njegovem šampanjskem kozarcu. »■ „ bo v naši moči, bomo storili, da Vas^j škodujemo za prestane neprijetnosti. ' honorar, gospodična Myrl bom jaz *a določil. Menite, da bi Varu zadostovala P j lovica otetega zaklada? Toda povejt« vendar, kako ste odkrili tatu iu °en AJj Jako sem radoveden, kako ste to °sr dili <« »To vendar ni bilo tako težko, *5 dobro premisli. Mislila sem si, da vendar ne bo tak norec, da bi hodil » 1 . kim kovčegom v roki po deželi, kjer »e JL zasleduje s tiralico. Naibrže ga bo * in počakal primernega rasa. Ko j* *3tPs-dal v gostilni gospoda 1’ollocka, J« ^vsde-šll svoje ukrepe, kakor sem to Pf* vala.« ušel »Ali kako ste našli moža iz brzovlaka? — Toda to "L. lahko Vi najboljše povedali Pci1 odvrnji »Mene nikar ne sprašujte,«0hČii« Jim, ki je opazoval D 'ro z n«?” dovanjem. »Gospodična Mvri,1 iot,0V nato v tir. Jaz vem samo to, da i® JL vn « pravil na svoji palici zarezo, k0. v. nezavesti. Toda kako in *»k*j vem povedati.« _ _j‘t" \ »Z veseljem Vam poJ»*?lm sir Gregor; gotovo ste opa*"1- “a mestu, kjer so bile pokvarjene žic«, javna napeljava tik ob vlaku Za ®.. in urnega moškega je malenkost, P it . s kljuko svoje palice ra žice >“ *f *af,n*§^ skozi okno ven. Cisto naravno je. a«.H) bil pri tem vržen ob drog. kjer je ra*B» izolatorje.« »Resnično, tako jr to moralo bitl ft®^ , spodična Myrl. Stvar je res enostavnejša kot se misli. Toda se vedno ne , urnem —« ,/« »Žice na katerih je visela teža so se zarezale globoko v les. Tu »e raw ločno vidi.« , * -sLv~ Sir Gregor je sko .i svoje zlate nao£ ike nazliivo opazoval kljuko debele bt nike pazljivo opazoval kljuko debele nr Btove palice, ki mu jo le,polcaz* r..a *ar »Takoj, ko sem ytdela to> zarezo ■ Crowderjevi palici,« J« zaključila »nisem imela nikaktga dvoma *.•$» M it M dwrrntH»l« uorm< r ezo J Dori kak* J* bi nocoj... mogoče z zadoščenjem zajemali.« »Ah, Margerita, kdo Vas je naučil ra« govoriti?« »Vi! Vidite: Odkar ste prekinili o vodo in Jo zlila preko ramen v ®braz svojemu možu. v Umaknil se Je, pobrizgan od vode, ra ie jezno zamrmral: »To Je neumnost!« »Morda... toda Vi poznate moj po-*°j: pet tisoč frankov.« »Osel bi moral biti!« ^ »Zakaj?« »Kako, zakaj? Mož naj za noč pri ra^ji ženi še plačuje!« »Ah, kako grde besede rabite!« ' »Mogoče. Ponavljam, da bi bila Oslarija, plačevati svojo ženo, svojo za-JOnsko ženo.« »Še nespametneje je plačevati me-t^se, kdor ima zakonsko ženo.« »2e mogoče. A jaz se ne maram °?hiešiti.« * * • Grofica je sedla počasi na zofo. Se-j-ula si je nogavice, ki jih je zvila ka-J^°r kačji lev. Iz belega atlasnega krila Ji je pokukala rožnata noga. Postavila je ljubko nožico na preprogo. Grof se je zopet približal in ji nežno dejal: »Kakšno komično idejo imate.« »Katero?« »Da zahtevate od mene pet tisoč frankov.« »Cisto naravno. Midva sva si tujca, ne res? Sedaj pa imate poželjenje po meni. Poročiti me ne morete, ker sva že poročena. Kupite me tedaj, mogoče še nekaj ceneje kakor druge!« »Pomislite le! Ta denar ostane pri hiši, v najinem gospodinjstvu, namesto da ga nesete h kaki potepuški, ki bi storila z njim, kdo ve kaj. In vendar ali je za pametnega človeka še kaj zanimivejšega. originalnejšega, kakor plačevati svojo ženo? Pri prosti ljubezni cenimo le to, kar je drago, zelo drago. Vi plačate za najino... postavno ljubezen novo ceno, za slastno pojedino, za ragu... pikanterij, s tem, da jo cenite, kakor kupljeno ljubezen. Ali ni prav tako?« Dvignila se je popolnoma slečena in krenila proti svojemu stranskemu kabinetu. »Tako, gospod, odstranite se, ali pa pozvonim svoji služkinji!« Grof je stal tu popolnoma zbegan in slabe volje. Pogledal jo je in ji nenadoma vrgel svojo listnico. »Tu, beračica, šesttisoč frankov... toda veš?« Grofica je pobrala denar, ga preštela in počasi vprašala: »Kaj naj vem?« »Da se mi na to ne navadiš!« Zasmejala se je in stopila k njemu: »Pet tisoč frankov vsak mesec, gospod, ali pa Vas pošljem k Vašim me-tresam. In sicer, ako... ako boste z menoj zadovoljni... Vas bom prosila, da kaj pridenete.« Cesaričini biseri. C. N. in A. M. Williamson: (Dalje.) XVIII. POGLAVJE. Gospodična Blackburneova v škripcih. Vsi Klojini napori zaman, vse njene ukane prazne! Goljufala je, kradla, tvegala življenje — čemu? Ovoja ni bilo večl »Gotovo ga niste iskali povsod,« je rekla. »Stvar se je morala kam založiti — razen če bi bila gospodična Blackburneova... ne, ne, ona je prenedolžna za takšno dejanje!« »Prepričana sem, da sodite prav,« je rekla Beverley. »Poštena je. Toda... ona pravi, da ni bilo v moji odsotnosti nikogar tam. Vprašala sem jo... Drugače bi si lehko mislila, da je Rog —« Beseda ji je zastala v grlu. »Hotela sem se posvetovati z vami,« Je povzel Angel čez čas, »zato sem se vrnila. Tako dobri ste bili danes — vse moje upanje, vsa moja opora! Ako bi se dalo sploh še kaj storiti, bi storili zame — vem. Toda ne da se... kaj ne? Jaz vsaj ne vidim več pomoči — mari jo vidite vi?« »Dovolite ml, da vam pomagam iskati ovoj,« je rekla Klo. »Pojdiva,« je dejala Beverley z dušečim se glasom, ki ni bil nič več podoben njenemu. Šli sta skupaj v Beverleyin budoar. Klo se pozdravila z gospodično Blackburneovo. Baš ko je hotela začeti iskati, pa je stopil Roger Sands tiho skozi polodprta vrata. Beverley jih ni bila zaprla, ne zato, ker bi bila hotela govoriti ž njim (ta želja jo je bila minila, ko je pogrešila bisere), marveč le, da bi videla, kadar odide. Tisti hip je bila obrnjena s hrbtom proti durim, toda na steni, tik nasproti, je viselo veliko zrcalo. Po rahlem drhtljaju, ki je izpreletel Angela, je Klo spoznala, da ga vidi. Roger je stopil bliže. »Ako bo hotel pogledati bisere!« je blisnilo v Klojevi glavi. Njene oči so se srečale v Beverleyi-nimi ter spoznala v njih isto grozo. Toda Roger je nagovoril gospodično Blackburneovo. »Kakšne se vam zde igraiioe?« je vprašal z narejeno brezbrižnostjo. »Čedne, kaj?« Ženskama je zastala sapa. Ali bo nizalka izdala resnico? Toda diskretnost je bila gospodični Bkckburneovi nekršljivo načelo. »Nisem sl jih dovolj ogledala, da bi inogla izreči o njih tehtno sodbo.« je odgovorila, vendar pa se mi zdi, da morajo biti nekaj prav posebnega.« »Veseli me, da je vaš dojem tako ugoden,« je rekel Roger. Nato se je obrnil k ženi. »Morda se vrnem šele pozno. Ne čakaj me. Lahko noč.« Beverley je šla za njim na mostov?.. »Roger!« je šepnila. »Strašno krivico mi delaš. .To mi je neznosno!« »Kaj hočeš reči?« je vprašal on. »Saj vendar veš,« je dejala, »zaradi Justina O’ ReiHyja. Ti misliš, da sem « »Ali sem te česa obdolžil?