Poitaiea
pavtalirana.
Uredniitvo
In
upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 31.
V Ljubljani, 4. avgusta 1923.
Leto III.
AVTONOMIST
Glasilo Združenja slovenskih avtonomistov*1.
Izhaja vsako soboto,
Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „
Inozemstvo celoletno 100 D.
Posamezne Številke se ra-čunljo po 1 Din
Inseratl
se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 25 p.
Ha S hnPRRin 1 Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovcn-KibJ nuittlliu f Skega ljudstva!
Zakon in zakoni.
Sedaj, ko je šla narodna skupščina na počitnice za daljšo dobo in je s tem' končano prvo zasedanje, ne bo odveč, če pogledamo na delo, ki ga je izvršila skupščina v svojem prvem zasedanju.
Glavna zakona, ki ju je sklenila skupščina, sta vojaški in uradniški zakon. Zato se bomo danes ustavili samo pri njih.
Kaj je zakon? Na kratko povedano: zakon je nek pravni stavek, ki nekaj zapoveduje ali prepoveduje. Ta pravni stavek rabi za to, da je veljaven, to: da ga sklenejo od naroda v to pooblaščeni zastopniki, da ga sklenejo po redpisih ustave, da ga glavar države odobri in da je po predpisih objavljen.
Ali smo mi Slovenci, Hrvati in Srbi en narod? Ne, tega več tudi Srbi ne trdijo, nasprotno, v znanem „Markovem protokolu" se izrečno imenujejo zastopniki slovenskega naroda. hrvatskega itd.
Če bi hotel torej pri nas imeti kak sedaj sklenjen zakon svojo glavno lastnost, to je, da je zakon izraz ljudske volje, bi bilo notrebno eno ali drugo: ali smo vsi skupaj samo en narod — ali pa, če smo trije narodi, da sklenejo potem zakon zastopniki vseh treh narodov. Ker pa smo trije narodi, nima danes pri nas noben zakon ravno svoje glavne lastnosti, to je: zakon ni izraz volje narodov v Jugoslaviji! Kajti danes sklepajo zakone pri nas samo zastopniki srbskega naroda.
S tem je žc povedano, koliko no-mena ima pri nas danes parlamentarizem, kjer se Hasovi samo štejejo in se slabša dva naroda, ki nimata za sabo vojaške moči, čisto navadno pritiskata na tla in sta dobra samo še zato, da plačata davke in dajeta vojake.
Vendar se dobijo pri nas še ljudje — res, da je malo takih — ki trdijo, da je bolje, da Srbi sami sklepajo zakone, prvič ker se samo Srbi razumejo na državo — in drugič, ker so Srbi dovolj pravični za vse!
Da bodo ti ljudje — in marsikateri drugi z njimi vred — vedeli, v kaki zmoti so, jim bomo to na kratko razložili.
Ali pomeni zakon — pravico? Ne! Zakon je vedno nekak dogovor, neka pogodba, v kateri se zaveže eden, to je tisti, ki ima več moči, a nima sam vse moči, da bi lahko neomejeno vladal nad slabejšim, kjer se torej zaveže močnejši, <da bo dal nekaj pravic slabejšemu. Te pravice pa da močnejši samo zato, ker je v to prisiljen, ker bi drugače lahko prišlo do boja na življenje in smrt. Ne da jih torej prostovoljno, ali celo rad — da jih samo iz skrbi za svojo moč in svojo nadvlado. Tako lahko vidimo pri vsakem zakonu, če ga natančno pregledamo, kdo je bil takrat na vladi, ko se je zakon sklenil. Ce n. pr. po pri nas veljavnem zakonu vzamejo očetu otroka, ki ga preveč pretepa, in dajo otroka v kako vzgojilišče, mora oče nositi stroške za vzgojo. Če pa je oče toliko ubo-žen, da ne zmore teh stroškov — se kaznuje s poostrenim zaporom do treh mesecev. Če se torej z denarjem lahko kazen odkupi, je gotovo, da so delali ta zakon ljudje, ki so hoteli obvarovati bogatina pred zaporom.
Tako je pri vseh zakonih. Povsod se kaže, kdo je močnejši in kdo slabejši. In to je pri zakonih, ki se sklepajo z nekakim dogovorom med močnejšimi in slabejšimi. Kako pa izgledajo zakoni, ki jih dela močnejši brez pogajanja s slabejšimi, kakor se to godi danes pri nas, to bo-
mo pokazali v par besedah na vojaškem in uradniškem zakonu.
Novi vojaški zakon predvideva tako visoke plače za oficirje, da bo imel poročnik po par letih več plače kot sodnik po dvajsetih letih. In vendar ima sodnik v obče mno^o višjo izobrazbo. Kako to? Radikali pravijo: vojak brani domovino. Dobro, ampak kdaj? V vojni seveda! Ali pa je takrat ne brani tudi sodnik, ali je takrat ne hrani pred vsem pri-prost vojak ki mora poleg tega v miru zastonj služiti in plačevati davke, da imajo oficirji visoke plače? Kje je tukaj razlog za te čezmerno visoke plače zlasti napram uradni-štvu? O. mi vemo dobro, kje je ta razlog. Srbi hočejo nasloniti! svojo nadvlado nad Slovenci in Hrvati — če ne gre drugače — na oficirski stan.. Kajti oni vedo, kako je vrgel na Bolgarskem Cankov s pomočjo oficirjev zastopnika kmetskega naroda Stambolijskega. Ta zakon ni torej nič drugega kot novo sredstvo za vzdrževanje srbske nadvlade nad Slovenci in Hrvati. Oficir bo predvsem Srb, oficir bo dobro plačan, da bo zadovoljen in pripravljen iti proti vsakomur — kdor ne bo zadovoljen!
Zakaj pa so na drugi strani sklenjene tako beraške plače za uradnike — in so poleg tega od 1. oktobra da-
lje postavlejni vsi uradniki 3 leta na razpoloženje, tako da lahko odpusti v teku teh 3 let vlada vsakega uradnika, neglede na to, koliko let je že v državni službi?
