Nazorni nauk v drugem razredu Ijudske šole. 6. Vaja. V r t. Ko sem vas zadnjič vprašal, kaj vidite v vaseh navadno med hišami, rekli ste: Med hišami vidimo vrte, livade in polja. In prav ste odgovorili. A danes si hočemo nekoliko bolj natančno ogledati vrt, katerega vsi dobro poznate. Le poglejte malo okolo hiše, in videli boste, da zadej za hišo je navadno vrt. Tvoji stariši imajo vrt; tvoji tudi. Vrt Jožkovih starišev je mnogo večji, nego li vrt Andrejčkovih starišev. Imamo tedaj velike in majhene vrtove. Povčdi mi ti, Matijček, kakšne rastline vidiš po vrteh? — Po vrteh raste solata, kumare, redkev, korenje, koleraba, obrovt, grah, čebula, zelena, petršilj i. t. d. Vse take rastline, ki rasto po vrteh, imenujemo povrtnino. Od nekaterih povrtnin jemo samo sad, od nekaterih peresa, in od nekaterih samo korenino. — Od katerih povrtnin jemo sad? od katerih peresa? od katerih korenino? Poglejte, tukaj imam povrtnino! Kako se imenuje ta povrtnina? To je solata. Povedi mi ti Jožek, kakšne dele ima solata? Korenino in listje. — Kakšno je listje? Mesnato. — Kakšno ima barvo? Zeleno. — V kaj se zvija listje? V glavice. — Če glavice potipljimo, kakšne so? — Cimu ljudjč sejejo solato? Da jo jedo. Kako imenujemo to povrtnino? To je kumara. Povedi mi, kakšne dele ima kumara! Korenino, peresa, cvet in sad. — Kakšen je sad? Debel in podolgasto-okroglast. — Kakšno barvo ima listje, kakšno sad? — Kakšno barvo ima cvetje? Rumeno. — Potegni z roko po listih in povedi mi, kakšni so! Grapasti. — Potegni z roko po sadu in povedi mi, ali je gladek ali ni! Bradavičast. — Cimu sade ljudje kumare? Ker jih jedo. — Kako jih pripravljajo za jed? Kakšna povrtninaje to? To je retkev. Kakšne dele ima retkev? — Kakšna je korenina? Okrogla. — Koniu je korenina podobna? Repi.— Kakšno barva ima od zunaj? Črno ali sivkasto. — Kakšno barvo ima od znotraj? Belo. — Kakšnega okusa je korenina? Reznega. — čiinu sadč ljudje retkev? Na ta način opisuje učitelj bolj znane povrtne rastline, ter povdarja posebno korenino, listje, cvet, sad in korist vsake rastline. Vsako rastlino naj učitelj v šolo prinese in jo otrokom v njenej pravej podobi razkazuje. — Potem naj preide učitelj k ovočnemu drevju ter naj začne nekako tako-le: Po nekaterih vrtih vidimo tudi drevesa. Pri vas Francek jih uže imate. Povedi mi, kakšna drevesa rasto po vrtovih! Jablane, hruške, češplje, slive, češnje, višnje, breskve, smokve i. t. d. Katere dele ima vsako drevo? Korenino, deblo in veje. — Kaj vidimo na vejah? Mladike, listje, cvet in sad (ovočje). — Kaj vidimo na deblu? Skorjo. — Kakšno listje ima jablana? Jajčasto-okroglo. Kakšno je ob kraji? Napiljeno. — Kakšno je od spodaj? Večjidel kosmato. — Kakšen je sad? Okrogel. — Kakšnega je okusa? Sladkega ali sladko-kiselkastega. — Kakšno barvo inia listje? Kakšno cvetje? Belorudečkasto. — Kakšno barvo ima sad? Rumeno, rudečo ali tudi zeleuo. — Ako razrežemo jabolko, kaj najdemo v njem? Pečke. — čimu sade ljudje jablane? Ker jedo jabolka presna in posušena. — Jabolka so prav dobra in zdrava jed. Po gozdih rasto tudi divja jabolka, ki je lesnike imenujemo. Sad od lesnik je nevžiten. Po tem zgledu naj učitelj opiše tudi hruško, češpljo, slivo, črešnjo i. t. d. — Sadje, ki ima koščice v sebi, imenuje se koščičasto sadje, recimo: češplja, sliva, črešnja i. t. d. Razven dreves in povrtnin nahajamo po vrteh tudi še druge rastline; recimo: rudeče grozdiče (ribezel), bodeče grozdiče, korun, peso, bob i. t. d. Tudi cvetice rastejo po vrteh zaradi lepšega. Nu, Anička, povčdi