« je rekel izzivalno. Obrvi so se mu dvignile, oči zasvetile. »Ne. Toda « »Tvoja domišljija se mi zdi še bujnejša, nego je občutljivost tvoje vesti. Kaj si storila, dragica, da naj bi te dolžil?« »Ničesar, Roger, ničesar takšnega, da bi « »Potem je vse dobro. Čemu se vznemirjaš? Podvizati se moram, da ne zamudim sestanka. Še enkrat lahko noč. Dobro spi!« Pustil jo je samo, ne da bi se ozrl. Beverley je čutila, kako jo ob-jemlje velika mreža. Kako je že rekla Klo takrat? »Bila je nekoč miška, ki je preglodala mrežo « Danes jo je res hotela preglodati, uboga miška! Napravila je majhno luknjico, toda izhod se je zadrgnil, preden je utegnila jetnica napeti moči, da bi se rešila v prostost. In vendar se je pripravljala miška na nov poizkus. Bila je hrabra, drzna miška — in kako prekanjena! Čudna stvar: vse Beverleyino upanje se je opiralo na Klojo. Dočim je bila ona zunaj, Je dekle preteknilo vse kote v budoarju. Njene bistre oči niso prezrle niti špra-njice, v kateri je bilo še za buciko jedva prostora, nikar že za dolg niz biserov ali za velik ovoj s petimi rdečimi pečati. Biseri in ovoj, oboje je moralo biti ukradeno. Ali je bilo tatov dvoje ali eden sam? Ko je Roger odšel in se je Be-verley vrnila, so se mogle ženske svobodno razgovoriti, zlasti ker je gospa Sandsova povedala sobarju, da mu ne bo treba servirati večerje. Gospodična Blackburneova je ponovila, da ne ve ničesar o kakem ovoju. Sploh ji je bilo nemogoče misliti na karkoli razen biserov. Njih izguba jo je spravljala v mučen položaj; zato je prigovarjala gospe Sandsovi, naj brž obvesti soproga in policijo, kaj se je zgodilo. »Po vašem obrazu sem videla, da vam ne bo ljubo, ako povem gospodu soprogu vse, kakor je; zato sem se ognila obojega, priznanja in laži. Zdelo se mi je, da ga mislite obvestiti sami. Zdaj ste mu pač povedali? Poslal bo policijo ali kakega zasebnega detektiva, ki ugotovi vse posebno, dokler se mu ka ne da?« »Res bi jil rada brž dobila nazaj,« je odgovorila Beverley, »toda soprogu nisem povedala še ničesar, in policije ne smemo tlačiti v to stvar. Morda se vam moje stališče ne vidi povsem pravilno, gospodična Blackburneova. Bodite brez skrbi: karkoli se zgodi, vi ne boste trpeli, to vam obljubim. Mislim, da vem, kdo je vzel bisere, če sumim pravega, ni niti moči govoriti o navadni tatvini. Morda jih potem tudi lehko dobim nazaj, ako uberem primerno pot. Zakaj bi delala možu skrbi, ko utegne biti čez dan ali dva itak vse v najlepšem redu?« »Mhm,« je zamrmrala gospodična Blakbumeova, »jaz bi rekla, da nimate prav, milostljiva. Vidi se mi, da gospod Sands nekaj sumi.« »Kaj sumi? Da so biseri izginili?« je viknila Berorley. »Kako more?« »Ne vem; slutim samo,« je vztrajalo žensče. Ves čas med tem pogovorom je Klo opazovala obraz gospodične Blackburneove. Baš kakor je rekla nizalka sama o sebi. je tudi ona »samo slutila«, da ima drobna ženščina nekaj v glavi, česar jima ne misli povedati. V Irkinih možganih se je medtem zjasnilo. Kakor plamen je nekaj posvetilo v skrivnost. »Peterson!« je zarežalo v dekličinem duhu. »Ako bi se bil on vtihotapil v stanovanjc, bi bil zmožen ukrasti oboje, bisere in pisma. Bog zna, ali ve gospodična Blackburneova res kaj važnega ,in če ve, zakaj noče govoriti?« Pomislila je, da bi se morda posrečilo razvozlati uganko, ako bi se mogla pomeniti z nizalko na samem. »Angel,« je rekla, »če je bil v hiši tat, je nemara še tukaj. Dobro bi bilo vzeti dvoje slug in « Beverley ni čakala konca. Vsaka slamica je obetala rešitev. Niti toliko ni potrpela, da bi bila pozvonila Johnsonu. Planila je iz budoarja, nadejale se, da bo sobar v obednici. Res je bil tam. In dočim mu je pripovedovala, da je nekaj ukradenega in bo treba preiskati stanovanje, je Klo izrabila zaželjeno priliko. »Prijateljici sva, gospodična Blackburneova!« je vzkliknila. »Glejte, v tej stvari gre meni za življenje In smrt. Odgovorna sem za ovoj, ki je izginil. Rotim vas pri živem Bogu, povejte mi, kaj se je zgodilo v tej sobi, ko vas je pustila gospa Sandsova v nji!« Nizalka je molčala. Njene oči se niso pobesile pred širokim, prosečim Irkinim pogledom; toda dekle je videlo, da težko sope. »Povejte, ako nočete, da umrem!« je rotila Klo. »Rada, dete, samo če bi mogla,« se je zatajilo ženšče. »Saj vidite, da ne vem ničesar. Kako naj potem govorim?« XIX. POGLAVJE. Rjava skrinja, Klo ]e uvidela, da je vsaka 'e-seda odveč; dolžiti gospodič o Blackburneovo laži, je pomenilo gotovo le poslabšanje že itak obupnega položaja. Ko se je Beverley vrnila z vestjo, da so služabniki zaman iskali po sobah, je dekle že ugibalo, kaj preostane zdaj. Dvoje se Ji Je videlo važno; prvo je trebalo storiti takoj, a drugo vsekako še pred deseto uro. Prvo je bilo, da se odkrižata nizalke, drugo, da prideta o pravem času na sestanek s Peter-sonom. Ta človek se Je zdel Kloji pomembnejši od Justina O’ Rcillyja, čeprav je mislila svetovati gospe Sandsovi, naj se nemudoma obrne k O’ Rei!lyju, ako ne osebno, pa vsaj po telefonu. Upala je, da sl bo dal Angel dopovedati. Zmenile so se, da se odpelje v izvoščku, namesto da bi čakala Be-verleyinega avtomobila. Gospa Sandsova jo je seveda plačala in ji dala še petdeset dolarjev povrhu, »za strah, ki ga je morala prebiti«. * Znani and. pisatelj Rudisurd Ki p’in k in učenjak James Freser sta bita imenovana za častna doktorja pariškega vseučilišča. Slavnostnemu obredu je prisostvoval tudi predsednik francoske republike Millerand. — Kiplingova Džungla je znana tudi v Sloveniji. Malo je knjig, katere bi_ naša mladina tako rada brala kakor Kiplingovo Džunglo. No, Kipling ume otroško dušo kakor malokateri pisatelj v svetovnem slovstvu. * Poštnina v sovjetski Rusiji. V sov- jetski Rusiji so se do sedaj pisma in pošiljke pošiljale brez poštnine, t. j. brez znamk, sedaj pa je vlada zopet uvedla poštnino, ki znaša za navadno pismo v inozemstvo iooo rubljev, pristojbina zal ▼pisano pismo iooo rubljev. Poštnina je sedaj £ooo krat dražja, kot je bila »red vojsko. 