Zakaj in kako naj bi se nčitclj vedno izobražcval. (Dalje in konec.) Ako se hoče učitelj spešno izobraževati, naj rad bere pedagogičae ia druge poducivae kfljige in spise. Bere pa naj le take reči, ktere so mu resniČBo potrebae ia koristne. Čas je drag, — nioramo ga tedaj pri vseli rečeh prav obračati. — Ucildj naj si take kajige za branje izvoli, ktere so aaj bolj primernc njegovemu stanu. Iz nied pcdagogičnih kajig in spisov naj si učitelj najpred izbira take, ktere ga podučujejo ia mu svetujejo v rečeh, ktere mu kažejo pravo podlago pri aauku in aiu dobre misli stvarijo ia Biaožijo. — Kar zadeva kralkoeasao berilo, aaj se učilelj skerbao varuje, da ae zajde aa kako BapČBO pot. Posebno naj se ogiba škodljivih romanov, v ktorili se nahaja polao prenapetih domišljij, ki ga v BJegovem poklicu bolj zaderžujejo, kakor izobražujejo. Šolski in mladinski duh se ne striaja s takimi neslaniiiii ib prazniaii spisi. — Za kratkočasiio berilo naj učitclj raje bere kake lepe mladostne, ljudske, zgodoviaske in naravoslovne knjige, s kteriaii se lahko kratkočasi ib podučuje ob enem; — učitelj pa se iz takih mičaih spisov tudi Bavadi, da laliko z otroci tako govori, kakor otroci govore in mislijo. — Prav je, da učitelj tudi rad bere kake dobre bukve, ki so za prosto ljudstvo pisane, da ve, kako se Biora z ljudmi po domače, pa veadar lepo in gladko pogovarjati. Ljudski učitelj mora Ijudstvo dobro poznati in vediti,%k8j je ljiidstvo^ ia kako naj se tečao izobražuje aa svoji narodai podlagi. — Tudi je dobro, da učitclj 3 bere kak dober politični časnik, da ve, kaj se godi po svetu, ia da zatira marsiktere krive misli ia podpihovanja med prostiai ljudstvom. — Braaje pa naai le koristi, ako prav beremo. Ni še dovolj, da kaki spis Iiitro preberemo, potera pa ga na polico veržemo ali za tram vtaknemo, ia ga več ae porajtamo. Berimo počasi, pazno in premišljeno, — in imeaitaejše stavke do dobrega pretehtujmo ia si jili zapoaiaujaio. — Koristno je ia včasi tudi potrebno, da si bravec tega, kar je bral, ttidi kaj zapiše, ali precej kadar bere, ali pa kadar kak cel odstavek prebere. Nek učea mož pravi: ,,Beri počasi ia s peresom v roki!" — In tako je prav. Kar si bral, zopet ponavljaj ia si zaponinuj, — in kadar bo treba, se boš lahko hitro spoainil, kar si brafc-v vsem spisu, in se boš od tega lahko pogovarjal s svojimi tovarši. Po tej poti se človek tudi vadi, da prav gladko govori ia dobro spisuje. Kdor si tedaj ne prizadeva^^ da bi si jezik gladil in se v spisovanji vadil, bi kinali še to mervico pozabil, kar si je kdaj pridobil. Učitelju mora beseda gladko teči, aaj si bo v šoli ali drugod, povsod se aiora obaašati, kakor moder mož, kteri je v vseh potrebnih rečeh dobro izurjen ia premeden. Posebno se učitelj tadi izobražuje s tem, da spisuje svoj dnevnik, to je, da si vsaki dan v posebao knjižico kaj zapiše, kaj je lepega bral, slišal, skusil ia sploh vse, kar se mu je primerilo v šoli ia zunaj šole. Vsak pridea gospodar zapisuje, kar čez leto prejema ali izdaja, da poleia ve, ali je kaj prigospodaril ali zapravil. Tako naj dela tudi učitelj pri svojeai šolskem gospodarstvu. Zapisuje naj, kaj in koliko je že aaučil svoje učence, po kteri poti je naj hitreje prišel s svojiia naukoni do pravega namena, kaj mu je spodletelo i. t. d. Taki zapoliiioi učitelja vedno mikajo, da si vsaki dan kaj novega pridobi, in da se dalje izobražuje. V marsikterih krajih so si učitelji tudi osnovali svoje bukvarnice, kar jim je gotovo zeld zeld