nam ti, kakšne cvetice imate pri vas na vrtu? Lilije, nageljne (klinčke), rožmarin, vijolice, solnčnice, rože i. t. d. Vrt je večjidel razdeljen v grede. Med gredami so stezice, da se lehko hodi, kadar je treba kak plevel izrovati. Nekatere steze so prav ozke, nekatere so pa tudi široke, da lehko po dva človeka hodita po njih. Te poslednje imenujerao glavne steze, one druge pa postrauske steze ali pota, V nekaterih vrteh vidimo tudi uto. V uti stoji miza in klopi. Nekateri vrti so ograjeni, da ne more živina vanje. Ograde so zidane ali lesene. Ako je ograda zidana, pravimo: vrt je obzidan (z zidom obgrajen); ako je ograda lesena, pravimo: vrt ima plot. Vrt tvojega očeta leži tikoma ceste, po katerej se živina goni na pašo. Ako bi prišla živina na vrt, to bi ne bilo tvojemu očetu ljubo. Kaj praviš, zakaj ne? Ker bi naredila mnogo kvare (škode). Da se kaj tacega ne more zgoditi, zato so vrti ograjeni z zidom ali s plotom. Nekateri vrti imajo živ plot. Kdo mi zna povedati, kaj je živ plot? Po tacem in enacem razgovoru naj učitelj navede nekoliko primernih prigovorov, naukov in uganek, ter naj pove tudi kako primerno povestico ali basen, kakor smo to užč pri poprejšnih vajah omenili. Tukaj naj dodam le nekoliko uganek, ki k današnjej obravnavi spadajo. Kakor je bilo uže rečeno, učitelj bi moral imeti vedno pripravljenega gradiva, a da to doseže, treba mu je pridno čitati različne knjige ter si iz Djih izpisovati take stvari, ki mu jih je v šoli pri podučevanji treba. Uganke: Katera glava nima ne oči ne lic ne nosa? (Zelnata glava; solatina glava.) — Zeleno kakor travica, pa liže sol kakor kravica. Kaj je to? (Kumara, ko se naredi za solato.) — Poln vrt rumenih jagnjičev. Kaj je to? (Zrele kumare na vrtu.) — Belo je, a sir ni; repato je, a miš ni; sol liže a koza ni; grize, a pes ni. (Retkev.) — Starec je nad zemljo, a brada mu je v zemlji. (čebula.) — Kdo z glavo na jednej nogi stoji? (Zelnata glava.) — Bela se rodi, zelena odraste, a rudeča v grob pade. Kaj je to? (črešnja.) — Najpred belo kakor sneg, potlej zeleno kakor trava, potem rudeče kakor kri, otrokom prav dobro diši; kaj je to? (Črešnja.) — Kdo ne je češpelj, ne sliv, ne jabolk? (Kdor jih nima.) — Kdaj so črešnje najboljši? (Kadar so v ustih.) Kar se tiče pripovedek, ki k tej obravnavi spadajo, imamo jih veliko število, le poiskati jih je treba po različnih slovenskih knjigah, in to, kar je najboljšega, naj si učitelj izbere. Meni bi se naslednja povestnica zdela prav primerna: Neka marljiva mati so imeli na vrtu vsakovrstno povrtnino. Necega dnč reko svojej hčerki: nLizika, poglčdi tukaj na spodnjej strani zeljnega lista ta-le majhena, rumena zrnica. To so jajfika, iz katerih se izvalč gosenice, ki zelje in ohrovt objedajo. Takoj danes popoludne preišči vsak listek in pokončaj jajčka, da bode naše zelje lepo in nepoškodovano ostalo." Lizika si misli, da je k temu delu še dovolj časa, ter naposled čisto pozabi, kar so jej mati rekli. Mati so nekoliko tednov bolehali in niso mogli na vrt. Ko pa ozdravijo, primejo Liziko za roko in jo peljejo k zelju, ali glej I — gosenice so vse zelje obrale tako, da ni bilo druzega viditi nego steblica in golo rebrovje objedenih listov. Prestrašena in osramotena deklica se razjoka nad svojo nemarnostjo. A raati jej reko: nStori, kar se danes lahko stori, koj danes, in nikoli ne odlašaj na jutri". 9* Tacih povestic je v »Krištofa Šmida sto malih pripovedek« precejšno število: N. pr.: Cvetlice; Črešnje; Hruške; Jablana; Retkev; Velika zelnata glava in dr.