To pa je tako: uradnik bo sicer slabo plačan — ampak če bo postal radikal, bo dob«? dovolj postrani. Kdor pa ne bo hotel postati radikal, ga bo vlada kratkomalo odpustila, kajti zato ima časa 3 leta ! To se pravi, da upa vlada, da bo postalo počasi slovensko uradništvo radikalno, kakor so postali že radikalci pri nas vodje komunistov in lažirepublikan-ske stranke. Radikali se zanašajo na denar in upajo, da bodo s pomočjo denarja spremenili počasi Jugoslavijo v — Veliko Srbijo! Ampak tukaj sc radikali motijo, kajti pri nas imamo kmete in delavce, ki ne rabijo radikalnega denarja — naš slovenski narod, to je naš kmet in naš delavec! In naš kmet in naš delavec noče radikalnega denarja — on hoče svobodo, da bo vladal po svoji volji in se ne bo oziral na nobene migljaje ne od zgoraj ne od spodaj. On bo priznal samo tiste, ki jih bo sam volil!
Do tistih časov pa, dokler ne bo slovenski narod odločal sam o sebi, do tistih časov bo vsak zakon — prosto nasilje nad slovenskim in hrvat-skim narodom!
Diplomatje.
Pretekli teden so se sešli v lepem rumunskem letovišču Sinaji ministri vnanjih zadev treh držav, ki tvorijo takozvano „Malo antanto**. Te države so Jugoslavija, Čehoslo-vaška in Rumunija.
Te države so sklenile med seboj vojaško zvezo, da se obranijo Madžarov, ki baje še vedno poskušajo dobiti nazaj one kraje, ki so jih po svetovni vojni dobili od Madžarov Čehi. Jugoslovani in Rumuni.
Strah pred Madžari jc edina točka, ki imenovane tri države druži.
V vseh drugih točkah evropske politike pa je Mala antanta popolnoma needina, ker zasledujejo Čehi čisto drugačne politične in gospodarske cilje kakor n. pr. Rumuni in Jugoslovani.
Mala antanta je torej edina le v tem, česar noče. Ona noče obnove starega ogrskega kraljestva. Če na je treba povedati, kaj da te tri države pravzaprav hočejo, ne vedo povedati ničesar. V »diplomatskem** jeziku pa imenujejo razlike v političnih ciljih »dosego sporazuma)...“
LISTEK.
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust Šenoa.
„Da, da,“ je potrdil brdovški župan Ivan Horvat, sključen starec s pristriženimi sivimi brki, oblečen v modro sukno, ki je dotlej mirno sedel, držal z rokami oklenjeno palico in nepremično budil v dremajočega kodra, „da, gospod Štefan je vražja kri. To ve celo Prigorje, vedo pa tudi na oni strani Save Kranjci Jeseničani. Odkar je vzel našo gospodično Marto, se mešajo gospoda na Susjedu kakor piškurji.** »Lahko je njemu,“ je opomnil rdeči suhač Matija Gušetič in smeje pokazal bele zobe kakor volk v šumi, „to je prav po gosposko in gospodi je dovoljeno vse!“
Čul sem nekoč,“ je nadaljeval župan, „da je težko služiti dvema gospodoma, in naš vrat nam pravi, da ta beseda ne laže. Jaz se tukaj ubijam z županstom že trideset let in Bog mi je priča, da večkrat tudi na tesce nisem vedel, ali sem možak ali baba, tako mi je po glavi šumelo od razne gospode. Ta vleče sem, oni tje, mi pa stojimo razpeti in od obeh plati pada po našem hrbtu.**
„Ne bojte se, dragi župan,“ se nasmeje Andrej, “odslej bo padaLo samo z ene strani. Susjed in Brdovac sta last Madžara Batora, Stubico pa komandira moja mUostna gospa. Midva z gospodom Puhakovičem bova za Heningovico samo od strani gledala, kako madžarske miši glodajo našo slanino. Midva sva tukaj samo na straži!“
»In kdo bo Batorov poverjenik ?“ je vprašal Gušetič.
„In ti tega ne veš, šepasti moj Matija,“ je zaploskal gizdalin, „ali nisi še videl onega debelega Grge, gospoda Grge Dombroja, ki je prišel na mesto Jurija Svesvetičkega? Nekak Medžimurec je, ne ve se, ali Hrvat, ali Madžar, ali po trebuhu se mu vidi, da tehta za pitanega vola. „Botra Kata,“ se je obrnil gizdalin proti ženi pod lopo, „pazite na svoje gosi, pure in prašiče, ker vam bo novi Batarov provizor snedel vse skupaj s perjem, puhom in ščetinami. Njegov želodec je prava farška bisaga. Pri moji veri, da nisem še videl kaj enakega. Ta dobri Grga pol dneva je in pije, pol dneva pa smrči, in namesto da bi s svojim šilastim perom pisal račune, maže svoje šilaste brke s smrdljivim lojem. To vam bo gospodarstvo, kakor da so kobilice prišle v Bukovac na žegnanje!“
„Kaj pa je s starim provizorjem, gospodom Svesvetičkim?" je vprašala nato Kata, žena Ilije Gregoriča.