9 Drago franhfranje. Ilustrovana pri* loga »Berliner Tageblatta« je »rinesld pretekli teden reprodakeijo neke kuverte ki je »priporočeno* dospela iz Moskve v Berlin. Pošiljka je .bila frankirana Z dvema markama in sicer 2 eno marko za lood rubljev in z eno za 2jo rubljev. Ce bi dft-nasnji rubelj veljal toliko kakor je pred vojno, bi bila ta pošiljka frankirana z 6250 kronami. * Hiše in najemnina v Ratifl. NaeiJS-nalizacija hiš v velikih ruskih mestih j® privedla do popolnega prepada hiš. Sovjetska vlada skuša hiše opraviti vsaj tam kjer je nevarnost, da se zrušijo. > preteklem letu je poprava hiš stala 3 milijarde rubljev. Praktičnega uspeha pa se je doseglo zelo malo. Hišnim posestnikom kateri so zopet prevzeli upravo svojih hiš, je z dekretom garantirano, da smejo svobodno razpolagati s stanovanji skozi tri leta, ako popravijo hiše na svoje stroške. Časopisje pripozna, da vlada ne more izvesti potrebnih popravkov. Sovjetska vlada je tudi na novo uredila najemnine. Začasno je odrejeno, da naj se plača za prostore, ki služijo v trgovske svrhe, v; velikosti 2 : 13 m 140.000 rubljev na leto. V predmestju stane tak lokal 100.000 rubljev. Za prostore z inventarjem se plača 10 odstotkov več. Lipo-ra kože. obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las, se morojo samo skozi razumno nego lepoto doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Feljeria. Elsa lilijno mlečno milo najbolje blago, najfinejše „milo lepote" 4 kosi z zamotom In poštnino 120 Kr „Etsa” obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, ««-jedanoe, nabore, Itd., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; dva porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kr. ..Elsa" Tanonchlna pomada za rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivel oat itd. 2 porcelanasta lončka c zamotom In poštnino 80 Kr, prodajalci ako naročijo najmanj 12 kosov ed jed-nega predmeta doblto popust v naravi. Razno: Lllilno mleko 24 K; Brkom«* 10 K ; a«l-finejšl Hega-puder Dr. Kluger« v velllrth ongi-nalnlh Skatuljoh 40 K; najflnejll Hhg* zobni prruiok ▼ patent iketljah 40 K; puder m gpepe 7 rredieeh I Ki tobni prt&elc ▼ iketljeh \l K; t rf>M©©h I K; Sachet dMera ta perilo 12 K; Schampoon aa laso 8 K; rumenilo 12 listkov 48 K; najfineJM parfum po 48 in 80 K; Maina roda x& lase 80 K; Za ta rama pradraeta sa zaraot in poštnina posebej zaračuna. EH I.TOltL letni. SIMI S* Elsotra 357, Hrvatsko. Fe 11 or e lili D?. Stefan Basal oblastveno poverjeni stavbni inženir LKrnuanA Hitlerjeva ulica Sevillo 5. SpecljaL stavbeno podjeUe *• bMeimk«. t»l»zobetw »k« la vodna agrcdBa. Izraba vodnih siL OPALOGRAPH v vseh velikostih: The Rex Co. Ljubljana, MALI I OGLASI Vila v letovišču z 4 orali zemlje in lepo opremljena K 550.000. — Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3,____________________683 PRODAJA: NOV električen b,.^!1!0 z močnim glasom, li^r^ben. Lahko se igra m- z roko. Naslov v <5Hlista. 686 teg^EDNjEVELmO po-t^y° Pri župni cerkvi Sv. t4tj!?vša nad Rimskimi HjT.hcami. Pripravno zla-t>ljr5*.|kakeBa rokodelca ali n**a. Več se poizve pri °z' Kovačič, kavarna Celje._______________________684 visoke napetosti, IzveSben monter, se lite za Slovenilo. Nastop tako). Ponudbe na upravo lista pod ..Električar”. • • TOVARNA N, Srnic OSIJEK II. nudi vsako množino ocelnlh In drvenih (Esslinger) zatvomic. deščenih žaluzij, lesenih in platnenih roletov. Cene hrezkonkurenčne. Zahtevajte takoj vzorce In cenik. Franco brezplačno, Učem tudi zastopnike za celo kraljevino. 1 8 Spretnega In zanesljivega S j akviziterja 1 8 sprejme uprava »Jugoslavije". J ••• Lisičje kož® in kože divjačine sprejme v stroj, barvo if Izdelavo krznarstvo ROT, Ljubljana. Gradišče 7 kupuje kože divjačine po najvišjih cenah. Sprejema moderniziranje. —— —»m—••• uglašuje in popravlja strokovno In čisto Feliks Pii, Lilijana, Tižaika usta 15. Solidna postrežb*- Nizka cena. Padna kultura in zapadni nazori, za-Padno mišljenje, — danes rabijo demokratski listi v svojem klečeplastvu za Ja pojm besedo — spako moškega spoja: »mentalitet«, katere slovenščina K>Ioh na pozna — na drugi strani pa iztočna »kultura« in iztočni nazori. Na-RProtJe Ja pač nepremostljivo. Tor »j, kako se godi avstrijskim dr-pvnim penrijonlstom? Odgovor je le-nak in se glasi: Prav dobro, tako dob-da bi nail trpini bili lekko veseli, M bi bili na istem stališču. Za mesec februar 1922 n. pr. je pr^ W vsak penzljonist — poleg svoje normalno penzijo, ki mo gre in poleg dra-' 1j* tor rodbinske doklade, — ie Djobin donesek 83.000 a. K. ali po blllnem kurzu 1 : 70 1214 D! In na-doneskl določajo se pa vsak me-POMboJ v razmerju s Številkami ln-(Pri na« fipanska vas!) Bal sedaj Je pa v tiru velikopotezna ^»gulaclja penzljskih in preskrbovalnih #Wjemkov. Vlada Je predložila parla-piontu nsfirt novega penzijskega zakolji. is katerega bi bilo omeniti le sle-najvažnejša določila in sicer: t Podlago izračunanja penzijskih W*iemkov tvori 90 odstotkov vseh ak-■Mtetnih prejemkov, to Je temeljna pla-** ta v*e kakorkoli imenovane doklade* (2, mer da tisti ki gre po 35 ;®*tnem, oziroma pri akademikih po 30 letnem službovanju, ▼ pokoj, ima samo 10 odstotkov manj prejemkov nego fflsgov aktivni tovariš. (Tu je naš naj-takon boljši v toliko, ker do-baje, da pri ti če pri nas v istem po-100 odstotkov, torej vse). Penzijb sa vrejajo popolnoma av-**n®tl2no po aktivltetnih prejemkih. ^ Popolno izenačenje prejemkov to staro-penzijonistov. (Pri nas Potrobnol) Odprava posmrtnega kvartala ter ""'oba posmrtnega semestra. . *• Zvišanje vdovnin do 80 odstot-»v Drejemkov umrlega soproga. Veljavno« za nazaj od marca Ce torej pogojno abstrahiramo od Brezpomembnega določila ad 1, vidimo, is stališče avstrijskih penzijonlstov mnogo boljše, nego naših in da naša določila trpe pred vsem na neki čudni ecko srčnosti, ki bi Jo bilo pač odpra-flrttL To bi imela »Osrednja zveza drla vn Ih nameščencev* pač hvaležno Krtovo za delovanje. Izgovori gotovih Wcb, da ni bilo ah da sploh ni mogoče ■prt Srbih« kaj več doseči, nego to, ,*af fe v novem zakonu kodlficirano, ne velja. Ali niso morda Slovenci enakopravni ali bi morali vsaj biti? In da so razmere v Sloveniji — na zapadu druge, nego v — Macedoniji — na vzhodu, to ve pri nas vsak otrok. Priznati se mora pač, da nas siromašna »premagana, bankrotna« Avstrija v tem oziru stokrat in stokrat prekaša. Koliko Save bo preteklo v Donavo, koliko penzijonlstov bo poginilo, preden bo le desetina dobrot novega avstrijskega zakona dosežena pri nasl Opozarjamo zlasti naše poslance na to vprašanje, ki naj bi se za penzijoniste malo bolj zavzeli ter pred vsem skušali doseči, da se zgoraj omenjena krivična utesnitev takoj ukine. lili napri Kdor hoče razumeti današnjo francosko politiko napram Nemčiji, ta mora upoštevad naslednja dejstva: Pred nemško-francosko vojno v letih sedemdesetih Je bilo prebivalstvo obeh dežel skoro enako veliko. Nemška premogovna in železna industrija je takrat še bila v povojih. Na bogastvu je takrat Francija daleč prekašala Nemčijo. Celo po Izgubi