koristno. Kar posamesnim ni mogoče, se stori z združenimi aiočnii. Učitelji, pa tudi duhovni gospodje se zberd, ter napravijo bukvarnico, ktero z nekterimi denarnimi doneski žive ia množijo z mnogoverstnimi potrebnimi in koristniaii spisi in knjigami. Vsaki ud si lahko izposodi, kar hoče brati, da si pridobi potrebaih vednost za se in za šolo. Po takih bukvaraieah pride veliko dobrega med sole in učitelje, in od tod na vso milo domoviao in deržavo. — Veliko učiteljev je še, ki imajo sicer dobro serce in dobro voljo, pa si ne vejo ae na desno, ae na levo poaiagati, ter tiče pri svojem starem kopitu, misleči: aiora ti prav biti, kar je do zdaj prav bilo. — Pridao branje sedanjih, prav aiodro osnovaaih detevodskih in drugih učaih knjig pa gotovo vsakega mladega učitelja zdrami, da se zave, in če ae popolaoaia, saj nekoliko na boljšo pot zaverne. Tedaj, ljubi učilelji ia šolski prijalli! ne niiidite se, in ne čakajte predolgo, kjer niinate še take bukvarBice, — aapravite si jo, — bote vidili, da bote s teBi silno veliko dobrega storili za šolo ia učiteljstvo! *) Tudi uči-teljski zbori lli učiteljske posvetovaaja veliko pripomorejo k oaiiki iičitejjiev. •fifeslušajnio, kaj pravijo prečastiti škof Aatoa Mar t in: wImajo naše dai svoje omizje zdravniki za ozdravo ljudi, — sodniki za pravice dežele, — rokodeli in kmetje za živinsko rejo in obdelovanje- polja; tudi godei imajo svoj daB, da se pogovorjj«, kako bi jiai struae bolj vbjftno pele; — ali ai Baai učenikoin, duhovaiai in šolskim, star^ii in oskerbnikom tudi (reba pogovoriti se, kako bi po slovehsko prav oskerbovali naj potrebaeje reči, ki so k veci časti božji, nam k časai sreči ia dušaai v vcčno zveličanje? — se pomeaili prav po domaee, kako bi keršaastvo vredao učili, šolo dobro ravnali, zrejali otroke po božji volji, — polepšali svet, zapirali pekel in ljudeai v nebesa pomagali ? — pobarali tudi sosede, rekoč : Kako pa kaj vi niožje? — Bratje, ljubi, dragi bratjc! le eao ia ravao to je potrebao." Luk. 10, 42. Učilelji pa naj ludi radi včasi eden k drugemu grejo pogledat v šolo, posebao k očitniai preskušajam, da bi vidili in slišali, kako drugi njih tovarši delajo na šolskeia polji. Saj tudi kmetovavec rad pogleda sosedovo njivo, in se ž ajiai posvetuje, kaj in kako mu to ali uno delo bolj tekae ia kteri sadež bolje doaaša. x\Iladi učitelj ne sme biti preveč sam svoj, ia ne saie misliti, da že saai dosti ve, in da se aiu ni treba od drugih kaj učiti. Take misli ga peljejo po rakovl poti lastne omike. — Učitelj naj se tudi rad peča z dobrimi, poštenimi ia mo- drimi Ijudmi. V dobrih družbah se mladi človek nekako ves prerodi, zbistri in napoti do svojega pravega namena. Posebno *} Tudi v Ljubljani smo leta 185G osnovali tako učiteljsko bukvarnico, kjpr imain!) žr vclilcn prav izvcrstnih knjig in časopisov, ktere tudi vnanjim udoin po dcžcli posojujemo. V tsat ud plača na leto Z fl. 10 kr. 8» naj se mladi učitelj rad poniuja pri svojih dobrih duhovnili paslirjih, kterim je šola in mladina živo pri sercu. — Vsa učiteljeva omika pa aaj cvete le v praveni kerščaaskeia ia narodaem duliu, to je, učitelj naj veclao misli, kake iinenitae dolžnosti mu naklada njegov stan, ia kako bi te dolžnosti prav spolaoval, da bi delal Bogu na časl in na srečo svojega naroda. — Učitelj naj iaia globoko v serce vtisnjeno zlato praviloj ki pravi: nBog in narod, domovina Naj ne gre nam iz spomina !" Ljubi tovarši! ,,naprej" naj bo naše krepko geslo! — naprej po pravi poti do našega namena!