„Vrag vedi, kaj,“ je odgovoril gizdalin, „veter ga je odnesel po noči brez sledu. Da je obolel, da mora v Zagreb — in kaj še vse. Saj vemo, kakšna čudna bolezen je v tem, če moraš ob zdravem telesu požirati bridke kapljice. Vendar pa vsega tega tudi ne razumem. Svesvetički je, vrag mu brke obrij, res kral in ropal kakor kak razbojnik, toda vedno je delal za Batora in proti Heningovici, ki ga je imela rada kakor vrag srečo! In sedaj ga ravno Ba-tor preganja. To so čudni računi, preveč zmešani za naše nore glave!“
„Bodi, kakor koli,** je pripomnil Ilija, „to vem, da pod vašo gospodo kmetje ne bomo imeli ravno nebes, dobro pa je vendar, da je starega provizorja odnesla voda, ker je bil strašen razbojnik, ki nam je jemal naše ubogo
premoženje, kakor se mu je zdelo, ravno tako tudi njegova pomagača, Janko in Nikola.**
»Ah, res,“ je zaklical Andrej, »skoro bi bil pozabil povedati, tudi ta dva sta morala oboleti in iti s prejšnjim provizorjem v Zagreb.**
„AIi pa smo res na boljšem ?“ se je vjed-Ijivo nasmehnil Gušetič, „od dne do dne nam gre slabše. Kar zasadiš, pobere mraz, česar ne pobere mraz, odnese Sava, česar Sava ne odnese, pozoblje gosposki davek, česar ne on, pograbi provizor, in če si karkoli skril pred piovizorjem, pa ti do zadnje drobtine sne po-žunska naklada. Ko je tvoje žito zrelo za srp, te pokličejo najprej žet gosposki klas; ko je čas za oranje, te žene županijski načelnik pod Ivanič ali Koprivnico kopat okope; ko bi bilo treba trgati grozdje, te ženejo v vojsko nad Turka in če prineseš celo glavo domov, pa najdeš prazen dom. Tako življenje je za vraga!“ »E, dragi Matija,“ se je nasmehnil Ilija in zavihal brke, „res je, kar si rekel; težko se živi in vsak kmet nosi svoje breme; Bog to ve, ali meni se vendar zdi, da si ti posekal več kozarcev ko Turkov in dobro bi bilo, če bi imel, dragi sosed, dlani nekoliko bolj ožuljene; potem bi ti mesečina ne gledala v streho in ne solnce v opanke.**
»Glejte no gospoda,“ je zaškripal z zobmi Matija in ošinil z očesom gospodarja; “kaj stane tebe, Ilijo, moj raztrgani plašč, nisi ga ti kupil; ali si zato kaj boljši človek, ker imaš novo slamo nad glavo? To in ono si res prigospodaril — toda pazi, boter, ni še tretjič k maši pozvonilo: tudi za tvojo kost se bo našel gosposki pes, moj žep pa jc prazen, in kjer nič ni, tudi cesar ničesar ne dobi. Ne hvali se, za nedeljo prihaja petek!“
(Dalje prih.)
..Dosegel se je popoln sporazum,, se p-avi torej, da merodajni gospodje omenjenih treh držav ali sploh ne vedo, kaj hočejo, ali pa da hoče vsak za sebe nekaj posebnega.
V eni točki pa so na konferenci v Sinaji le dosegli popoln sporazum. To pa se je zgodilo tako-le:
Ogri bi se radi iznebili plačevanja vojne odškodnine. Tega plačevanja bi se radi iznebili tako kako- so se ga iznebili Avstrijci, namreč z velikim mednarodnim posojilom. To posojilo bi bilo pa treba vknjižiti na prvo mesto, da bi dovolj držalo. Na prvem mestu so pa sedaj vknjižene vojne odškodnine. Če bi torej Ogri hoteli vknjižiti mednarodno posojilo na prvo mesto, bi sc morali oni, ki imajo od Ogrov dobiti vojno odškodnino, umakniti s svojimi tirjatvami na drugo mesto. V praksi bi to pomenilo, da je Ogrska prosta plačevanja na drugem mestu vknjižene vojne odškodnine, ker bo Še na prvem mestu vknjiženo mednarodno podojilo težko plačevala.
Ko so Ogri pred meseci prvič poskušali, da bi Čehi. Jugoslovani in Rumuni šli s svojimi tirjatvami na drugo mesto, so imeli smolo. Ogre so sicer podpirali Angleži, toda na stran Male antante so se postavili Francozi in Ogri niso opravili nič.
Toda angleška politika melje počasi, pa gotovo. Angleški funt je težak in dober denar in Angleži imajo takih funtov precej. Za funte so se oglasili tekom časa na Angleškem tudi Čehi, tudi Jugoslovani, tudi Rumuni. Torej cela Mala antanta. Tedaj
pa so Angleži rekli: Umaknite se z vašimi tirjatvami na drugo mesto in dobili boste, kar prosite. Prej pa nič.
To je bila občutna brca za vse
tri.
In zato so se sestali zastopniki vseh treh v Sinaji in pripovedali so drug drugemu, da je angleška brca jako čvrsta. In ko so to ugotovili, so izdali uradno poročilo o konferenci, kjer beremo, „da se je dosegel popoln sporazum.*1 Tem besedam je treba dostaviti, da se je dosegel popoln sporazum o tem, da je angleška brca zalegla in zato se je dosegel na nadaljnih konferencah zopet »popoln sporazum", da se je treba z vojnoodškodninsko zahtevo umakniti na drugo mesto, če hočejo ali čehi ali Jugoslovani ali Rumuni tudi videti kakšen angleški funt.
Konferenca v Sinaji je torej dokazala, da so naši vnanji zastopniki zelo kratkovidni, da niso že prvič razumeli, da se je treba pritisku angleškega funta udati. Ker tega niso razumeli prvič, je prišla brca. Sedaj pa že razumejo, namreč sedaj, „ko se je dosegel popoln sporazum,“ da je angleška brca prav čvrste sorte.
In sedaj se bo zgodilo, kar so Angleži že od početka hoteli: Ogri bodo dobili mednarodno posojilo, ki bo vknjiženo na prvem mestu, Mala antanta bo tudi dobila — ali funte ali pa novo brco, to se še ne ve, mi se bomo pa še naprej ponašali z ..najodličnejšo" diplomacijo na celem svetu...
Živela naša diplomacija!
„Jugoslavenščina“.
V ,»Trgovskem listu" z dne 26. julija t. 1. smo našli sestavek, ki je vreden ponatisa. Sestavek slove:
„Pred kratkim je zabavljal neki slovenski dnevnik nad popačenjem pristno slovenskih poštno-prometnih izrazov, ki so bili do sedaj uradno in med občinstvom v rabi, poštna uprava pa se je lotila „izenačenja“ tudi v terminologiji ter nadomestila v nekaterih slučajih prav dobre sloven-skg besede s čudnimi tujkami.
S hvalevredno vnemo je sicer ravnateljstvo poSt za slovensko ozemlje v dejstvu zagovarjalo ohranitev slovenščine ter jo rabilo vseskozi v uradnem poslovanju.
..Službeni list“ te oblasti se odlikuje v slovstvenem oziru s posebno dovršenostjo, kar je gotovo vsega priznanja vredno.