Alzacije-Lorene ni nastopila velika sprememba. Toda razmere «o se pričele kmalu spreminjati. In leta 1914 je Imela Nemčija skoro za 70% več prebivalstva, kakor pa Franclja. V dobrih štirih desetletjih tako ogromne spremembe I In Nemci so postali eden izmed prvih industrijskih in trgovskih narodov na svetu. Brez primere je nemška tehnična spretnost in sredstva za proizvajanje novega bogastva. Nasprotno pa se število francoskega prebivalstva ni povečalo, marveč celo zmanjšalo in v primeri z drugimi so Francozi zaostali v bogastvu in v zmožnosti, da ustvarijo nova bogastva. Tiger Clemenceau je vodil politiko Francije ob mirovnih pogajanjih v Ver-sallessu. In njegovo stremljenje Je bilo, da pomakne uro nazaj za štiri desetletja, da bi ne bilo tega, kar Je bilo od L 1870 dalje. Prebivalstvo Nemčije se naj zmanjša z odtrganjem raznih pokrajin in drugimi merami. Predvsem pa je šlo za tem, da se razruši gospodarski sistem, na katerem je temeljila moč Nemčije — ogromna stavba iz železa, premoga In transportnih sredstev. Šiloma se naj Izenači moč obeh narodov, da se onemogoči nemško prevladovanje v Evropi za mnoge generacije. Bojazen in zavist sta danes glavna motiva Franclje v politiki napram Nemčiji. To politiko Je pričel voditi Clemenceau ln nadaljujejo jo francoski šovenl Danes Je njegov naslednik Poincare, prezldent republike za časa svetovne vojne. Vsakomur je jasno, da je dolžnost Nemčije, da popravi ogromno škodo, ki jo je prizadejala Belgiji in Franciji in drugim deželam, med njimi zlasti Srbiji To dolžnost priznavajo tudi vsi uvidevni Nemci. Toda francoska politika gre mnogo dalje. Ona se ne zadovoljuje s tem, ona zahteva od Nemčije mnogo več ln to zato, da onemogoči restavracijo njenega gospodarstva. Francija in to današnja oficijelna Francija hoče imeti razdejano Nemčijo za vse večne čase, ker razdejana Nemčija ni nevarna. Poleg tega pa gre politika Francije tudi za tem, da Nemčijo mednarodno izolira, da ustvari prepad med njo in njenimi sosedi. Tudi v tem oziru je Franclja vodila precej časa precej napačno politika Upregla je skoro vse male države, ki oklepajo Nemčijo v svoj politični voz, zlasti pa baltiške države in malo antanto. V veliki meri Je Iskati tudi v tej politiki napram Nemčiji vzroke za sovražno politiko Franclje napram Rusiji, ki noče danes več služiti ciljem francoske politike. Za Francijo pa Ima samo taka Rusija pomen, ki stoji v službi francoske politike napram Nemčiji In to radi ogromnega prebivalstva, Id postavi lahko ogromne armade, Id Jih Franclja nima. Slovenski šport. Najbolj obetajoč pojav telesne in moralne vzgoje, ki ga je podarila naia doba slovenskemu narod«, je bre* dvoma napredek slovenskega Športa. Kdor je pred vojno količkaj pazljivo zasledoval ntvoj telesne rzgoje in moralnega izpo* polnjevanja pri naprednih, zapadnilt narodih, otobito v Ameriki. Angliji, Franclji, Svid in Nemčiji, j« mogel spoznat, da se s Iportno mislijo razširja med kulturnim svetom nova druiabna sila, ki sega tako med najširše ljudske kroge kot med naj-viije razvito omladlno. Razvoj velikomestnega športa zadnjega desetletja nam priča, da »e zdravstveni in moralni temelji sodobne športne misli uveljavljajo univerzalno, pri vseh slojih ln strankah, pri vseh narodih ln ljudstvih. Ravno če pregledamo sodobno civilizacijo, vidimo, kako jo razjedajo razkro-jevalni procesi. To razkrojevanje se razteza na socijalne in individualna plati človekovega delovanja. Seksualno vprašanje ki zija kot najstrašnejša rana sodobnega človeštva, se rajši poostruje kakor pa ublaiuj«. Alkoholizem ln jetika sta objela telesno konstitucijo evropskih narodov v pretresljivem obsegu. Moderna meščanska civilizacija, civilizacija velemest in industrije, je ustvarila živini razkroj njenih stanovalcev, tako da govorimo o vzporednosti med velikim industrljalnim napredkom in ogromno epidemijo nervoznih bolezni. Delovna in mezdna vprašanja »o raz- družila sodobne stanove in sloje. Veliko bolj nevaren pa je kritičen položaj, v katerem se nahaja ves podedovani sistem moralnih vodnic našega zasebnega Življenja. V tem oziru moramo naravnost govoriti o razpadu vsega, kar je našim prejšnjim pokolenjem bilo sveto. V moralnem pogledu smo izgubili trdna stališča, vsak veruje v etične pravce le toliko, v kolikor ne bi pri tem prišel v očitno nasprotje s javnim mnenjem in c belim dnevom. T* poslednja kriza pa odseva posebno v tisti človeški ustanovi, ki ima nalogo oddati naraščajočemu pokolenju moralne vrednote starega sveta, to je v šoli in vzgoji. Danes ne moremo več govoriti o »plošno-veljavnih vzgojnih načelih. Vsak učitelj zagovarja svoje omejeno stališče. Namesto enotnega, nepremakljivega zadrianja napram sebi in svojemu značaju, kakor tudi sočloveku In druibi, stavljamo menjajoče samovoljnosti in od lastnega udobja odvisna dejanja, ki so po večini usmerjena na lshkollvje in čutnost. Spričo tako kritičnega stanja sodobnega človeštva, njegovega telesnega in duševnega dobrobitja, smemo z radostjo pozdraviti vsak pojav, ki čvrsto zagovarja pozitivne vrednote. V tem oziru spada Športna misel na prvo mesto. Športne prireditve delujejo kot najsilnejša zdravstvena propaganda. Misel harmoničnega telesnega razvoja in neverjeSna poirtvovalnost, s katero se oprljemljejo čedalje širši krogi mladine in naroda Športnega tekmovanja, športnega vežbanja in izpopolnjevanja in vseh tistih strogih predpisov moralne, spolne, alkoholne in nikotinske abstinence, vstaja med zidovjem velikomestnih športnih štadijonov kot splošno ljudsko gibanje. To gibanje se razširja brez tru-dapolnega prizadevanja posameznikov, brez globokih zdravstvenih predavanj, brez demsgoškega novinarstva. Sociološko vzeto pomeni moderno športno delovanj« ventil na vso gnilobo, ki nas dnevno blati od znotraj in od zunaj, pomeni velikopotezni razmah telesne in moraine regeneracij* sodobnih narodov. Pomislimo le, kako trudapolno j* na drugih poljih pridobit! soglasje ali pristanek za kake druge, zdrave in potrebne- ideje. V sodobnem športnem pokretu pa vidimo, da drv« njegovi valovi z jadrnim zmagoslavjem do vseh narodov in slojev. Na Angleškem se j« začelo pred vojno razširjati takozva-no »vgenično gibanje. Zdravniki so bili utemeljili posebno medicinsko vedo, evgeniko, ki preučuje flzijološke in konstitutivna pogoje zdravega telesa in skuSi najti nova pota krvnega preroda od najrazličnejših epidemij okuienih narodov. To gibanje, ki je poleg drugega tudi velikanske važnosti za odporno narodovo in državno silo, ni našlo silnejšega