Da bi pa podrejeno uslužbenstvo in s tem tudi občinstvo se hitreje privadilo novi terminologiji, se je ..Službeni frst“ ustavil, uradne obvestitve bo pa prinašal belgrajski ..Poštni Vestnik11, ki bo seveda obenem skrbel, da se „uradna“ terminologija dosledno razširja. Da so izginili v poštno-uradnem slovarju do-malega vsi pristni slovenski izrazi, je pri tej „izenačbi“ že precej umljivo, da pa jih oblasti šiloma nadomestijo s tujkami iz neslovanskih jezikov, je pa pravcati zločin nad domačo književnostjo, kar nam očitno škoduje na ugledu.
Omenjeno uradno glasilo objavlja pred kratkim naredbo, ki govori o Jotanju na blehastih kanglah44. Kdo se potem še čudi napisom po bel-grajskih ulicah, ki svedočijo: „herih-terska radnja44 ali „ovdje se repari-rajo sparherdi44 itd.
Mesto, da vzamemo iz lastnega slovstvenega zaklada pristnih izrazov, je pač enostavnejše, da stavimo „adreso‘ ‘za naslov, „kaso" za blagajno; mesto odrezka dobimo „ku-pon“; znamk tudi ni več, dobijo se še samo „marke“.
Uradni žigi so sedaj „štambilje“, za „prehod“ pa rabimo bolj domači ,tranzit". „Kesa“ pomeni po naše vrečo, itd., itd. Za „odpravo“ si je pošta prisvojila ..ekspedicijo" ter prevzela v svoj slovar tudi „liferunge“.
Medtem, ko se lajiki in znanstveniki trudijo očistiti naš jezik grdih peg tujega vpliva, se zdi poštni upravi potrebno v strokovni terminologiji ohraniti tuje priveske v posmeh in pomilovanje naših sosedov, ki so se 'srečno take nadloge iznebili.
Sploh se zdijo tuji izrazi naši pošti nekako bolj moderni; s posebnim ponosom so si oblastni dostojanstveniki pri ministrstvu in ravnateljstvih pridržali nazive: „šefi, inšpektorji, sekretarji, kontrolorji, direktorji itd.", medtem ko so prometnemu osobju privoščili bolj priproste slovanske nazive: ..upravniki, činovniki itd."
Temu sestavku je treba dodati le še pripombo, da se tudi nekateri slovenski dnevniki — imenovati jih menda ni treba, s prav posebno vnemo trudijo, da rabijo kolikor mogoče mnogo neslovenskih izrazov zlasti v daljših člankih. To je popolnoma odveč. Nekdaj smo se trudili, da najdemo za vsak pojem dober in lep domač izraz, danes pa se trudijo pre-goreči „jugoslaveni“, da slovenščino čim bolj popačijo in pokvarijo. Čemu?
Dnevne vesti.
Nova stranka' na Hrvaškem.
Vlada poskuša vsa sredstva, da bi. Radiča na Hrvaškem spravila ob njegovo politično moč in mu omajala zaupanje, ki ga sedaj uživa pri hrvaških kmetih. Ker z grožnjami o »amputaciji«, s špijonskimi procesi itd. ni šlo, hoče sedaj proti Radiču ustanoviti »novo stranico«. 'Ta »nova stranka« naj bi Hrvate upognila pod 'belgrajsko komando. Za »novo stranko« je pa treba ustanoviteljev in kaj pravite, kje jih je vlada dobila? Med kmeti? Niti enega! Kje pa torej? Med »inteligenco« — kar je samoposebi razumljivo. Iz česar se vidi, tla je tudi med hrvaško »in-
teligenco« .še precej take ljulike, kakor jo je na žalost še zelo mnogo med slovensko »inteligenco«.
Iz Kamnika smo prejeli sledeči dopis:	V zadnji številki »Avtono-
mista« je g. urednik odprl predal za razmišljanje o Radiču in njegovi politični taktiki. Naj tudi jaz svoje mnenje povem. Politična abstinenca je navadno škodljiva. To dokazuje tudi zgodovina. Zlasti Čehi so imeli v bivši Avstriji veliko izgubo, da so sedeli doma in tako pustili Nemcem prosto pot in voljo. Pa .kakor ima vsaka stvar izjemo, jo ima tudi ta. Kajti naša država in naše državne razmere »o nekaj čisto po-
sebnega. V današnjem slučaju je Radičeva abstinenca pametna. Le tistim, ki presojajo vso stvar s sedanjega stališča, brez ozira na pri-hodnjost, tso zdi pogrošen a. Res, priznati moramo, da bi Radičev prihod kolikor toliko oslabel vladno moč in 'bi marsikatero breme, ki je sedaj padlo na prečanske kosti, izostalo. Kljub temu, da je današnja vlada precej svojeglavna ter upošteva le to, kar pride iz vladnih krogov in opozicijo le omalovažuje, bi vendar ob Radičevem prihodu postala krotkejša. N. pr. v vojaškem odboru 'bi se dalo marsikaj doseči, skrajšanje vojaškega roka bi se brezdvoma dalo izvojevati. Tudi .v finančnem odboru bi se no uoali tako krutih določb predložiti. Zbali bi se najibrže, da bi celo med srbskimi poslanci naleteLi na hujši odpor. Vrhu tega moramo upoštevati, da ima Radič precej spretnih in zmožnih politikov. A vsi ti uspehi bi bili za Radiča malenkostni. Od vsega tega bi Radič ne imel posebnih koristi. Nasprotno veliko bolje je za njega, če lepo sedi doma in če bel-grajska »čaršija« še hujše pritiska prečansko paro. Cim bolj bo ljudstvo nezadovoljno, tem bolj bo volilna žetev bogata. Na to Radič tudi računa. Njegov cilj je odnesti kolikor mogoče veliko mandatov iz volilnega boja, najmanj pa toliko, da bo imela federalistična struja večino. Toliko pa tudi upa. V krajih, v katerih hoče postaviti svojo listo* ne kaže preslabo zanj. V Vojvodini, Rosni, Dalmaciji, bo precej dobra žetev. Ivo se mu pa to enkrat posreči, je na konju. Potem je on odločilni faktor, s katerim morajo Srbi računati, kateremu se -morajo umakniti ali pa vsaj skleniti sporazum, temelječ na pravičnosti in zaupanju. Za vse to dobro vedo Srbi in tega se boje. Kakor se sliši, jim volitve nič ne dišijo, ampak jih hočejo zavleči ne samo, da poteče volilna doba, ampak še dalje, dokler se bo dalo. Med tem pa še poskušajo na vse načine, kako 'bi se svojega hudega tekmeca iznebili. Sedaj pretijo z aretacijo, a stvar jim nič kaj ne gre od rok. Uvidevajo, da stvar ni tako enostavna. Radičeva politika ni ravno napačna. Njegovo geslo je; počasi, pa sigurno. Nespametni pa so tisti, 'ki gledajo le na hipni uspeh in katerim je skrb za bodočnost že prevelika modrost.
»Kje so bili avtonomisti takrat, ko je šlo za neodrešene brate v Primorju in na Koroškem?« — Tako se vprašujejo »Jutranje Novosti« in hočejo na ta način menda »dokazati«, da so izgube Primorja in Koroškega krivi — avtonomisti!!! Mi bomo pa postavili vprašanje nekoliko drugače in pravimo:	»Kje pa
so bili takrat centralisti, ki so imeli takrat v rokah vso vladno moč? Kje so.bili takrat radikali, ki :so bili tedaj in so še danes v vladi odločilna stranka? Kje so bili, a? To poglavje slovenske politične zgodovine je za takrat vodilne državnike in takrat odločujoče stranke tako neprijetno, da bi za »Jutranje Novosti« bil mnogo boljši molk o vseh teli stvareh kakor pa mešanje in mešetare-nje z nesrečno usodo Primorja in Koroške z našim notranjepolitičnim ibojem.
Kmetje, posnemajte! Kakor znano, so po stanovanjskem zakonu trgovski prostori od zaščitne najemnine izvzeti in ravno ta'ko stanovanja in lokali v novih hišah. Ti prostori so vsled tega zelo dragi, a kljub temu jih je težko dobiti. Zato jih _ jemljejo v najem navadno za daljšo dobo, >za pet ali pa .za deset let. Ker pa naša valuta ni stalna, škode pa nihče noče trpeti, ne gospodar in ne najemnik, se je udomačila navada, da sklepajo stranke tozadevne pogodbe na podlagi dolarske cene, to je v zlatu, plačljivo pa v papirju. Takih pogodb so sklenili v ljubljanskih odvetniških pisarnah iže lepo število, in te pogodbe so pravomočne in veljavne. Ta primer naj posnemajo tudi kmetje pri svojih pravnih poslih, da ne bodo trpeli škode in da se izognejo ne-
številnim sitnostim in celo dragim pravdam. Zlasti priporočljivo je tako postopanje pri odmeri dedščin-skih deležev. Če n. pr. gospodar oženi sina, izgovori navadno »sebi užitek, ostalim otrokom pa določi njihove deleže, ki se vknjižijo. Krivično pa bi bilo, obremeniti novega gospodarja z velikanskimi isvotami, ki jih ta ne bi mogel nikdar plačati, če bi se valuta nepričakovano dvignila. Ravnotako krivično bi bilo, prikrajšati sodediče, če bi valuta silno padla. Vsem takim neprilikam se da izogniti, če se določijo tozadevni zneski v zlati, najboljše v dolarski veljavi, kar pa mora biti v pogodbi seveda ugotovljeno. Če stoji naša nazadnjaška zakonodaja še vedno na stališču, da »krona je krona«, je to mogoče s stališča države čisto prav in v redu, s stališča pametnega in pravičnega gospodarstva pa ne in zato si morajo ljudje pač sami pomagati, kolikor si mo-reio, če se hočejo obvarovati občutnih zgub in oči vidnih krivic. Na sličen način se priporoča postopati tudi pri posojilih.
Odkod denar? Mnogi ljudje ugibljejo, odkod dobe razne vladne stranke toliko denarja, da ga lahko sipljejo kakor Antikrist. To je zelo lahko. Kdor je z vlado, dobi tudi kredit pri Narodni banki. Ta posoja denar po 6 ali 7 procentov. Od Narodne banke izposojeni denar pa se da »naložiti« s posojili na trgovce in industrijce po .30 ali še več procentov. Razlika jo torej prav znatna in zadošča navadno, da živi od nje prvič oni, ki dobi posojilo pri Narodni banki, in drugič stranka. Ta način »privrede« je popolnoma korekten in nihče ne more nikomur nič očitati.
Lepe slike. V demokratskem »Jutru« smo brali, da zbira demokratska stranka podatke o vseli mogočih umazanijah, ki jih je zakrivila vladajoča radikalska stranka. Sedaj bi bilo potrebno še, da bi tudi radikalska stranka začela zbirati razme umazanije, ki so jih zakrivili demokratje. Ti dve »sliki« bi bilo treba potem lepo natisniti in še lepše vezati in razposlati križem sveta kot sijajen dokument reda in poštenja v kraljevini SHS.
Naše naročnike na deželi, ki prihajajo po opravkih v Ljubljano, Celje ali Maribor, prosimo, naj se pri svojih morebitnih nakupih ozirajo pred vsem na one trgovce, in obrtnike, ki oglašajo v našem listu. To so zavedni in odločni možje, ki jih slovenskega imena ni sram in take je treba podpirati, zlasti če prodajajo svoje blago po istih cenah in v enaki kakovosti kakor ga prodajajo njihovi manj zavedni in odločni trgovski tovariši. Naše naročnike prosimo, da ta naš poziv po možnosti uvažujejo.
»Igralnica na Bledu, sc zapre.« Pod tem naslovom poroča »Slovenski Narod«: »Po poročilu belgrajsko »Politike« sta finančni in notranji minister izdala ukaz radovljiškemu okr. glavarstvu, da zabrani nadaljno poslovanje lansko leto ustanovljene igralnice.« — Vprašamo: Čemu imamo potem velikega župana v Ljubljani in čemu vzdržujemo v Ljubljani drago pokrajinsko upravo, če minister občuje kar naravnost z okrajnimi glavarstvi?