zaveznika, kakor športno misel. Toda glavno preizkušnjo je Športna misel dobila v anglikanskem vzgojeslovju, ki je moralno napredek mladine postavila na tla prostovoljnega odzivanja in delovanja. N« več tuja av-torlteta in mrzle zapovedi, temveč prostovoljno spoznanje in vzgajanje. Najenostavnejši, obenem pa najučinkovitejšl način prostovoljnega In sistematičnega treninga moralnih pobud, pa je športno vež-banje na prostem, na osvežujočem zrnku solncu. Na športnem polju spozna dijak, da so moralne inspiracija tekmovanja, genllimanskega obnašanja, dobrohotnosti, zatajevanja aamega sebe, itd., edine vodnice uspešnega zasebnega in Javnega delovanja. Tu se nauči podrejanja, tu spozna it celo življenje nepobitno resničnost kolektivnega duha, tovarištva, športne družabnosti in lojalnosti. Sploh bi se dalo pos\eiiti poseben članek duševnim in mo-rainim lastnostim, ki si jih mora pravi in tekmujoči Športnik v dolgoletnih *, '.ringih volje, zatajevanja, noblese, nepristra-nosti, lojalnosti itd, prisvojiti, ako bi hoteli pravilno opisati telo in dušo idealnega športnika. Po svetovni vojni s« je tudi slovenski šport nepričakovano dvignil. Danes imamo v Slovenili okoli jo Športnih društev t nad S tisoč športniki. V Ljubljani delujejo podsavezne športne organizacije, na čelu Športna zveza. 2« tretje leto izhaja najlepša jugoslovanska športna revija, ljubljanski >Sport«. Nogomet bo kmalu dosegel aj. klub, plavalni šport a« je lani nepričakovano razvil. Koleaarstvo bo po naših cestah našlo tehnično zanimive dirkalne proge. Zimski športi so itak znani po celi jugoslovanski domovini. Turisti-ka kot šport je v krasnih povojih itd. Kakor rečeno pripada slovenskemu športu v okvirju slovenskega naroda po leles* ni, moralni in socijalni katastrofi »vetov«* ne vojne najodličnejše mesto regenerativ-nega delovanja. V našem političnem življenju ne moremo zabeležiti izboljlanja plemenitosti, ravno tako ae vij« v zastajajočih krčih naše duševno ustvarjanje v književnosti in znanstvu, na socijalnem polju razkroj strnjenih In zanešenih vrst izpred vojne. Edino na trgovskem in industrijskem poprišču velik napredek, ogromna razsežnost. Slovenskemu tportu vznikajo torej najlepše naloge, ki jih mo re dobra volja, požrtvovalnost in navdu* šenje postaviti naprsni lastnemu boleliu« jočemo narodu. Spričo takega pomena slovenskega športa za telesno in duševno dobrobit slovenskega naroda in njegov* mladine pa gledamo z velikim nezadovolj* stvom popolno nerazumevanje, ki ga ka-t žejo naša vzgojevalna središča, od ljud« sko- in srednješolskih institucij do vlije« ga šolskega sveta. Namesto da bi se sme« rikansko vzgojeslovje, ki temelji na športnih idejah in na demokratični državni in družabni etiki, razširjalo po naših vzgojnih zavodih in spoznajo, da je etično vzgo^ jevanje temeljna dolžnost rastočega poko« lenja, se temu velikemu pojavu v naši domovini meče polena pod nog« in se ga skuša kolikor le mogoče omalovaževati. Toda slovenski športniki bodo šli t. svoji veri in v svojem delovanju po za* črtani poti in bliščajočih se vzorih nemo« teno naprej. Kvantitativno In tudi kvalitativno stojimo pred novim napredkom slovenskega športa. Ob tl priliki bi pa le opozorili tudi na velikanski gospodarski pomen, ki bi ga slovenski šport mogel imeti za našo ožjo domovino. 1* ozirov tujskeg« promet« j« nsdvse važno, da sa naša turlstika in pa zimski športi kar najhitrejše izpopolnijo. Naše planin« bi po letu ln cimi mogl« postaviti velika zbira« lišča po zdravju, solncu in zraku, po krasotah narav« hrepenečih jugoslovanskih in tujih letoviščarjev. Poleg teg« bi pa naša letovišča zelo veliko pridobila, ako bi il postavila pripravna igrišča, kjer bi se mogli vsako leto prirejati športni mi« tingi, domače ln Internacionalne dirke, tekm« za prvenstvo Jugoslavije Itd. Toda opis gospodarskega pomena rtvno športa za slovensko domovino spada zopet v posebno razpravico. Take misli se vzbujajo pri pogledu na slovenski šport, na njegove notranje vrednosti, na njegov pomen za celokupni narodni, telesni in moralni napredek. Parna žaga FRAN RAVNIKAR meatnl tesarski mojster LJUBLJANA x Linhartova ulica štev. 25 kopija po MjvtSUh dnevnih cenah razna vrata okrogli laa, kakor tudi ccle gozdna parcela. — .r,g::v" M* vsa pleskarska dela, lakiranje avtomobilov in lakiranje voznih koles v ognju se priporoča TONE MALGAJ stavbeni in pohiitvenl pleskar in ličar Ljubljana* Kolodvorska ulica št 6. <0 j Projektov kakor tudi bvrfltev vodnih naprav sa Izkoriščanje vodnih sli > M|}lMDeutsch-Atlanti3che Telegraphen Gesellschaft Koln«. Da so se pa tudi v Ameriki osvobodili konkurence »posla« in angleške kontrole so se pridružili nasprotnikom poola in sicer glavnemu: Postal Telegrapha. Ta družba je prevzela v Ameriki ekspedicijo kablogra-mov in upravo postaj. Kmalu potem so imeli Nemci lastne kablje v Tihem oceanu in Azijo. Tudi v Črnem morju so imeli lastni kabel Konstanca—Ca- rigrad. V letih 1910/11 so položili kabel Emden—Siberija—Brazilija. Od Sibe-rije je šla proga v afriške kolonije. Vendar pa so Nemci, ker so dobro ne-zavarovanost kabljev raje zvezali kolonije z brezžičnim brzojavom. Kratek pregled današnjega svetovnega kabeljskega prometa kaže, da imajo večino kabljev vsega sveta Angleži v rokah. »Western Telegraph Co.* ima 5 kabljev v Južno Ameriko. Promet z ostalimi deli sveta pa ima v rokah takozvana »Eastern« skupina, kateri načeluje Eastern Telegraph Co. Njena last so vsi kablji v Sredozemskem morju in Rdečem morju, v Indijskem oceanu proge Aden—Bom-bay. Tudi večina kabljev na afriški obali je last te družbe. Na vzhodni strani prednje Indije pa se začne oblast druge soudeleženke »Eastern« skupine, ki ima lepo in dolgo ime »Eastern Extension Austral-asia and China Telegraph Co. London.« Proge te družbe se križajo na Kokos otokih. To je znana nemška križarka »Emden« tudi obiskala in telegrafsko štacijo deloma uničila, deloma pa tako poškodovala, da je bil več mesecev prekinjen promet. V tihem oceanu pa vlada »Cup Cable Board« kot zadnji člen verige svetovnega angleškega kabelskega omrežja. Ta korporacija je državni urad in je sestavljen iz zastopnikov Anglije, Kanade, Nove Zelandije in Avstralije. Ta urad je položil najdaljši Tlf»nr#*trin ipn? ciro+o sv« 5f*v. 89. Fanning Island 6404 km. Cela Pr°K* (Vancouver—Brisbane (Avstralija) je dolga 14.500 km in je stala 12 milijonov kron. Velikanske vsote leže v kabljlh n* morskem dnu. Samo vrednost onih kabljev, ki se stekajo na jugozapadnem delu Irske cenijo na 800 milijonov kron. Vsak kilometer podmorskega kablja stane približno 28.000 kron. Let« 1911 je obsegalo svetovno omrežje 499.569 km. Velikanski zakladi leže torej v teritorijih, ki so v slučaju vojske bre* vsake zaščite in izročeni sovražniku na milost in nemilost. Tedaj so vsi kablji silno ogroženi, kajti nobena država se noče odpovedati koristi, ki se ji nudi z razdejanjem kablja. V vojni imajo pač prizadete kabeljske družbe težko stališče. Zato pa so bili dohodki v miru tem večji Vprašamo se še, koliko časa da trpi kabel, ki stane toliko? Strokovnjaki so mnenja, da je poprečna »življenska« doba kablja 35 let. Za vzdrževanje in razna popravila kabljev pa računajo na kilometer 120 kron letno. Radi tega pa dela brezžična telegrafija kabljem veliko konkurenco. Po* sebno države, ki si radi visokih stroškov ne morejo nabaviti lastnih kabljev, si zgrade velike brezžične postaje, ki vsaj deloma nadomeste podmorske kablje. Vendar bo ostal kabel gotovo še dnl-go časa trgovcu in diplomatu najboljši posredovatelj. Umaknil se bo gotovo enkrat brezžični telefoniji. Do takrat pa bo imel kabel dosti posla in akcijo* narji kabeljskih družb bodo dobivali le* pe dividende. RSnftgenovi žarki« 7. Razelektrenje v razredčenih plinih. — V navadnem zraku vidimo, da more preskočiti visokonapet elektriški tok večjo ali manjšo razdaljo v podobi iskre. Velikost in dolgost take iskre pa je odvisna od napetosti toka in od oddaljenosti obeh tokovodnikov, med katerima skače iskra. Take iskre dobimo tudi na koncih sekundarne tuljave Runmkatovega in-duktorja. Ta aparat natančnejše opisati nima pomena, ker je precej kompliciran in brez slike sploh težko umljiv. Namen induktorja je, dobiti iz nizkonapetih to^ kov visokonapete toke. Napetost med obema poloma sekundarne tuljave takega induktorja znaša po več stotisofi FR. GOVEKAR »SVITANJE" zgodovinski roman s Šestimi ilustracijam! se dobi ▼ »Zvezni knjigarni** v Ljubljani. Cena broširana Din. 20, vezana Din. 25. Rudolf Muschik. Dental- Dep6t l Boraendorf-strasse 3. Izvoz v vse države. Zahtevajte cenih vseh predmetov za zobotehniSko stroko, kakor: opravnih predmetov, električnih aparatov itd. jtj Bogata zaloga.— Prevzemanje raznovrstnih popravil, kakor telefon it 8431 tudj brušenje svedrov. telefon tt 7431 r-- I! , IE s tu u OJ ►5 Jd iS O 2* NUDIMO vsakovrstne obleke za gospode in dečke, ranglane, površnike, dežne plašče itd. V zalogi vedno najfinejie češko sukno najnovejših vzorcev. Obleke po meri izdelujemo v lastnem modnem salonu po najnovejšem kroju. Ložar 81 Bizjak 3 manufaktura, moda in konfekcija, a Ljubljana, Sv. Petra cesta 20. m § 3 § O KOSMI LES prosto vagon in večje množine v gozd« kupi J.Pogačnik, Ljubljana Dalmatinova ulica 5tev. 1/1. Posredovalci se dobro plačajo 1 tratil zapestni siaMt-ta. ne obleke pere in svetlolilratomia IReich. Ljubljana. Sprejemališče: ielenbursova ul. 5. Podružnice: Maribor. Zagreb. Kočevje. Novo mesto. HEIL1 DROG d. d. :: Wien, Drelhufeisengasse n tovarniška zaloga papirja in lepenke BRoJavnl naslov: VERKEIL, WIEN. Telefon itav. 4308. Ovojni papir vseh dobroidočih vrst od 2/0* dslje. Ovllaini papir u steklenica hi klobuke, rjav, bal, barvast in risan Pisani in platnlčnl papir vsake vnte. rini kartoni beli in barvasti. Papir za ovitke, zvezke, ton pepir. Ročna Ir strojna lepenka bela, rjava, ata hi barvasta. Vedno na zalogi: Na Sago ponadbe t vzorci. tiskovni papir, strojnogladek od 30/gm* dalje. Tiskovni, papir satiniran, papir sa lepake Ir barvast papir. Pisalni papir, strojnofinl lesa prosti konceptnl papir. Papir za knilae, za pisalne stroje, bankpast flor* post, phml papir, kakor tudi vib ostale vnte papirja. GALAUT v v KOSCEN3 BISERNI j GUMBI PRVOVRSTNI BREZ KONKURENCE ORIENT, med. trg. šped. In sklad, d d. podružnica: 1 ljubljana, Sodna ulica št. 3! tel. htterarb. 463. transporti, zbiral premet, . posred. ofle spedt. lesnih Industrije««. • I Zvezna tiskarna in knjigama v UUBUANI - Wolfova ulica štev. 1. PoStnl pedal 74. : :: :: :: ;; — " • • • a a ______________________ Telefon 359. Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo. Zahtevajte proračun! Točna postrežba! Fiziki pa so si stavili vprašanje, kako se Izvrši izenačenje elektrike v razredčenem zraku ali plinu. Za te poizkuse so napravili posebne steklene cevi, * konce katerih so vtalili konce žic, iz cevi so pa potom zračnih črpalk lz5r-PaH zrak. Žica, po kateri vstopa v cev Pozitivna elektrika se imenuje anoda, žica, po kateri pride v cev negativna elektrika se imenuje katoda. Obe dve Pa se Imenujeta elektrovodi. Mesto ?.ic *o vtaljeni v cev kot elektrovodi lahko tudi kovinski listki ali krogljice. Ker je te cevi prvi izdeloval steklar Geissler v Bonnu, jih imenujemo Geisslerjeve Cevi. Uporabljamo jih še danes v laboratorijih za demonstracije elektriških Pojavov v razredčenem prostoru. Pri prvih poizkusih so se posluževali takih cevi, iz katerih so lahko •Proti črpali zrak. Zvezali so z žico Ruhmkatov lndustor in tako cev. Skleci »o tok In pričeli polagoma izčrpa-^U zrak. Ko je zračni pritisk v cevi Padel od normalne všine (160 mm) na 5-6 mm, se je pojavil v cevi med elektrodama vijolčast svetlobni trak, ki pa Izpolnil cele cevi ampak samo del. Ko so znižali pritisk na 4—1 mm je ostala vijolčasta svetloba med elektro-izpolnila pa je ves prostor In celo **v- Pri natančnejšem ogledovanju tega •vetlobnega traka zapazimo, da se rrre-Jftomed seboj debelejše in tanjše pla-•ti. Omenim pa še enkrat, da se opisani Po avl vrše le v ceveh, v katerih se na* “8ja razredčen zrak. Ce se pa v cevi na-MJa razredčen plin (vodik, kisik, ogljik, Pojavi popolnoma druga svetloba, ?