Veliki župan ljubljanski. Dnevno časopisje je ta teden poročalo, da odstopi sedanji veliki župan »ljubljanske oblasti« g. dr. Lukan. Dalje so poročali listi, da se je za to mesto oglasilo precej »prosilcev«, da pa vladi v Belgradu nobeden ni bil všeč. Imenovali so tudi različna imena raznih slovenskih političnih »pervakov«, ki bi radi imeli naslov »veliki župan«. — Mi te borbe za »velikega župana« enostavno ne razumemo. Kdo je danes »veliki župan« in kaj je? Nič in še enkrat nič! Nekdaj je bil deželni predsednik velik in vpliven gospod, ki je imel mnogo pravic in veliko moč. Današnji »veliki župan« pa nima druge moči in pravice, kakor da sme gospoda Pisaroviča prestaviti od okr. glavarstva v Črnomlju
k deželni vladi v Ljubljano itd. To je vse. Podpisati pa ne more nobenega pisanja, kjer bi šlo le za pet fickov vrednosti. Vse to je pridržano ministru v Belgradu. Plače pa tudi nima dosti boljše ka'kor jo ima dober mesarski pomočnik. Zato je nerazumljivo, zakaj se ljudje za »velikega župana« tako vlečejo. Od okolnosti, če bo g. Pisarovič služil v Ljubljani ali pa v Metliki ali če bo poslan iz Ljubljane v Kočevje, pa menda ni posebno odvisen blagor slovenskega ljudstva.
„Šta tražlte?“ — Pod tem naslovom pripoveduje ..Slov. Narod“ tole mično in poučno zgodbo: »Zgodilo se je, da je deželno sodišče v Ljubljani naprosilo pristojni srbski •sud za opravek pravne pomoči. Svojo prošnjo je v Ljubljani sodnik napisal in odposlal seveda slovensko. Mine čas in prošnja priroma iz našega juga lepo nazaj s kratkim odgovorom: „Sta tražite?" Dasi je ljubljanski sodnik . učinil" svojo zaprosbo po predpisih naše ustave, vendar je takoj prijel za ponižno pero in v gladki vzgledni srbohrvaščini ponovil svojo uradno prošnjo. Poslužil se je brez vsake slutnje za ta dopis seveda pri nas običajne latinice. Mine zopet čas. In zopet pride iz Belgra-da odgovor: „Šta tražite?“ — Pišite v srbskem jeziku! No, ljubljanski sodnik sede tretjič za mizo in zapiše svojo zaprosbo v zahtevani cirilici. Kak uspeh je s tem zadnjim poskusom za pravno pomoč dosegel, nam ni znano Mi se omeumo le na trditev, da take justične operacije, take posamezne uradne ljubeznivosti južnih uradov in njihovih reprezentantov prvič v naši državi niso dovoljene vzpričo ustavnih določil, ki veljajo za vse jugoslovenske sodnike. Drugič ne razumemo, kako da se more najti v srbskem delu naše države taka jezikovna nevednost. In tretjič upamo, da si bode justični minister in vsi, ki so poklicani za unifikacijo naše zakonodaje, justice itd., take slučaje nekoliko bližje ogledali, ker sc sicer lahko kaj kmalu zgodi, da se, sodnim zaprosbam slovenskih naših sodišč iz Belgrada in našega juga ne bode več vpraševalo „Šta tražite ?“, marveč se sploh več ne bode odgovarjalo!“ — Tako počasi bo spregleda! tudi ..Slov. Narod“, kje tiči glavni vzrok vsega nezadovoljstva v državi' in bo morebiti tudi on začel razumevati pomen boja za slovensko samostojnost.
Industrijska razstava v Mariboru. Samo še 15 dni je do otvoritve Industrijsko-obrtne vzorčne izložbe v Mariboru. Priprave se razvijajo po določenem redu in vidino napredujejo. Že v dosedanjih obrisih, ki so razvidni iz predpripi-av, se kaže, da bo razstava odgovarjala vsem zahtevam današnje dobe in bo nudila res pravo sliko obrti in » industrije, zlasti v severnih delih naše države. Zastopana pa je obrt in industrija ne le iz Slovenije, temveč tudi iz ostalih krajev naše države, ker je Maribor najpripravnej-ši kraj za prirejanje takih razstav. Na važnem prometnem križišču nudi najlepšo zvezo z vsemi kraji naše države in z inozemstvom. Zato tudi uspeh razstave ne bo izostal. Že lanska razstava je v vsakem oziru krasno uspela. Letošnja pa je po svojem obsegu mnogo večja in popolnejša, poleg toga se obeta letos za časa razstave krasno vreme, tako, da uspeh me more izostati. Povsod vlada za razstavo veliko zanimanje. O tem pričajo številne prijave obiskovalcev iz vseli krajev, lako iz inozemstva kakor iz naše države. Ponovno opozarjamo vse na to razstavo, ki ne bo zanimala samo obrtnika, ampak vsakogar. Saj bo na razstavi zastopano tudi vrtnarstvo, razstava vin, gradbena razstava in umetniška razstava, tako da bo vsak obiskovailec prišel na svoj račun.
Vrednost denarja. Za 100 naših kron se dobi v Švici približno en frank in 45 centimov, 1 dolar ie vreden okoli 380 kron, 1 lira pa približno 17 kron.
Žitne cene. V Vojvodini tržijo pšenico po 1460 kron, ječmen po 1172 kron, oves po 1200 kron, koruzo po 1140 kron, pšenično moko št. 0 pa po 2400 kroin.
Čevlji z znamko „Peko“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino.
Družba Ilirija, Liubljana, Kralia Petra tre 8, Teloion 220.
Gospodarstvo.
Pomagajmo si sami!
Vsak gospodar stremi za tem. da svoj imetek množi. Ta želja je glavno gibalo vsega gospodarstva sploh.
Dve poti sta, po katerih skušajo gospodarji doseči svoj cilj.
Prva pot je pot varčnosti. Mali kmet, mali obrtnik in mali trgovec zbira in zbira leto za letom krajcar za krajcarjem, da dokupi še eno njivico k svojemu posestvu, da si nabavi še en stroj in da svojo zalogo poveča. Ta pot je jako solidna, ampak dolga je in trnjeva. Ie pa najbolj poštena.
ne važnosti in to ne le za posameznike, ampak prevsem za javno gospodarstvo.
Kakor so razmere dane, je jasno, da mora Slovenija na eni strani začeti v agrarnem oziru z intenzivnim obdelovanjem zemlje, na drugi strani pa se mora industrializirali, da z delom zasluži to, kar zemlja premalo rodi. Za eno in za drugo je pa treba denarja, in ker denarja v deželi sami naenkrat ni dovolj, je treba iskati kredita, Toda kje in kako?
Mi smo bili doslej vajeni zanašati se v vsakem oziru na denarno pomoč države. Če so hoteli kje zgraditi cesto, so rekli: Mi damo že nekaj zraven, če da tudi država neka, Tako je bilo pri gradbi železnic, vodovodov, javnih poslopij, sploh povsod. Samo država in država.
Ta sistem državne pomoči pa je svetovna vojna uničila, kakor je uničila tudi še mnogo drugega.
Pred svetovno vojno smo bili vajeni smatrati državo za nekaj večnega. Ni ga bilo zlepa človeka, ki bi si bil mislil, da more država razpasti! In vendar se je to zgodilo — svetovna vojna je podrla ves stari državni sistem.
To dejstvo je vplivalo porazno na državni kredit. Če je prej država razpisala kakšno posojilo, so se ljudje za take vrednostne popirje kar trgali — vsaj je bila država večna in vsaka izguba izključena. Danes pa, po žalostnih skušnjah z nesrečnimi vojnimi posojili, imajo ljudje za stokanje države po denarju gluha ušesa. Država danes nima noberiega kredita več. To je en vzrok nezaupanja do države. Pri nas v Jugoslaviji je pa še nekaj drugih vzrokov, ki ne govore ravno v prid državnega kredita. Povedali smo jih v na šem listu že dostikrat, zato jih danes ne omenjamo več posebej.
Dejstvo je torej, da država nima kredita, kar pa kdo sam nima, tega tudi drugim dati ne more.
Kaj je torej storiti?
Izkušnja je pokazala, da je mno-
go trdnejša, stalnejša in zanesljivejša organizacija od države — občina. Države so trgali in razkosavali — občine pa so ostale cele in ž njimi vred je ostalo tudi njihovo gospodarstvo, njihovo imetje in njihov kredit. In to je za Slovenijo silne važnosti.
Na mesto državnega kredita in »stare vere“ v državno pomoč mora stopiti občina ali zveza občin kot prvovrsten gospodarski iri kreditni činitelj na plan. Tudi skupno delo privatnega ali zadružnega domačega kapitala se lahko opre na premoženjsko moč občin, kar bi naš kredit v svetu silno dvignilo. Mi v svetu danes nismo več tako neznani, kot smo bili pred vojno. K nam prihajajo tujci iz vseh mogočih dežel, tudi iz takih, ki imajo dovolj denarja in to dobrega, zlatega denarja. S pametnim in smotrenim delom mogoče ne bi bilo pretežko, zainteresirati tuji kapital za naše potrebe, ki bi se gotovo odzval, če bi dobil dovoljno jamstvo za pošteno porabo kapitala in za pošteno plačevanje obresti. Tuji ljudje danes vedo, da Slovenija ni Balkan in da je slovenska občina soliden plačilnik in vesten gospodar, in zato bi slovenske občine s svrTm jamstvom immgo prej in pod ugodnejšimi pogoji prišle do potrebnih nam kreditov kakor danes država žalibog brez kredita.
Le vzemimo praktičen primer: elektrarne. Brez te cenene gonilne moči je vsak industrijski naoredek v Sloveniji izključen. S svojim denarjem pa mi teh dravih naprav ne moremo graditi. Država tudi ne, ker nima ne denarja, ne kredita. Kdo pa torej? Občina ali pa teh več skupaj! In prepričani smo, da ima tuli kapital še vedno več zaupanja v gospodarstvo in v red ki vlada v naših občinah kakor pa v nered, ki vlada v državni upravi!
V občinah in v njihovem redn-nem gospodarstvu leži za Slovenijo ogromen kapital in stvar pametnih mož je, da najdejo način, kako ta kapital dvigniti in izkoristiti.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petri & Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani
Druga pot je pot kredita. Kdor ima kredit, si dokupi njivo ali si nabavi modern stroj lahko mnogo prej kakor če bi leto za letom zbiral svoje prihranke, in z naglo dokupljeno njivo in z naglo nabavljenim strojem tudi hitrejše in več zasluži, da navadno brez posebnih težav plača obresti svojega dolga in odplača tudi nekaj kapitala (amortizacija). Zato se načina množitve premoženja s pomočjo kredita danes poslužuje ves moderni gospodarski svet.
Tudi za gospodarski razvoj Slovenije je kreditno vprašanje bistve-
S
:
■
:
■
■
5
■
:
Popolnoma varno naložite svoj denar v
mum posojilnici V LJUBLJANI
r. z. z o. z.
seda} poleg nunske cerkve po leti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po 6% brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po S V2°/o-Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po €t V2%-
Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru.
Nogavice
vezenino, sukanec Trident in veriga, naramnice, D. M. C. prejca jedilno orodje, žlice, vilice, nože, glavnike itd. priporoča veletrgovina
OSVALD DOBEIC, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg 9.
•■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■NNN*
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
obročke za Rex in Wecksteklenice, se-saljke za otroke, vinske in vodne cevi, pnevmatiko za kolesa kakor vse druge higijegične, tehnične gumi izdelke kupite najceneje pri gumi Specialistu
M. I. Nerat
MARIBOR, SLOVENSKA ULICA št. 12.
!■■■
Raznovrstna kleparska, vodovodno inštalacijska in kotlarska dela izvršuje najhitreje in zanesljivo po konkurenčnih eenah
Produktivna zadruga hleparjep, inštalaterjev in hoUarjep
v LJUBLJANI, Kolodvorska ulica štev. 18.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BS
r
Teodor Horn, Ljubljana
Poljanska cesta št- 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh
kleparskih in vodovodnih instalacijskih del kabop tudi zcs pokrivanje streh.
Vsa stavbinska In kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. Ambalaža in pločevine.
S(3EX£5X55X££ (33X^(32><2ED<3S(55><ž3(?5MK.'H
pisemski, svilen, krep, ovojni, havana, kuverte, noteze, vpisalne knjižice pisarniški, trgovski, koncepni in razglednice na debelo pri
OSVALD DOBEiC, Ljubljana
Sv. Jakoba trg štev. 9.