*Jtl vsak plin Ima svojo značilno bar-Krasne svetlobne pojave dobimo, če ^Polnimo cev z različnimi plinL . Kakor smo že omenili, znaša pritisk p OessIerJevl cevi navadno 4—1 mm. te stopnji razredčenosti se pojavijo TjJiepSI svetlobni pojavi. Radi tega pa Jr."Siki menili, da postanejo svetlobni Pojavi lepši s stopnjo razredčenosti. Po-*usl pa g0 dokazali, da je stvar ravno "**Protna. Ko so zrak v cevi še bolj «zredčill «o postali svetlobni efekti *jdno bolj bledi in temni. Naposled so 0*tall le okoli anode vijolčasti žarki, ki Pa so skoro popolnoma izginili t naraščajočo »topnjo razredčenosti v cevi. Ko It znašal pritisk v cevi samo še eno ti-kočinko milimetra, Je postala cev skoro Popolnoma temna. V tem stanju pa na-»taja neka nova vrsta žarkov, katere Imenujemo katodne žarke. To še niso ^Rflntgenovi žarki, ker pa so za njih ra-Jtmevanje potrebni, jih, hočem natanč-i> *»Je popisati te"; 2. Katodni tar/ti, Ce Je razredčen je ’ ▼cevi doseglo tako stopnjo, da Je skoro ves prostor med elektrodama tertfen, začno izhajati od katode t. j. mesta, kjer vstopi v cev negativna elektrika, izhajati žarki, ki na cev, ki je iz stekla, tako vplivajo, da se steklo povsod zasveti, kjer padejo tl žarki nanj. Barva, v kateri še sveti steklo je različna. Angleško steklo se svetlika vijolčasto do temnomodro, na Nemškem izdelano steklo se svetlika brez izjeme zelenkastorumeno.. Vedno pa se sveti le oni del cevi, ki leži katodi nasprotno. Iz tega se ravno sklepa, da je izhodišče teh Žarkov, ki povzročajo svetlikanje stekla, katoda. To svetlikanje stekla imenujemo postorescenco, žarke pa, kakor že omenjeno, katodne žnvke. Zasledil Jih Je Hitorf, radi tega jih Imenujemo tudi Hottorfove Žarke, cevi pa, katerih vsebina je tako razredčena, da nastanejo ti žarki, Hittorfske cevi. Dalj časa se niso mnogo brigali za te Hittorfove poizkuse, dokler ni slavni angleški fizik in raziskovalec Crookes 1879 nadaljeval poizkuse s katodnimi žarki. On Je te cevi zboljšal in Jim dal za znanstvena raziskavanja prikladnej-še oblike. Katodni žarki imajo pa razne zanimive lastnosti, katerih ne smemo na noten način prezreti. Razširjajo se od katode premočrtno vedno v isti smeri. Lega anode In njen položaj napram katodi nima na katodne žarke nobenega vpliva. To je Crookes dokazal s cevjo, kateri je vtalil v sredino križec. Steklo za križcem Jo ostalo temno, ostali deli cevi pa so fosforescirali. Katodni žarki ne povzročajo samo fosforesence stekla, amp: ' tudi drugih, nekovinskih teles, ki se nahajajo v cevi. Tako fosforescirajo razne rudnine ln kamenine v krasnih barvah. Samo na kovine nimajo nobenega vpliva. Vsa mesta pa na katera padejo katodni žarki se silno hitro segrejejo, da vsled dolgega vpliva lahko efelo stale. —• Katodni žarki imajo sicer 8e druge velevažne posebnosti, ki pa so težko razumljive In važne bolj za znanstvenike, ki te pečajo s teorijo elektrike in z njo zvezanih pojavov. Kljub tem čudnim lastnostim katodnih žarkov v Crookesovih ceveh so se zanje zanimali le maloštevilni fizikL In eden Izmed teh je bil profesor ROntgen v WOrzburgu. Raziskoval je katodne žarke, katere Je imenoval X-žarke. Danes jih Imenujemo na čast odkrivatelja Rflntgenove žarke. 3. Rdntgenovi žarki. Leta 1896 so Je bavil profesor ROntgen z raziskovanjem katodnih žarkov. Slučajno pa Je ležfil v bližini katodne cevi zaslon, ki je bil prevlečen z barijevem plhtinda-liirjem, to je neka sol žveplenorumene barve. Kadar se je vršilo razrelektrenje v cevi, se Je zaslon zasvetil. Takoj si je mislil, 'da;fe vzrok fuvrescerici. zaslona ervokes-dva (katodna) cev, s katero je eksperimentiral Sklepal je, da mora povzročiti flu-vrescenco zaslona neka nova, do tedaj še neznana vrsta Žarkov. Rentgen je te nove žarke nadalje raziskoval 'in. odkril tudi izvor teh žarkov. Spoznal je, da ne proizvaja vsa cev teh žarkov, ampak samo oni deli, na katere padejo katodni žarki. Posebno pa ga Je zanimalo dejstvo, da se Je zasvetil fluere-scenčni zaslon vkljub temu, da je postavil Crookes-ovo cev v popolnoma zaprto Škatljo. Kmalu je spoznal, da so tl Žarki silno prodimi in gredo skozi snovi, ki ne propuščajo navadne svetlobe. RSntgen sam piše o novih žarkih: »Zapazil sem kmalu da ni snovi, ki ne bi bilo za te nove Žarke neprodirno, pač pa so razne snovi v jako različni meri. Za knjigo, debelo 1000 strani sem videl fluere-scenčnl zaslon v popolni svetlobi.« Ce damo med katodno cev in fluerescenčnl zaslon roko, vidimo natančno, temeljito sliko — senco okostja, ker žarki ne morejo tako lahko skozi kosti, kakor skozi meso. Najbolj neprodiren za Rflntgenove žarke je svinec, ki se ravno mdl te lastnosti v laboratorijih mnogo rabL Kako prodimi so tl žarki kaže, da gredo skoraj nemoteno skozi tanjše deske ali plasti raznih kovin. Vendar pa je treba pomniti, da ROntgenovi žarki za naša čutila niso neposredno zaznatnl. Se eno važno lastnost Rflntgenovlh žarkov moram omeniti: to je učinkovanje na fotografsko ploščo. Do takrat so namreč menili, da »o fotografske plošče občutljive le za navadno svetlobo. Vedeli so sicer že, da nekateri žarki naše navadne svetlobe bolj ali manj učinkujejo na ploščo, tako modri in vijoličasti bolj, rdeči ln rumeni manj. ROntgenovi žarki pa niso svetloba in se radi tega tudi ne dajo niti z zrcali odkloniti niti z lečami zbrati aU razpršitL Jasno je tudi, da ROntgenovi žarld niso katodni žarki. Ti namreč ne gredo skozi steno Crookes-ove cevi, medtem ko ROntgenovi žarki prodro Še gostejše tvarine kakor steklo. Ker pa se Ront-genovi žarki ne dajo niti zbrati, niti lomiti niti razpršiti, ne dobimo na fotografski plošči niti povečane niti po manjšane slike, ampak le navadno veliko sliko sence dotičnega predmeta, ki je med ROntgenovo cevjo in fotografsko ploščo. Največji pomen imajo ROntgenovi žarki pač v medicini. Lahko se spozna na takih slikah poškodba notranjih organov, zlomljene noge, pretrgane kite itd. Iz praktičnih ozirov so dali ROntge-novjm cevem tudi razne oblike, ki pa na bistvu nič ne izpremene, V praksi so pač dognali, da je vsako kovinsko telo v notranjščini Rflntgenove cevi izhodišče Rontgenovih žarkov, seveda samo tedaj, če padejo nanj katodni žarkL Radi tega imamo v modernih ROntgenovih ceveh tri elektrode: ano-do, k&todo in antikatodo, od katere se razširjajo ROntgenovi žarki. Pri poiskuslh z ROntgenovimi žarld je treba precejšnje previdnosti. Ce je n. pr. koža predolgo izpostavljena vplivu žarkov, nastanejo tam opeklinam podobne rane, ki so skoraj neozdravljive. Zdravniki v laboratorijih se obvarujejo vpliva s tem, da sl denejo okoli prs svinčene oklepe. , V najnovejšem času so pričeli uporabljati Rflntgenove žarke tudi v drugih panogah. Tudi pri preiskovanju čaja, če mu ni menda primešan kak kovinski prah, da je večja teža. S pomočjo ROnt-genovih žarkov so našli v svinjskem mesu razne zajedalke in razne trlhine. Tudi v dragih vrstah Industrije se uporabljajo ROntgenovi Žarki. Samo en primer: pri preiskovanju podmorskih kab-ljev, ali so popolnoma nepoškodovani. Kakor vidimo je uporaba ROntgeno-vlh žarkov precej razširjena. Imajo pa še veliko bodočnost v tehniki, industriji in znanosti. Pričakujemo lahko z gotovostjo, da nam bo prihodnjost v tem oziru So marsikaj novega prinesla. Drobil. * Otrok ▼ levjih krempljih. Ameriški listi prinaisijo romantično prigodbico o mali deklici, katero »o levi odnesli v »voj brlog in ki se je poteirt reilla liva in zdrava i* > levjih krempliev. Znani lovec p. Swart je_ prebival nekaj času i »vojo leno in triletno hčerko r bliiini reke krokodilov, Mati je nekoč (rala perilo in ko ae ozre po otroku, ni ga bilo nikjer. Zaman to potem preiskali celo okolico. C«z nekaj dni pa prideta v kolibo dva domačina in pravita Swartu: »Bell človek, nalil »mo tvoje dete. Vzemi svojo puSko, in idi z nnmal« Domačina ata vodila lovca po obali reke kakih g km daleč in mu pokazala, kako levinja oblizuje njegovo dete istočasno • svojimi mladiči. Swart je sprožil puško ter tako nagnal leve v beg, otrok pa je ostal in čez nekaj trenutkov ga je držal srečni oč« v naročju. Obleka otrokova je bila raztrgana in koža po ne-kodi ranjena, sicer pa je bil otrok popolnoma zdrav. * Komična dogodb« danskega kraUa. Ko »e je pri zadnjem potovanju na GrSn-land kraljeva jahta priblilala obali, pojavil* se je na odprtem morju mala točka. Z daljnogledi se je ugotovilo, da je to eskimski barka in v njej Eskimec. Misleč, da sc je barka ponesrečila, zapove kralj, da se ji gre na pomoč. Ko so barko dohiteli, so vzeli E.1 pri* driujo upravni »vet po končanem subskrlpcljskem roku. 7. SubRkrlpclJa novih delnic se vrši od 3. aprila do 3. maja 1. 1922, ln sicer: a) pri Trgovski banki d. d. Ljubljana (začasni poslovalnici Deetbovnova uL it. 10) In njeni podružnici v Mariboru. b) pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice, Ljubljana. 8. Ako bt te posameznim subskrlbentom ne moglo dodeliti polno število podpisanih delnic, s« vplačani zneski prl-dpže In se bod® dodelitev manjkajočih delnic izvršila pri novi subskrlbcIJL V Ljubljani, 28. marca 1922. Upravni svet Trgovske banke d. d. Uubliana. : m m sinu nun, mmm bi iib : SpriJfiMin Hitije In dr trie fcoie » barvo; stroj in popolno izdelavo mo-I domistranjo koivhovin I*rrluj«m to4no in po nmjnl^lih cenah. Kupujem vsako-5 »Titne divja kola po najviijih dnevnih aanah. tP. SEMKO, krznar, Glince 230. - i v Modna trgovina A. SINKOVIČ NASI. K.SOSS i Ljubljana. Mestni trs 19. priporoča: Perilo za dame, gospode, otroke, -r Pletenine, rokavice, nogavice. Bluze, spodnja krila predpasniki. Svila — Modni nakit — Galanterija Znatno znižane cenel aa ■■aiaaRsaaannaaaaaaBBsaiiBisKiSBssiamaaaBBaaiasisBiiaBBanBaaaaaB ODLIKOVANA TVORNICA „MARASKINA“ I FINIH LIKERA £. S. MATAVULJ KR. DVORSKI LIFERflNT Šibenik, Dalmacija. Brzojavi: DISTELERIJA. 0 ”-------------------------------- 5EDLB, HDH35HE OPREME ter vsakršno sedlarsko in jermenarsko blago dobavlja P GABRIJEL MIKULANDA tovarn, izdelovanje sedi in konjske opreme Telefon 3444 Bp9||9 III Telefon 3444 r IClgH lila Le neka] dni! Cirkus Renlow Jahalnica, Blehveisova cesta m gum m-ranm: Popoldne uti L ul VelikSBotBa oedella: 16. aprila Zveter oti 9. ul Predprodaja vstopnic v trafiki Dolenc, Prešernova ulica, in uro prej, pred začetkom predstave v cirkusa. One so razvidne na lepakih. Ob nedeljah in praznikih po dve predstavi: popoldne ob 4. in zveier ob 8. uri. Prodam ali zamenjam mojo enonadstropno stanovanjsko hišo v Mariboru blizu kolodvora, v kateri se nahaja slaščičarna in konfekcijska trgovina, obenem z velikim vrtom, za slično trgovino, kavarno ali boljšo gostilno. — Naslov Franc Ks. Marinič v Mariboru, Kaciianerjeva ulica it. 17. (cerade) najboljše kakovosti in v vsaki velikosti ▼ razpošilja takoj ♦ £ Poduzeče za tekstilnu industrija | j Mohso So igo, Osijek L, Korso. Laneno blago, vreče, motvoz na veliko. Telefon 505. Brzojavi: Makselgo, Osijek. Centralgaraža Ivan Vdlker, Maribor, Kersnikova ulica št. 1 se priporoča za garažiranje luksus in težkih avtomobilov. Telpf. 100. Telet. 109. I Frhouic i drag II veletrgovina čevljev ® Zagreb izdeluj« in razpošilja vse vrste čevljev glasom cenika, ki se ga na šeljo dopošlje. Molile stilno m site in je »MORANA11 „MOR/\TiA“ temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. <$» Naroča se pri Mar. Škrinjar, Trst,v,a p- Castaifl4£ Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat. išče se ZASTOPNIK za JUGOSLAVIJO. Ponudbe direktno na zgornji naslov. r, Prva odlikovana Dalmatinska Parna Destilarija V. MDRPIIRGD, SPLIT Hagradjena na ssim izložbama najvefim odloganjima. Rakije svake vrsti — Svetski „Maraschino — Ekstrakt od Maraške — Ekstrakt od Charry-Brandy — Cognac Medi-cinal, prvorazredni produkt — Cognac Dalmatia vieauz, obljubljena marka — Cremes doubles, liker! izvanreene finoče — Svakovrsni najfiniji likeri — Esendje od punča — Sirupi od voča — Limunade. # e S: S : s : v M. KUŠTRIN, uBjuBuC Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno In debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „Walter Martiny“. Na razpolago je hydraullčna stiskalnica xa montiranje polnogumijastih obročev. Centrala: Ljubljana. Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 588. Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana. Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Telefon štev. 470 Maribor, Jurčičeva uL štev. 9. Telefon štev 133. Beograd, Knez Mlhajlova ulica broj 3. I II Underwood II ■ n pisalni stroji to najboljši n a O THE REX LJUBLJANA TnL 268 - Gradišče it 10 Co. TeL 268 teeei •• I »•••I II Opalograph II razmnoževalni aparati to tvetovno-a a a a a a znani a a a a a a i »•••i »••e« •e i Jadranska banka Beograd. DelnlSka glavnica: Din 30,000.000. Rezerva: Din 15,000.000. Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Naslov za brzojave: JADRANSKA. AF1LS1RANI ZAVOD: FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTUND STREET. NEW-TORK Cim. • P ' “ „ • ■ ■ < r •' V = STROJNE TOVARNE O. D____________________ ! preje | Bpeitfeld, Danek in drug I PRAHA-KARLI N j Podružnice; Blansko, (Mor.) Slanv in Usti na Labi. J Dobavlja: popolno opremo za sladkorne tovarne, žgalnice špirita, rafinerije, strojne opreme za jame, plavže kakor tudi ostale stroje za • pogon, pihalnike, hidravlične opreme, kakor tudi hidravlične stroje za I netenje, parne turbine, parne kotle in pokrovke za paro, vsako drugo litino, kopalne banje, vlite, emajlovane, železne, konstrukcije, mostove, lokomotive, lokomobile in dvigala. Motorji Dleselovega sistema. Kapital: 20,000.000 kron. Rezerve okrog 6,000.000 kron^ Intimni skupnost 8 Hrvatsko nhomptnu tanko in Srbsko banko I Zagrabi Ljubljana, Selenburgova ulica Št1. MT Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Denarne vloge. Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. Eskompt menic, terjatev, faktur. Akreditivi. Borza* HubU**4- Glavni tu odarnvornl urednik Zorko Fakin. Izdela koneordi deevsika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« v