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg 21.
priporoča po nizkih cenah svojo zalogo damskih slamnikov in klobukov.
Jermena
za cepe in za čevlje, kože, biče, bičev-nike, razne krtače, čevljarsko prejo In papirnate vrečice nudi po najnižjih cenah
OSVALD DOBEIC,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
FR. SLOV NIK
LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo Izgotovljenih oblek in manufakture.
Obleke po meri se točno Izvršujejo.
Vzajemno zavarovalnica
9 Ljubljani, Biiiiajsfcn »sta ifcv. 17.
SPREJEMA: V živjenskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh pre-
makljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju streli in co eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.
PODRUŽNICE: Sarajevo, Vrbanja ulica 4; Zagreb, Koroščeva ulica 15; Celje, Breg 33.
Glavna poverjeništva: Osjek, Split, Subotica, Hercegovska ulica 2.
Zanesljivi posredovalci se vedno sprejemajo.
Ceniki in pojasnila z obrat, pošto brezplačno-
Vn ■ •	■ g	V najlepši legi ob Bohinjskem	jezeru
Knninii	se nahaia h°te*sv*°uhs 30
U U111III •	opremljenimi sobami in novo vpeljano
■	električno razsvetljavo v sobah.	Čolni
in kopališče na razpolago. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne.
Za mnogoštevilen obisk se priporoča
Feliks Seljak, hotelir.
Papirna trgovina IV9N 093ŠER
Ljubljana, Sr. Petra cesta štev. 2.
ima v zalogi
razne pisarniške in šolske potrebščine, poslovne knjige, pismeni, trgovski in uradni papir vseh vrst, po konkurenčnih cenah.
Vi let or Šober
ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 4.
Trgovina špecerijskega blaga, moke, žganja i.t. d. Cene nizke, postrežba točna.
Kupujem vsakovrstne deželne pridelke.
ČJJLerfcil
(krema) kakor Ilirija, Jadran, C. in M. Cipulin, ličilo, mast za usnje, črnilo, olje za šivalne stroje, pečatni vosek, dišeče milo kupite najceneje pri
OSVALD DOBEIC, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg 9.
IVAN SAX, Ljubljana
Stari trg Ste v. 8,
priporoča svojo trgovino manufaktur-nega blaga in obleke domačega izdelka po najnižjih cenah. Izdeluje tudi obleke po naročilu 1
BRATA BRUNKOLE
d. Z O. x.
LJUBLJANA, Židovska u». 5.
Piiporoča se cenjenemu občinstvn na novo otvorjena konfekcija za dame in gospode. Modni salon. Naročila po meri se sprejemajo. Konkurenčne cene. — Postrežba solidna 1
Lepota I
Ako hočete imeti lepo, nežno lice uporabljajte dika lilijino kremo, katera odstranjuje razne izpuščaje na koži. Prepričajte se in naročite po pošti. Drogerija ANTON KANC, Ljubljana.
Za. zobe.
Na Vas je ležeče, da varujete svoje zobe propadanja. Tu so našteti oni preparati, ki so najbolji za negovanje ust in zob.
PraSek dr. Huthena, bel
kakor sneg.
Alem praSek, posebno za kadilce, da so zobje izredno čisti in beli.
Adoform pasta za zobe, nenadomestljiva s svojim ugodnim tekom in osvežujočim svojstvom. Ta pasta beli zobe, ter po njej ves dan ostane v ustih ugoden duh.
A septin voda zsa usta nekoliko kapljic na poi Čaše vode služi za izpiranje ust, jači zobe in zobno maso osvežuje dih in nas varuje raznih infekcij, ako se stalno uporablja. Dobiva se pri
MUran parfumerija" Ljubljana, Mestni trg II.
Ivan Pakiž [
Ljubljana, Stari trg 20. S
Velika zaloga stenskih ur j in budilk, svetovno znane ■ tovarne „Junghans“. ‘ Vsakovrstna precizne švi- 5 carske žepne ure, izbira 5 zlatnine, srebrnine in je- J dilnega pribOra.
Perilo
čevlje
klobuke
ter razno modno in galanterijsko blago-kupite najbolje pri
Jakob Lah,
MARIBOR, GLAVNI TRG ŠTEV. 2.
Najboljša *
kolesa, pnevmatiko
in vse dele koles nudi po originalnih cenah zastopstvo tvrdke J. Goreč
M. R. Plevel,
PRESKA pri MEDVODAH.
Obrtna borilca v Lij ubij ani.
IIHBILO
rta podpisovanje delnic.
MI- emisija delnic.
Izvršuje sklep Občnega zbora delničarjev OBRTNE BANKE v Ljubljani, z dne 18. IV. 1922 sklenil Je v oblaščenl upravni svet na temelju odobrenja ministrstva za trgovino in Industrijo št. VI 3417 ddo 30. junija 1924 provesti zvišanje delniške glavnice od Din l^SO-OCO'—
na ©In 2,000.000*—
z Izdajo 15.0 0 0 novih delnic po nominalnih Din 50 — v skupnem znesku Din 7 5 0,000 — pod sledečimi pogoji. i
1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na vsaki 2 stari delnici 1 novo po kurzu Din 5&*— prištevš Din 7*5 0 za stroške In obresti za komad. Plašči starih delnic se Imajo pri podpisovanju predložiti v svrho odkolekovanja.
2. Ostalih 2500 delnic Je na razpolago delničarjem oziroma novim subskribentom po tečaju Din 5 5*— prl-števši Din 7*5 0 za stroške.
3. Delnice particlplrajo s polovico kupona na čistem dobičku za leto 1923.
4. Subskrlbcija se vrši v času od 15. julija do 15. avgusta 1923 pri Obrtni banki v Ljubljani in njeni podružnici v Ljutomeru, ter pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju, Brežicah in Kranju.
5. Kurzni dobiček, ki nastane Iz Izdaje novih delnic, se po odbitku vseh stroškov In pristojbin pripise rezervnemu zakladu.	,0/	_hrpe*m,
6. Pravico repartlclje sl pridržuje upravni svet In se za nedodeljene delnice vplačani zneski vrnejo s 6 /0 ooresimi.
7. Za uspeh te emisije jamči poseben sindikat.
Upravni svet Obrtne banke v Ljubljani.